Kazalo
129 odnosi: Ahajska kneževina, Aleksej I. Komnen, Aleksej III. Angel, Aleksej V. Dukas, Ana Ogrska, Anastazij II., Andronik II. Paleolog, Andronik III. Paleolog, Apostolska veroizpoved, Atanazij Veliki, Atenska vojvodina, Štefan Uroš I., Štefan V. Ogrski, İzmir, İznik, Časovni pregled astronomov, Četrta križarska vojna, Balduin II. Courtenayski, Basileopator, Béla IV. Ogrski, Bitinija, Bitka pri Manzikertu, Bizantinska medicina, Bizantinsko cesarstvo, Despot (dvorni naslov), Diogen Laertski, Drač, Drugo bolgarsko cesarstvo, Dukas, Ekumenski koncil, Epirski despotat, Genovska republika, Georgij Pahimer, Goti, Grki, Hagija Sofija, Hiparh, Ikonodulstvo, Irena Atenska, Ivan Asen II., Ivan Bessarion, Ivan Briennski, Ivan III. Dukas Vatac, Izak I. Komnen, Janina (mesto), Jean-Siffrein Maury, Jolanda Flandrijska, Jovijan, Kalojan, Katarina Courtenayska, ... Razširi indeks (79 več) »
Ahajska kneževina
Ahajska ali Morejska kneževina (grško: Πριγκιπάτον Αχαϊας) je bile ena od držav, ki so nastale po padcu Konstantinopla in razpadu Bizantinskega cesarstva po četrti križarski vojni.
Poglej Nikejsko cesarstvo in Ahajska kneževina
Aleksej I. Komnen
Aleksej I. Komnen (grško Αλέξιος Α' Κομνηνός, Alexios I Komnēnos; latinsko Alexius I Comnenus), bizantinski cesar (1081–1118), * 1048, † 15. avgust 1118.
Poglej Nikejsko cesarstvo in Aleksej I. Komnen
Aleksej III. Angel
Aleksej III.
Poglej Nikejsko cesarstvo in Aleksej III. Angel
Aleksej V. Dukas
Aleksej V. Dukas Murzufl (grško), cesar Bizantinskega cesarstva od 5. februarja do 12. aprila 1204 med drugim in končnim obleganjem obleganjem Bizanca v četrti križarski vojni, * 1140, † december 1205, Konstantinopel, Bizantinsko cesarstvo.
Poglej Nikejsko cesarstvo in Aleksej V. Dukas
Ana Ogrska
Ana Ogrska je bila hčerka ogrskega kralja Béle IV. in njegove žene Marije Laskarine, * 1226, † verjetno okoli 1274.
Poglej Nikejsko cesarstvo in Ana Ogrska
Anastazij II.
Artemij Anastazij ali Anastazij II. (grško: Ἀρτέμιος Ἀναστάσιος Β΄), cesar Bizantinskega cesarstva od leta 713 do 715, * ni znano, † 719.
Poglej Nikejsko cesarstvo in Anastazij II.
Andronik II. Paleolog
Andronik II.
Poglej Nikejsko cesarstvo in Andronik II. Paleolog
Andronik III. Paleolog
Andronik III.
Poglej Nikejsko cesarstvo in Andronik III. Paleolog
Apostolska veroizpoved
Apostolska veroizpoved ali apostolska vera je krščanska molitev izpovedi vere.
Poglej Nikejsko cesarstvo in Apostolska veroizpoved
Atanazij Veliki
Sveti Atanazij Veliki (grško: Ἀθανάσιος, Athanásios), oziroma Sveti Atanazij Aleksandrijski (Sveti Atanazij Spoznavalec ali tudi Papež Sveti Atanazij I., Aleksandrijski) je krščanski svetnik, škof, spoznavalec in cerkveni učitelj * okrog 295 Aleksandrija, Egipt, † 2.
Poglej Nikejsko cesarstvo in Atanazij Veliki
Atenska vojvodina
Atenska vojvodina (grško Δουκάτον Αθηνών, francosko Duché d'Athènes) je bila ena od križarskih držav, ki so jo ustanovili v Grčiji po propadu Bizantinskega cesarstva v četrti križarski vojni leta 1204.
Poglej Nikejsko cesarstvo in Atenska vojvodina
Štefan Uroš I.
Štefan Uroš I. (srbsko Стефан Урош I, Stefan Uroš I), znan tudi kot Uroš Veliki (srbsko Урош Велики, Uroš Veliki) je bil od leta 1243 do 1276 kralj Srbije.
Poglej Nikejsko cesarstvo in Štefan Uroš I.
