Odpri v Google MapsKazalo
53 odnosi: Andronik III. Paleolog, Arijan, Atanazij Veliki, Bitinija, Bitinija in Pont (rimska provinca), Carigrad, Carlo Cremonesi, Cerkev sv. Pantelejmona, Gorno Nerezi, Dioklecijan, Dioklecijanovo preganjanje, Fotij (razločitev), Francesco Carpino, Francesco di Paola Cassetta, Gautier Sans-Avoir, Goti, Heraklij, Ivan II. Komnen, Janez XI. Carigrajski, Julijan (rimski cesar), Komod, Konstancij Klor, Konstantin I. Veliki, Konstantinopelsko obzidje, Krščanstvo, Lateranski obelisk, Licinij I., Lucijan, Lucijan Antiohijski, Lucjan, Maksimijan, Manuel II. Paleolog, Mediolanum, Mihael Psel, Milanski edikt, Orhan I., Papež Klemen XII., Parakoimomenos, Peter Puščavnik, Rimska dioceza, Rimsko cesarstvo, Salona, Sirmij, Slovenski eksonimi, Sultanat Rum, Sveta Barbara, Sveta Helena, Teodozij III., Teofilakt, Tetrarhija, Tolerančni edikt (311), ... Razširi indeks (3 več) »
Andronik III. Paleolog
Andronik III.
Poglej Nikomedija in Andronik III. Paleolog
Arijan
Arijan iz Nikomedije (starogrški zgodovinar in filozof ter senator Rimskega imperija, * ok. 86/89, Nikomedija, Bitinija, † po 146/160, Atene. Bil je eden izmed najbolj imenitnih avtorjev drugega stoletja rimskega imperija. Napisal je številna zgodovinska dela, najbolj prepoznaven pa je po setu knjig Alexándrou Anábasis (Anabaza o Alexandru Velikemu), obširnem življenjepisu o Aleksandru Velikem.
Poglej Nikomedija in Arijan
Atanazij Veliki
Sveti Atanazij Veliki (grško: Ἀθανάσιος, Athanásios), oziroma Sveti Atanazij Aleksandrijski (Sveti Atanazij Spoznavalec ali tudi Papež Sveti Atanazij I., Aleksandrijski) je krščanski svetnik, škof, spoznavalec in cerkveni učitelj * okrog 295 Aleksandrija, Egipt, † 2.
Poglej Nikomedija in Atanazij Veliki
Bitinija
Bitinija je bila antična pokrajina, kraljestvo, perzijska satrapija in rimska provinca v severozahodni Mali Aziji.
Poglej Nikomedija in Bitinija
Bitinija in Pont (rimska provinca)
Bitinija in Pont (latinsko), provinca Rimskega cesarstva ob maloazijski obali Črnega morja, ki je nastala z združitvijo nekdanjega Bitinijskega kraljestva (priključeno leta 74 pr. n. št.) in Pontskega kraljestva (priključen leta 63 pr. n. št.).
Poglej Nikomedija in Bitinija in Pont (rimska provinca)
Carigrad
Carigrad, v zgodovini poznan tudi kot Bizanc in Konstantinopel oziroma Novi Rim, je največje mesto v Republiki Turčiji in pomembno kulturno, gospodarsko ter finančno središče.
Poglej Nikomedija in Carigrad
Carlo Cremonesi
Carlo Cremonesi, italijanski rimskokatoliški duhovnik, škof in kardinal, * 4. november 1866, Rim, † 25. november 1943.
Poglej Nikomedija in Carlo Cremonesi
Cerkev sv. Pantelejmona, Gorno Nerezi
Cerkev svetega Pantelejmona v vasi Gorno Nerezi, občina Karpoš, del Skopja v Severni Makedoniji, je majhna bizantinska cerkev iz 12.
Poglej Nikomedija in Cerkev sv. Pantelejmona, Gorno Nerezi
Dioklecijan
Dioklecijan (latinsko), rimski cesar med letoma 284 in 305, * okoli 245, Dalmacija;, † 311, Split.