Štefan V. Ogrski
Štefan V. (madžarsko V. István, hrvaško Stjepan V., slovaško Štefan V) jo bil kralj Ogrske in Hrvaške (1270-1272) in vojvoda Štajerske (1258-1260), * pred 18. oktobrom 1239, † 6. avgust 1272, otok Csepel, Pešta, Ogrsko kraljestvo. Bil je najstarejši sin kralja Béle IV.
Poglej Nikejsko cesarstvo in Štefan V. Ogrski
İzmir
İzmir (osmanska turščina إزمير İzmir, grško: Σμύρνη Smýrnē, armensko: Իզմիր »Izmir«, italijansko: Smirne, ladino: İzmir, na obeh i-jih so pikice) je metropolitansko mesto v zahodni Anatoliji.
Poglej Nikejsko cesarstvo in İzmir
İznik
İznik (Nikaia) je mesto in upravno okrožje v Turčiji.
Poglej Nikejsko cesarstvo in İznik
Časovni pregled astronomov
Seznam astronomov, urejen časovno naraščajoče.
Poglej Nikejsko cesarstvo in Časovni pregled astronomov
Četrta križarska vojna
Četrta križarska vojna (1202–1204) je bil vojaški pohod, katerega namen je bil preko Egipta osvoboditi Jeruzalem, ki so ga leta 1187 osvojili Ajubidi.
Poglej Nikejsko cesarstvo in Četrta križarska vojna
Balduin II. Courtenayski
Balduin II.
Poglej Nikejsko cesarstvo in Balduin II. Courtenayski
Basileopator
Bronasti ''folis'' Romana Lekapena, enega od dveh ''basileopatorjev'' v bizantinski zgodovini Basileopatōr (grško βασιλεοπάτωρ, dobesedno basileusov oče) je bil eden od najvišjih in izjemnih posvetnih naslovov Bizantinskega cesarstva.
Poglej Nikejsko cesarstvo in Basileopator
Béla IV. Ogrski
Béla IV. je bil od leta 1235 do 1270 ogrski in hrvaški kralj in od leta 1254 do 1258 štajerski vojvoda, * 1206, † 3. maj 1270.
Poglej Nikejsko cesarstvo in Béla IV. Ogrski
Bitinija
Bitinija je bila antična pokrajina, kraljestvo, perzijska satrapija in rimska provinca v severozahodni Mali Aziji.
Poglej Nikejsko cesarstvo in Bitinija
Bitka pri Manzikertu
Bitka pri Manzikertu je bil spopad med Bizantinskim in Seldžuškim cesarstvom, katerima sta vladala cesar Roman IV. Diogen in sultan Alp Arslan.
Poglej Nikejsko cesarstvo in Bitka pri Manzikertu
Bizantinska medicina
Bizantinska medicina opisuje medicinsko znanje in prakso na območju Bizantinskega cesarstva v času od poznega 4.
Poglej Nikejsko cesarstvo in Bizantinska medicina
Bizantinsko cesarstvo
Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.
Poglej Nikejsko cesarstvo in Bizantinsko cesarstvo
Despot (dvorni naslov)
Despot (grško δεσπότης, gospod, gospodar) je bil visok bizantinski dvorni naslov, rezerviran za zete vladajočih cesarjev, ki je sprva pomenil cesarjevega zakonitega naslednika.
Poglej Nikejsko cesarstvo in Despot (dvorni naslov)
Diogen Laertski
Diogen Laertski (Diogenēs Laertios, Diogenes Laërtius, tudi Diogen Laercij) je bil biograf starogrških filozofov.
Poglej Nikejsko cesarstvo in Diogen Laertski
Drač
Drač (albansko Durrës) je pristaniško mesto, sedež okrožja Drač in občine Drač v Albaniji.
Poglej Nikejsko cesarstvo in Drač
Drugo bolgarsko cesarstvo
Drugo bolgarsko cesarstvo (bolgarsko Второ българско царство, Vtorо Bălgarskо carstvo) je bila srednjeveška bolgarska država, ki je obstajala od leta 1185 do 1396 ali 1422.
Poglej Nikejsko cesarstvo in Drugo bolgarsko cesarstvo
Dukas
Dukas (grško, Dúkas, ženski spol, Dukaina, mn., Dukai iz latinskega dux, vodja, general) je priimek bizantinske grške plemiške rodbine, iz katere je v obdobju od 9.
Poglej Nikejsko cesarstvo in Dukas
Ekumenski koncil
Ekumenski koncil (tudi vesoljni cerkveni zbor) je sestanek krščanskih škofov celotne Cerkve, namenjen razpravi o problemih, ki zadevajo Cerkev v celoti.
Poglej Nikejsko cesarstvo in Ekumenski koncil
Epirski despotat
Epirski despotat in druge države, ki so nastale po razpadu Bizantinskega cesarstva leta 1204; zemljevid prikazuje stanje leta 1265 (William R. Shepherd, ''Historical Atlas,'' 1911) Epírski despotát ali Epírska kneževína je bila ena od grških nasledstvenih držav Bizantinskega cesarstva, ki so nastale po padcu Bizanca v četrti križarski vojni leta 1204.
Poglej Nikejsko cesarstvo in Epirski despotat
Genovska republika
Genovska republika (ligursko: Repúbbrica de Zêna) je bila neodvisna država v Liguriji na severozahodni obali Apeninskega polotoka (1005–1797), Korziki (1347–1768) in številnih drugih ozemljih v Sredozemlju.
Poglej Nikejsko cesarstvo in Genovska republika
Georgij Pahimer
Georgij Pahimer (grško: Γεώργιος Παχυμέρης), bizantinski zgodovinar, * 1242, Nikeja, Bitinija, † približno 1310.
Poglej Nikejsko cesarstvo in Georgij Pahimer
Goti
Grobnica Teodorika Velikega v Raveni Goti (gotsko *Gut-þiuda (Gotsko ljudstvo) ali *Gutaniz, staronordijsko Gutar/Gotar, nemško Goten, latinsko Gothi, grško Γότθοι) so bili vzhodnogermansko ljudstvo.
Poglej Nikejsko cesarstvo in Goti
Grki
Grki ali Heleni (grško Έλληνες, Éllines) so etnična skupina in narod, ki izvira iz Grčije, Cipra, južne Albanije, Anatolije, delov Italije in Egipta ter v manjšem obsegu drugih okoliških držav v vzhodnem Sredozemlju in ob Črnem morju.
Poglej Nikejsko cesarstvo in Grki
Hagija Sofija
Hagija Sofija (grško Ναός τῆς Ἁγίας τοῦ Θεοῦ Σοφίας, turško Ayasofya, latinsko Sancta Sophia ali Sancta Sapientia), nekoč Cerkev svete Božje modrosti in zdaj uradno Velika mošeja Hagija Sofija je nekdanja patriarhalna bazilika in zdajšnja mošeja v turškem mestu Carigrad, nekdaj prestolnici Bizantinskega cesarstva Konstantinoplu (Carigradu).
Poglej Nikejsko cesarstvo in Hagija Sofija
Hiparh
Hipárh, tudi Hipárhos, starogrški astronom, geograf in matematik, * okoli 190 pr. n. št., Nikeja, Bitinija, Mala Azija (danes İznik, Turčija), † okoli 120 pr. n. št., verjetno otok Rod, Grčija.
Poglej Nikejsko cesarstvo in Hiparh
Ikonodulstvo
Ikonodulstvo ali ikonodulija (grško.
Poglej Nikejsko cesarstvo in Ikonodulstvo
Irena Atenska
Irena Atenska (grško: Ειρήνη η Αθηναία), s pravim imenon Irena Sarantapehaina (grško: Ειρήνη Σαρανταπήχαινα), cesarica Bizantinskega cesarstva od leta 797 do 802, * okoli leta 752, † 9.
Poglej Nikejsko cesarstvo in Irena Atenska
Ivan Asen II.
Ivan Asen II. (bolgarsko Иван Асен II, Ivan Asén II) je bil bolgarski cesar (car), ki je vladal od leta 1218 do 1241, * ni znano, † 24. junij 1241.
Poglej Nikejsko cesarstvo in Ivan Asen II.
Ivan Bessarion
Ivan Bessarion (tudi Janez Vesarion, Visarion), (Basil, grško Βασίλειος Βησσαρίων: Basileios Bessarion, ali Basilius), bizantinski humanist, teolog in filozof, * 2. januar 1403, Trebizond (Trapezunt), sedaj Trabzon ob Črnem morju, Turčija, † 18.
Poglej Nikejsko cesarstvo in Ivan Bessarion
Ivan Briennski
Ivan Briennski (francosko Jean de Brienne) znan tudi kot Ivan I. Jeruzalemski, je bil leta 1210-1225 kralj Jeruzalemskega kraljestva in leta 1229-1237 cesar konstantinopelskega Latinskega cesarstva, * okoli 1170, † 27.
Poglej Nikejsko cesarstvo in Ivan Briennski
Ivan III. Dukas Vatac
Ivan III.
Poglej Nikejsko cesarstvo in Ivan III. Dukas Vatac
Izak I. Komnen
Izak I. Komnen (grško), bizantinski cesar (1057-1059), prvi vladar iz Komnenske dinastije, * okrog 1005, † okrog 1061.
Poglej Nikejsko cesarstvo in Izak I. Komnen
Janina (mesto)
Janina (Ιωάννινα), pogosto imenovana Yannena (Γιάννενα) je glavno in največje mesto občine Ioannina in Epira, upravne regije v severozahodni Grčiji.