Poglej Nikomedija in Dioklecijan
Dioklecijanovo preganjanje
stolnice svetega Rafaela, Dubuque, Iowa. V oltarju je shranjena škatla z ostanki Ceziana, mladega dečka, ki so ga mučili v času Dioklecijanovega preganjanja. Dioklecijanovo preganjanje je bila zadnja in najhujša faza preganjanja kristjanov v Rimskem imperiju.
Poglej Nikomedija in Dioklecijanovo preganjanje
Fotij (razločitev)
Fotij ali Focij je lahko.
Poglej Nikomedija in Fotij (razločitev)
Francesco Carpino
Kardinalski grb Francesca Carpina Francesco Carpino, italijanski rimskokatoliški duhovnik, škof in kardinal, * 18. maj 1905, Palazzolo Acreide, † 5. oktober 1993.
Poglej Nikomedija in Francesco Carpino
Francesco di Paola Cassetta
Francesco di Paola Cassetta, italijanski rimskokatoliški duhovnik, škof in kardinal, * 12. avgust 1841, Rim, † 23. marec 1919.
Poglej Nikomedija in Francesco di Paola Cassetta
Gautier Sans-Avoir
Pokol romarjev pri NikomedijiGautier Sans-Avoir, frankovski vitez, zemljiški gospod Boissy-sans-Avoir v Ille de France in eden od vodij križarskega pohoda siromakov v prvi križarski vojni, * ni znano, † 1096.
Poglej Nikomedija in Gautier Sans-Avoir
Goti
Grobnica Teodorika Velikega v Raveni Goti (gotsko *Gut-þiuda (Gotsko ljudstvo) ali *Gutaniz, staronordijsko Gutar/Gotar, nemško Goten, latinsko Gothi, grško Γότθοι) so bili vzhodnogermansko ljudstvo.
Poglej Nikomedija in Goti
Heraklij
Flavij Heraklij Avgust, po poreklu Armenec, je bil od 5.
Poglej Nikomedija in Heraklij
Ivan II. Komnen
Ivan II.
Poglej Nikomedija in Ivan II. Komnen
Janez XI. Carigrajski
Janez XI.
Poglej Nikomedija in Janez XI. Carigrajski
Julijan (rimski cesar)
Julijan (grško Φλάβιος Κλαύδιος Ἰουλιανός Αὔγουστος, latinsko), znan tudi kot Julijan Odpadnik in Julijan Filozof, je bil filozof in grški pisec in od leta 360 do 363 rimski cesar, * 331/332, Konstantinopel, † 26.
Poglej Nikomedija in Julijan (rimski cesar)
Komod
Komod (latinsko) je bil cesar Rimskega cesarstva, ki je od leta 177 do 180 vladal kot socesar s svojim očetom Markom Avrelijem, po očetovi smrti do leta 192 pa kot samostojen cesar, * 31. avgust 161, † 31. december 192.
Poglej Nikomedija in Komod
Konstancij Klor
Konstancij I. (latinsko: Marcus Flavius Valerius Constantius Herculius Augustus),Martindale, str.
Poglej Nikomedija in Konstancij Klor
Konstantin I. Veliki
Rimsko cesarstvo v času prve tetrarhije okrog leta 290. Konstantin I. (latinsko, grško), med zahodnimi kristjani znan tudi kot Konstantin Veliki, med vzhodnimi kristjani pa kot Sveti Konstantin, rimski cesar, ilirskega porekla (306-337), * 28. februar (verjetno) 272, Naissus, Gornja Mezija (današnji Niš, Srbija), † 22.
Poglej Nikomedija in Konstantin I. Veliki
Konstantinopelsko obzidje
Konstantinopelsko obzidje je niz kamnitih obrambnih zidov, ki so obdajali in varovali Konstantinopel (sedanji Carigrad, Turčija) od takrat, ko je Konstantin I. Veliki mesto izbral za prestolnico Vzhodnega rimskega cesarstva.