Poglej Nikejsko cesarstvo in Janina (mesto)
Jean-Siffrein Maury
Jean-Siffrein Maury, francoski rimskokatoliški duhovnik, škof in kardinal, * 28. junij 1746, Valreás, † 10. maj 1817.
Poglej Nikejsko cesarstvo in Jean-Siffrein Maury
Jolanda Flandrijska
Jolanda Flandrijska (francosko Yolande de Hainault), markiza Namurja, je bila od leta 1216 do 1219 cesarica konstantinopelskega Latinskega cesarstva, * 1175, † 1219.
Poglej Nikejsko cesarstvo in Jolanda Flandrijska
Jovijan
Jovijan (latinsko grško Ἰοβιανός) je bil leta 363-364 cesar Rimskega cesarstva, * 331, † 17. februar 364.
Poglej Nikejsko cesarstvo in Jovijan
Kalojan
Kalojan, Kalojan Asen ali Ivan I. Kalojan (bolgarsko: Калоян Асен, Kalojan Asen, grško: Καλογιάννης ή Ιωαννίτσης Kalojannes e Ioannices), bolgarski car (1197-1207), * 1168 ali 1169, † oktober 1207, Solun, Grčija.
Poglej Nikejsko cesarstvo in Kalojan
Katarina Courtenayska
Katarina Courtenayska ali Katarina I. je bila od leta 1283 do 1307 naslovna cesarica konstantinopelskega Latinskega cesarstva, * 25. november 1274, † 11. oktober 1307.
Poglej Nikejsko cesarstvo in Katarina Courtenayska
Kılıç Arslan I.
Kilič Arslan I. (turško I. Kılıç Arslan, arabsko قلج أرسلان), tretji sultan seldžuškega sultanata Rum (1092-1107), * 1079, † 1107.
Poglej Nikejsko cesarstvo in Kılıç Arslan I.
Kejhusrev I.
Kejhusrev I. (staro anatolsko turško كَیخُسرو, Ghiyāth ad-Dīn Kaykhusraw bin Qilij Arslān, perzijsko غياث الدين كيخسرو بن قلج ارسلان) je bil enajsti in najmlajši sin Kilič Arslana II., * neznano, † 1211, Alaşehir.
Poglej Nikejsko cesarstvo in Kejhusrev I.
Kejkavus I.
Kejkavus I. ali Kejkaus I. (staroanatolsko turško كَیکاوس, perzijsko عز الدين كيكاوس بن كيخسرو: ´Izz ad-Dīn Kaykāwūs ibn Kaykhusraw) je bil sultan seldžuškega sultanata Rum, ki je vladal od leta 1211 do svoje smrti leta 1220.
Poglej Nikejsko cesarstvo in Kejkavus I.
Koloman I. Asen
Koloman I. Asen, Koloman ali Kaliman I. Asen (bolgarsko Калиман I Асен I, Kaliman I. Asen) je bil car (cesar) Bolgarije, ki je vladal od leta 1241 do 1246, * 1234, † avgust 1246.
Poglej Nikejsko cesarstvo in Koloman I. Asen
Konstantin I. Veliki
Rimsko cesarstvo v času prve tetrarhije okrog leta 290. Konstantin I. (latinsko, grško), med zahodnimi kristjani znan tudi kot Konstantin Veliki, med vzhodnimi kristjani pa kot Sveti Konstantin, rimski cesar, ilirskega porekla (306-337), * 28. februar (verjetno) 272, Naissus, Gornja Mezija (današnji Niš, Srbija), † 22.
Poglej Nikejsko cesarstvo in Konstantin I. Veliki
Konstantin Tih
Konstantin Tih (bolgarsko Константин Тих, Konstantin Tih) ali Konstantin I. Tih-Asen (bolgarsko Константин I ТихAсeн, Konstantin I Tih-Asen) je bil bolgarski cesar (car), ki je vladal od leta 1257 do 1277, * ni znano, † 1277.
Poglej Nikejsko cesarstvo in Konstantin Tih
Konstantinopel
Konstantinopel (grško Κωνσταντινούπολις, Konstantinoúpolis ali Κωνσταντινούπολη Konstantinoúpoli, "Konstantinovo mesto"; latinsko Constantinopolis, otomansko, turško: قسطنطینية, Kostantiniyye) je bilo rimsko/bizantinsko glavno mesto (330–1204 in 1261–1453) latinskega (1204–1261) in osmanskega cesarstva (1453–1924).
Poglej Nikejsko cesarstvo in Konstantinopel
Konstantinopelsko obzidje
Konstantinopelsko obzidje je niz kamnitih obrambnih zidov, ki so obdajali in varovali Konstantinopel (sedanji Carigrad, Turčija) od takrat, ko je Konstantin I. Veliki mesto izbral za prestolnico Vzhodnega rimskega cesarstva.
Poglej Nikejsko cesarstvo in Konstantinopelsko obzidje
Kraljevina Srbija (1217–1345)
Kraljevina Srbija (srbsko Краљевина Србија, Kraljevina Srbija) ali Srbsko kraljestvo (srbsko Српско краљевство, Srpsko kraljevstvo) (1217-1345) je bila srbska fevdalna država, ki je nastala leta 1217 iz Velike kneževine Raške, ko je bil veliki župan (knez) Štefan Nemanjić povišan v kralja.
Poglej Nikejsko cesarstvo in Kraljevina Srbija (1217–1345)
Križarske države
Križarske države okrog leta 1140 Križarske države so bile fevdalne države, ki so jih v 12. in 13. stoletju v Mali Aziji, na Bližnjem vzhodu (Levantu), v Grčiji in na Iberskem polotoku ustanovili zahodnooevropski križarji.
Poglej Nikejsko cesarstvo in Križarske države
Kvartodecimanizem
Kvartodecimanizem je bilo krščansko versko gibanje, ki je zagovarjalo mnenje, da bi morali veliko noč praznovati 14.
Poglej Nikejsko cesarstvo in Kvartodecimanizem
Latinsko cesarstvo
Latinsko cesarstvo (tudi Konstantinopelsko latinsko cesarstvo; uradno latinsko ime Imperium Romaniae) je bila križarska država, ki so jo po zasedbi Bizanca leta 1204 ustanovili voditelji četrtega križarskega pohoda.
Poglej Nikejsko cesarstvo in Latinsko cesarstvo
Leto petih cesarjev
Leto petih cesarjev je bilo leto 193, v katerem se je na rimskem prestolu zvrstilo kar pet cesarjev: Pertinaks, Didij Julijan, Pescenij Niger, Klodij Albin in Septimij Sever.
Poglej Nikejsko cesarstvo in Leto petih cesarjev
Logothetes tou genikou
Logothetes tou genikou (grško ali krajše, genikon, generalni logotet) je bil v srednjem Bizantinskem cesarstvu generalni finančni minister.
Poglej Nikejsko cesarstvo in Logothetes tou genikou
Makedonija (regija)
Makedonija je zemljepisna in zgodovinska regija Balkanskega polotoka v jugovzhodni Evropi.
Poglej Nikejsko cesarstvo in Makedonija (regija)
Mesta starodavnega Bližnjega vzhoda
Največja mesta starodavnega Bližnjega vzhoda v bronasti dobi štejemo v tisočih.
Poglej Nikejsko cesarstvo in Mesta starodavnega Bližnjega vzhoda
Mico Asen
Mico Asen (bolgarsko Мицо Асен, Mico Asen) ali Mičo Asen (bolgarsko Мичо Асен, Mičo Asen) je bil leta 1256-1257 car Drugega bolgarskega cesarstva, * ni znano, † 1277/1278, Troja, Bizantinsko cesarstvo.
Poglej Nikejsko cesarstvo in Mico Asen
Mihael I. Komnen Dukas
Epirski despotat od leta 1205 do 1230 Mihael I. Komnen Dukas (grško: Μιχαήλ Α΄ Κομνηνός Δούκας, Mihaēl I Komnēnos Doukas), pogosto imenovan tudi Mihael Angel, čeprav tega imena nikoli ni uporabljal, ustanovitelj in prvi vladar Epirskega despotata (1205–1215), * ni znano, † 1215.
Poglej Nikejsko cesarstvo in Mihael I. Komnen Dukas
Mihael II. Asen
Mihael II.
Poglej Nikejsko cesarstvo in Mihael II. Asen
Mihael VIII. Paleolog
Mihael VIII.
Poglej Nikejsko cesarstvo in Mihael VIII. Paleolog
Mitilena
Mitilena (grško Mytilini) je mesto na jugovhodu otoka Lezbosa, ustanovljeno v 11.
Poglej Nikejsko cesarstvo in Mitilena
Nicejsko-carigrajska veroizpoved
Nicejsko-carigrajska veroizpoved (tudi izpoved vere ali kratko vera, latinsko: credo) je krščanska molitev, ki obsega vse glavne prvine krščanskega verovanja.
Poglej Nikejsko cesarstvo in Nicejsko-carigrajska veroizpoved
Nikefor I. Carigrajski
Nikifor I. Konstantinopelski (grško: Νικηφόρος Α΄), bizantinski pisec in od 12.
Poglej Nikejsko cesarstvo in Nikefor I. Carigrajski
Nikefor III. Botanijat
Nikefor III.