Poglej Nikomedija in Konstantinopelsko obzidje
Krščanstvo
Znak krščanstvaZgodnji kristjani so pri srečanju z drugimi verniki narisali lok in, če je druga oseba delila enako vero, so narisali drugi lok, ki sta skupaj predstavljala ribo ali ihtis, ki je eno od znamenj krščanstva. Krščánstvo je monoteistična religija, ena od dvanajstih glavnih svetovnih religij, ki temelji na naukih Jezusa Kristusa.
Poglej Nikomedija in Krščanstvo
Lateranski obelisk
Lateranski obelisk je najvišji stoječi staroegipčanski obelisk na svetu in največji obelisk v Italiji.
Poglej Nikomedija in Lateranski obelisk
Licinij I.
Rimsko cesarstvo v času prve tetrarhije okrog leta 290. Licinij I. (Gaius Valerius Licinianus Licinius Augustus),; tudi Valerius Licinianus Licinius, Iovius Licinius) grško), znan kot Licinij, je bil rimski cesar (308-324); *okrog 263 v Gornji Meziji blizu Zaječarja v današnji Srbiji; † spomladi 325 Solun Večinoma je vladal kot sovladar s Konstantinom Velikim, pa tudi njegov tekmec; z njim je sodeloval pri pripravi Milanskega odloka 313, ki je zagotovil svobodo veroizpovedi tudi za kristjane v celotnem Rimskem cesarstvu; na svojem področju pa jih je vendarle preganjal.
Poglej Nikomedija in Licinij I.
Lucijan
Lucijan je moško osebno ime.
Poglej Nikomedija in Lucijan
Lucijan Antiohijski
Sveti Lucijan Antiohijski, sirski duhovnik, teolog, mučenik in svetnik, * 2. stoletje, Samosata, Sirija, † 7. januar 312, Nikomedija.
Poglej Nikomedija in Lucijan Antiohijski
Lucjan
Lucjan je moško osebno ime.
Poglej Nikomedija in Lucjan
Maksimijan
Maksimijan (latinsko) z vzdevkom Herkulij je bil cesar Rimskega cesarstva, ki je z nekaj prekinitvami vladal od leta 286 do 305, * okoli 250, Sirmij, Rimsko cesarstvo, † okoli julija 310.
Poglej Nikomedija in Maksimijan
Manuel II. Paleolog
Manuel II.
Poglej Nikomedija in Manuel II. Paleolog
Mediolanum
Mediolanum, antični Milano, je bil prvotno mesto Insubrov, zatem pa je postal pomembno rimsko mesto v severni Italiji.
Poglej Nikomedija in Mediolanum
Mihael Psel
Mihael Psel (Mihael Psellos), bizantinski književnik, filozof, politik in zgodovinar, * okoli 1017, verjetno Bizanc, Bizantinsko cesarstvo, † po 1078.
Poglej Nikomedija in Mihael Psel
Milanski edikt
Konstantin I. Veliki, bron, 4. stoletje tetrarhij. Palača, ki jo je v glavnini zgradil Maksimijan, Dioklecijanov socesar, je predstavljala velik kompleks z mnogimi zgradbami, vrtovi, dvorišči, tako za javno kot za privatno življenje cesarja - za potrebe dvora, cesarjeve družine in državnega uradništva.
Poglej Nikomedija in Milanski edikt
Orhan I.
Orhan I. (osmansko turško: اورخان غازی, Orhan Gazi ali Orhan Bey), drugi beg Osmanskega cesarstva, * 1281, Söğüt, † 1361 ali 1362, Bursa.
Poglej Nikomedija in Orhan I.
Papež Klemen XII.
Papež Klemen XII. (rojen kot Lorenzo Corsini), italijanski rimskokatoliški duhovnik, škof in kardinal, * 7. april 1652, Firence, † 6. februar 1740.
Poglej Nikomedija in Papež Klemen XII.
Parakoimomenos
Parakoimōmenos (grško, dobesedno tisti, ki spi ob (cesarski spalnici), komornik) je bil bizantinski dvorni položaj, običajno rezerviran za evnuhe.
Poglej Nikomedija in Parakoimomenos
Peter Puščavnik
Pierre l'Ermite, Cucu Peter ali Mali Peter, francoski menih in pridigar, eden od vodij prvega križarskega pohoda, * okrog 1050, Amiens, Francija, † 8. julij 1115, Neufmoustier (Liège), Belgija.
Poglej Nikomedija in Peter Puščavnik
Rimska dioceza
Rimska ali civilna dioceza (latinsko: dĭœcēsĭs iz grškega διοίκησις – upravljanje, uprava), ena od upravnih enot poznega Rimskega cesarstva, ki je nastala v tetrarhiji.
Poglej Nikomedija in Rimska dioceza
Rimsko cesarstvo
Rimsko cesarstvo (latinsko, grško, Basileía tōn Rhōmaíōn) je bilo obdobje starega Rima, ki je sledilo Rimski republiki.
Poglej Nikomedija in Rimsko cesarstvo
Salona
Salona (starogrško Σάλωνα, Salona) je bila starodavno mesto in glavno mesto rimske province Dalmacije.
Poglej Nikomedija in Salona
Sirmij
Sirmij (latinsko Sirmium) je bilo mesto v rimski provinci Panoniji ob reki Savi na mestu današnje Sremske Mitrovice v Republiki Srbiji.
Poglej Nikomedija in Sirmij
Slovenski eksonimi
Slovenski eksonimi in endonimi za zemljepisna imena izven Slovenije.
Poglej Nikomedija in Slovenski eksonimi
Sultanat Rum
Sultanat Rum (ali Anadolu Selçuklu Devleti ali Türkiye Selçuklu Devleti ali Konya Selçuklu Devleti) je bil nadaljevanje Velikega seldžuškega cesarstva v Anatoliji. Prestolnica sultanata je bil najprej İznik (Nikeja) in za njim Konya. Sultanov dvor je bil zelo mobilen, zato so bile začasne prestolnice tudi druga mesta, na primer Kayseri in Sivas.
Poglej Nikomedija in Sultanat Rum
Sveta Barbara
Sveta Barbara, krščanska mučenka in svetnica, * 3. stoletje, Nikomedija, † 4. december 306, Nikomedija.
Poglej Nikomedija in Sveta Barbara
Sveta Helena
Sveta Helena, izvirno Flavia Julia Helena Augusta, znana tudi kot Helena Konstantinopelska, žena cesarja Konstancija Klora in mati Konstantina I. Velikega, * med 248 in 250, Drepanum v Bitiniji, † verjetno 18. avgust 330, Nikomedija (danes Izmit).
Poglej Nikomedija in Sveta Helena
Teodozij III.
Teodozij III. (grško: Θεοδόσιος Γ΄), cesar Bizantinskega cesarstva od maja 715 do 25. marca 717.
Poglej Nikomedija in Teodozij III.
Teofilakt
Teofilakt je lahko.
Poglej Nikomedija in Teofilakt
Tetrarhija
Rimsko cesarstvo v času prve tetrarhije okrog leta 290. Tetrarhija je sistem vladanja, v katerem je moč razdeljena med štiri posameznike, ki pa se je v praksi zelo redko izvajala.
Poglej Nikomedija in Tetrarhija
Tolerančni edikt (311)
Tolerančni edikt je 30. aprila 311 izdal rimski cesar Galerij v vzhodnorimski prestolnici Nikomediji in z njim je razglasil versko toleranco do vseh oblik verovanj, vključno s krščanstvom.
Poglej Nikomedija in Tolerančni edikt (311)
Zrinski
Zrinski, vplivna hrvaška plemiška rodbina.
Poglej Nikomedija in Zrinski
1302
1302 (MCCCII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Nikomedija in 1302
712 pr. n. št.
Stoletja: 9. stoletje pr. n. št. - 8. stoletje pr. n. št. - 7. stoletje pr. n. št. Desetletja: 760. pr. n. št. 750. pr. n. št. 740. pr. n. št. 730. pr. n. št. 720. pr. n. št. - 710. pr. n. št. - 700. pr. n. št. 690. pr. n. št.
Poglej Nikomedija in 712 pr. n. št.