Poglej Nikejsko cesarstvo in Nikefor III. Botanijat
Niketas Honiates
Niketas Honiates (grško: Νικήτας Χωνιάτης), včasih tudi Niketas Acominatus, bizantinski grški zgodovinar, * okrog 1155, Hona, Frigija, Bizantinsko cesarstvo, † 1215 ali 1216, Nikeja, Nikejsko cesarstvo.
Poglej Nikejsko cesarstvo in Niketas Honiates
Nikolaj iz Mire
Nikolaj iz Mire, znan tudi pod imeni Nikolaj iz Barija, Nikolaj Barijski, sveti Nikolaj in sveti Miklavž, krščanski škof in svetnik, * med 270 in 286, Patara, današnja Turčija, † 6. december med 326 in 351, Mira, današnja Turčija.
Poglej Nikejsko cesarstvo in Nikolaj iz Mire
Nikolaj Kuzanski
Nikolaj Kuzanski ali Nikolaj iz Kuze (latinsko Nicolaus Cusanus), pravo ime Nikolaus Chrifftz (Krebs, Chrypffs), nemški teolog, škof, kardinal, filozof, matematik, astronom in cerkvenopravni strokovnjak, * 1401, Kues (slovensko Kuza, (Kuös, Küs)) ob Mozeli blizu Trierja, Porenje, Nemčija, † 11.
Poglej Nikejsko cesarstvo in Nikolaj Kuzanski
Omar Hajam
Gijat al-Din Abulfat Omar ibn Ibrahim an-Nišapuri Hajam, perzijski pesnik, astronom, matematik, pisatelj in filozof, * 31. maj 1048, Najšabur (Nišapur), ali neka vas blizu Najšaburja, provinca Korasan, (danes Iran), † 4. december 1131, Nišapur.
Poglej Nikejsko cesarstvo in Omar Hajam
Orhan I.
Orhan I. (osmansko turško: اورخان غازی, Orhan Gazi ali Orhan Bey), drugi beg Osmanskega cesarstva, * 1281, Söğüt, † 1361 ali 1362, Bursa.
Poglej Nikejsko cesarstvo in Orhan I.
Osman I.
Osman I. (turško: عثمان بن أرطغرل, Osman Gazi ali Osman Bey ali I Osman ali Osman Sayed II), osmanski sultan, * 1258, Sogut, Anatolija, Turčija, † 1326, Sogut.
Poglej Nikejsko cesarstvo in Osman I.
Paleologi
Paleologi (grško, Paleológos, mn., Paleológoi) so bili bizantinska grška rodbina,Vasiliev, Aleksandr A. (1964).
Poglej Nikejsko cesarstvo in Paleologi
Parakoimomenos
Parakoimōmenos (grško, dobesedno tisti, ki spi ob (cesarski spalnici), komornik) je bil bizantinski dvorni položaj, običajno rezerviran za evnuhe.
Poglej Nikejsko cesarstvo in Parakoimomenos
Pescenij Niger
Pescenij Niger (latinsko), rimski uzurpator od leta 193 do 194 v letu petih cesarjev, * okoli 135, † 194, Antiohija, Sirija.
Poglej Nikejsko cesarstvo in Pescenij Niger
Plenjenje Konstantinopla
Oplenjenje Konstantinopla se je zgodilo aprila 1204 in je pomenilo vrhunec četrte križarske vojne.
Poglej Nikejsko cesarstvo in Plenjenje Konstantinopla
Priena
Priena (starogrško Πριήνη, Priēnē, turško Prien) je bilo starodavno grško mesto Jonije (in članica Jonske lige) v podnožju pečine Mikale, približno 6 km severno od takratnega poteka reke Meander (zdaj Büyük Menderes ali zgodovinsko Maeander ali Meander), 67 kilometrov od antičnega mesta Trale, danes Aydin, 15 kilometrov od starega Aneona in 25 kilometrov od starega Mileta.
Poglej Nikejsko cesarstvo in Priena
Protovestiarij
Protovestiarij (grško πρωτοβεστιάριος, prvi vestiarij) je bil visok bizantinski dvorni položaj, prvotno rezerviran za evnuhe.
Poglej Nikejsko cesarstvo in Protovestiarij
Prva križarska vojna
Prva krížarska vojna (1095–1099) je bil vojni pohod evropskih krščanskih sil, katerega namen je bil pomagati Bizantinskemu cesarstvu v boju proti seldžuškim Turkom ter iztrgati Jeruzalem in Sveto deželo iz rok muslimanov.
Poglej Nikejsko cesarstvo in Prva križarska vojna
Regiomontan
Johannes Müller Königsberžan Regiomontan, nemški matematik in astronom, * 6. junij 1436, Unfinden pri Königsbergu, škofija Mainz, Bavarska, Nemčija, † 6. julij 1476, Rim, Italija.
Poglej Nikejsko cesarstvo in Regiomontan
Robert I. Courtenayski
Robert I. Courtenayski je bil od leta 1221 do 1228 cesar konstantinopelskega Latinskega cesarstva, * 1201, † 1228, Morejski despotat.
Poglej Nikejsko cesarstvo in Robert I. Courtenayski
Rodos
Rodos ali Rodi (Ródos) je največji med dvanajstimi otoki v otočju Dodekanez v vzhodnem Egejskem morju.
Poglej Nikejsko cesarstvo in Rodos
Rodos (mesto)
Rodos (grško Ρόδος, Ródos) je glavno mesto in nekdanja občina na otoku Rodos v Dodekanezu v Grčiji.
Poglej Nikejsko cesarstvo in Rodos (mesto)
Sarde
Sarde (ali Sardes; lidijsko 𐤳𐤱𐤠𐤭𐤣 Sfard; starogrško Σάρδεις Sardeis; staroperzijsko 𐎿𐎱𐎼𐎭 Sparda) je starodavno mesto, kjer je danes sodobni Sart (Sartmahmut pred 19. oktobrom 2005) v Turčiji v provinci Manisa.
Poglej Nikejsko cesarstvo in Sarde
Söğüt
Ertuğrul Gazija v Söğütu Söğüt, mesto in okrožje v provinci Bilecik v Marmarski regiji Turčije, ki ima pet manjših mest in 23 vasi in meri 599 km2.
Poglej Nikejsko cesarstvo in Söğüt
Sebastokrator
Sebastokrator (grško σεβαστοκράτωρ, bolgarsko in srbsko cевастократор) je bil visok dvorni naslov v poznem Bizantinskem cesarstvu.
Poglej Nikejsko cesarstvo in Sebastokrator
Seznam astronomov
Seznam najbolj znanih svetovnih astronomov in astronomk.
Poglej Nikejsko cesarstvo in Seznam astronomov
Seznam bizantinskih cesarjev
Konstantin I. Veliki z maketo Konstantinopla (mozaik v Aja Sofiji) Seznam bizantinskih cesarjev vsebuje cesarje od ustanovitve Konstantinopla leta 330, ki običajno označuje začetek Vzhodnorimskega oziroma Bizantinskega cesarstva.
Poglej Nikejsko cesarstvo in Seznam bizantinskih cesarjev
Seznam matematikov
Seznam znanih matematikov zložen po slovenskem abecednem redu po priimkih.
Poglej Nikejsko cesarstvo in Seznam matematikov
Silahdar Damat Ali Paša
Silahdar Damat Ali Paša (turško Silahdar Damat Ali Paşa) ali Silahdar Ali Paša je bil osmanski general in veliki vezir, * 1667, Iznik, Osmansko cesarstvo, † 5. avgust 1716, Petrovaradin, Srbija.
Poglej Nikejsko cesarstvo in Silahdar Damat Ali Paša
Silivri
Silivri je okrožje in mesto na obali Marmarskega morja v turški provinci Istanbul.
Poglej Nikejsko cesarstvo in Silivri
Skopje
Skopje je glavno mesto republike Severne Makedonije.
Poglej Nikejsko cesarstvo in Skopje
Smirna
Smirna (starogrško Σμύρνη, Smýrnē ali Σμύρνα, Smýrna) je bilo grško mesto iz antike na osrednji in strateški točki na egejski obali Anatolije.
Poglej Nikejsko cesarstvo in Smirna
Solidus
Konstantina I., skovan leta 324 ali 325 n. št. Solidus (iz latinskega, trden, čvrst) je bil zlatnik poznorimskega cesarstva in utežna enota za zlato, ki je tehtal 4,5 grama.
Poglej Nikejsko cesarstvo in Solidus
Solunsko kraljestvo
Solunsko kraljestvo (grško: Βασίλειον Θεσσαλονίκης) je bila kratkotrajna križarska država, ki so jo ustanovili po četrti križarski vojni na ozemlju bivšega Bizantinskega cesarstva.
Poglej Nikejsko cesarstvo in Solunsko kraljestvo
Sporos
Sporos, starogrški matematik in astronom, * okoli 240, verjetno Nikeja, † okoli 300.
Poglej Nikejsko cesarstvo in Sporos
Sultanat Rum
Sultanat Rum (ali Anadolu Selçuklu Devleti ali Türkiye Selçuklu Devleti ali Konya Selçuklu Devleti) je bil nadaljevanje Velikega seldžuškega cesarstva v Anatoliji. Prestolnica sultanata je bil najprej İznik (Nikeja) in za njim Konya. Sultanov dvor je bil zelo mobilen, zato so bile začasne prestolnice tudi druga mesta, na primer Kayseri in Sivas.
Poglej Nikejsko cesarstvo in Sultanat Rum
Sveta Trojica
desno Sveta Trojica (grško ali, latinsko Sancta Trinitas) je eno od poimenovanj Boga v krščanstvu.
Poglej Nikejsko cesarstvo in Sveta Trojica
Tatikij
Tatikij, tudi Taticij, Tetigus, Tatizius, Tatitius, Tatic ali Tetig (grško: Τατίκιος), bizantinski general med vladanjem Alekseja I. Komnena, † po letu 1099.
Poglej Nikejsko cesarstvo in Tatikij
Teodor I. Laskaris
Nikejsko in Trapezundsko cesarstvo ter Epirski despotat; meje med državami so zelo približne Teodor I. Laskaris (grško: Θεόδωρος Α' Λάσκαρις, Theodōros I Laskaris), cesar Nikejskega cesarstva (1204-1221), * okrog 1174, † 1221.
Poglej Nikejsko cesarstvo in Teodor I. Laskaris
Teodor II. Laskaris
Teodor II.
Poglej Nikejsko cesarstvo in Teodor II. Laskaris
Teodor Svetoslav
Teodor Svetoslav (bolgarsko Тодор Светослав, Todor Svetoslav, včasih tudi Теодор Светослав, Teodor Svetoslav) je bil v letih 1300-1322 car Drugega bolgarskega cesarstva, * 1270.
Poglej Nikejsko cesarstvo in Teodor Svetoslav
Tetarteron
Tetarteron (grško, dobesedo četrt kovanca, četrtak) je bil naziv dveh različnih bizantinskih kovancev: zlatega, ki je bil v obtoku od 960.
Poglej Nikejsko cesarstvo in Tetarteron
Trapezundsko cesarstvo
Trapezundsko cesarstvo (grško Βασίλειον τής Τραπεζούντας, Basileion tis Trapezountas, turško Trabzon İmparatorluğu) je bila nasledstvena država Bizantinskega cesarstva, ki so jo ustanovili Grki na južni obali Črnega morja po padcu Bizanca v četrti križarski vojni leta 1204.
Poglej Nikejsko cesarstvo in Trapezundsko cesarstvo
Velika noč
Kip vstalega Kristusa, kakršnega v slovenskih krajih nosijo na čelu vstajenskih procesij Velika noč (Vuzem) je najpomembnejši krščanski praznik.
Poglej Nikejsko cesarstvo in Velika noč
Via Egnatia
Potek Vie Egnatie Via Egnatia (grško: Ἐγνατία Ὁδός, Ἐgnatía Ὁdós, slovensko: Ignacijeva cesta), rimska magistralna cesta, zgrajena v 2.
Poglej Nikejsko cesarstvo in Via Egnatia
Vilijem iz Moerbeka
Viljem iz Moerbeka, (nizozemsko: Willem van Moerbeke; latinsko: Guillelmus de Morbeka), je bil srednjeveški prevajalec filozofskih, medicinskih in znanstvenih besedil iz grškega jezika v latinščino.
Poglej Nikejsko cesarstvo in Vilijem iz Moerbeka
Zgodovina Rimskega cesarstva
Širjenje Rimske republike in Rimskega cesarstva Zgodovina Rimskega cesarstva se začne po zaključku t. i. republikanske dobe antičnega Rima (Rimski republiki), traja več kot 16 stoletij in vključuje več stopenj razvoja rimske države: obdobje zgodnjega Rimskega cesarstva, obdobje, v katerem se je razdelilo na zahodno in vzhodno polovico in obdobje srednjeveškega Vzhodnega rimskega ali Bizantinskega cesarstva do začetka novega veka.
Poglej Nikejsko cesarstvo in Zgodovina Rimskega cesarstva
1075
1075 (MLXXV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Nikejsko cesarstvo in 1075
1077
1077 (MLXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Nikejsko cesarstvo in 1077
1204
1204 (MCCIV) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Nikejsko cesarstvo in 1204
1208
1208 (MCCVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Nikejsko cesarstvo in 1208
1214
1214 (MCCXIV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Nikejsko cesarstvo in 1214
1224
1224 (MCCXXIV) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Nikejsko cesarstvo in 1224
1235
1235 (MCCXXXV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Nikejsko cesarstvo in 1235
1241
1241 (MCCXLI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Nikejsko cesarstvo in 1241
1254
1254 (MCCLIV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Nikejsko cesarstvo in 1254
1258
1258 (MCCLVIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Nikejsko cesarstvo in 1258
1261
1261 (MCCLXI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Nikejsko cesarstvo in 1261
1301
1301 (MCCCI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Nikejsko cesarstvo in 1301
25. julij
25.
Poglej Nikejsko cesarstvo in 25. julij
Prav tako znan kot Nikeja, Nikejci.