Kazalo
67 odnosi: Ada Adler, Anorganska kemija, Atomska, molekulska in optična fizika, Časovni pregled življenja Alberta Einsteina, Bohr (priimek), Bohrov magneton, Bohrov model atoma, Bohrov polmer, Copleyjeva medalja, Danska zlata doba, De Havilland Mosquito, Delčnovalovna dualnost, Douglas Rayner Hartree, Elektronski nevtrino, Erwin Schrödinger, Felix Bloch, Hans Albrecht Bethe, Harald Bohr, Henry Moseley, Hugh Everett, Jedrska fizika, Johann Jakob Balmer, Johannes Rydberg, John Archibald Wheeler, John Clarke Slater, John Stewart Bell, København, Københavnska interpretacija, Kolidž Trinity, Cambridge, Konstanta fine strukture, Kvantna mehanika, Louis-Victor Pierre Raymond de Broglie, Mark Kac, Matematična fizika, Max Delbrück, Max Planck, Mednarodna enciklopedija enotne znanosti, Moseleyjev zakon, Načelo komplementarnosti, Nobelova nagrada za fiziko, Oganeson, Oskar Klein, Palača Frideriksborg, Papež Pij X., Paul Ehrenfest, Peter Joseph William Debye, Pomeni imen asteroidov: 3501–4000, Richard Phillips Feynman, Seznam danskih filozofov, Seznam danskih fizikov, ... Razširi indeks (17 več) »
Ada Adler
Ada Sara Adler, danska filologinja* 18. februar 1878, Frederiksberg, Danska, † 28. december 1946, København.
Poglej Niels Henrik David Bohr in Ada Adler
Anorganska kemija
'''Anorganske spojine so zelo raznolike:''' '''A:''' Diboran (B2H6) ima nenavadne vezi, v katerih si trije atomi delijo dva elektrona. '''B:''' Cezijev klorid (CsCl) ima enostavno kubično kristalno strukturo. '''C:''' Fp2 je organokovinski kompleks.
Poglej Niels Henrik David Bohr in Anorganska kemija
Atomska, molekulska in optična fizika
Atómska in molékulska fízika je veja fizike, ki preučuje zgradbo atomov in molekul, njihovo elektronsko ovojnico, energijske nivoje, spektre in druge lastnosti atomov in molekul.
Poglej Niels Henrik David Bohr in Atomska, molekulska in optična fizika
Časovni pregled življenja Alberta Einsteina
Ferdinanda Schmutzerja, 1921 Časovni pregled življenja Alberta Einsteina.
Poglej Niels Henrik David Bohr in Časovni pregled življenja Alberta Einsteina
Bohr (priimek)
Bohr je priimek več znanih oseb.
Poglej Niels Henrik David Bohr in Bohr (priimek)
Bohrov magneton
Bohrov magneton je fizikalna konstanta, ki predstavlja magnetni moment elektrona.
Poglej Niels Henrik David Bohr in Bohrov magneton
Bohrov model atoma
Bohrov model atoma je sestavljen iz jedra in elektronov.
Poglej Niels Henrik David Bohr in Bohrov model atoma
Bohrov polmer
Bohrov pólmer ali Bohrov rádij (oznaka rB ali tudi a0) je fizikalna konstanta v Bohrovemu modelu vodikovega atoma kot polmer najmanjšega tira v osnovnem stanju z najnižjo energijo: kjer je.
Poglej Niels Henrik David Bohr in Bohrov polmer
Copleyjeva medalja
Copleyjeva medalja je znanstvena nagrada za dosežke na kateremkoli področju znanosti in je najuglednejša nagrada, ki jo podeljuje Kraljeva družba iz Londona.
Poglej Niels Henrik David Bohr in Copleyjeva medalja
Danska zlata doba
Christoffer Wilhelm Eckersberg, ''Ženska pred ogledalom'', 1841. Francoski neoklasicizem, spremenjen v bidermajer slog. Danska zlata doba (Den danske guldalder) zajema obdobje izjemne ustvarjalne produkcije na Danskem, zlasti v prvi polovici 19.
Poglej Niels Henrik David Bohr in Danska zlata doba
De Havilland Mosquito
De Havilland DH.98 Mosquito ("Komar") je bil britanski dvomotorni večnamenski bombnik / lovec 2. svetovne vojne.
Poglej Niels Henrik David Bohr in De Havilland Mosquito
Delčnovalovna dualnost
Délčnovalóvna duálnost je koncept v kvantni mehaniki, da se lahko vsak delec ali kvantna entiteta opiše ali kot delec ali valovanje.
Poglej Niels Henrik David Bohr in Delčnovalovna dualnost
Douglas Rayner Hartree
Muzeju znanosti in industrije v Manchestru. Douglas Rayner Hartree, FRS, angleški matematik in fizik, * 27. marec 1897, Cambridge, grofija Cambridgeshire, Anglija, † 12. februar 1958, Cambridge.
Poglej Niels Henrik David Bohr in Douglas Rayner Hartree
Elektronski nevtrino
Elektronski nevtrino (oznaka \nu_e \) je eden izmed treh nevtrinov.
Poglej Niels Henrik David Bohr in Elektronski nevtrino
Erwin Schrödinger
Erwin Rudolf Josef Alexander Schrödinger, avstrijski fizik, nobelovec, * 12. avgust 1887, Dunaj, Avstro-Ogrska, † 4. januar 1961, Dunaj.
Poglej Niels Henrik David Bohr in Erwin Schrödinger
Felix Bloch
Felix Bloch, švicarsko-ameriški fizik, * 23. oktober 1905, Zürich, Švica, † 10. september 1983, Zürich.
Poglej Niels Henrik David Bohr in Felix Bloch
Hans Albrecht Bethe
Hans Albrecht Bethe, nemško-ameriški fizik, * 2. julij 1906, Strassburg, Nemčija, sedaj Strasbourg, Francija, † 6. marec 2005, Ithaca, New York, ZDA.
Poglej Niels Henrik David Bohr in Hans Albrecht Bethe
Harald Bohr
Harald August Bohr, danski nogometaš in matematik, * 22. april 1887, † 22. januar 1951.
Poglej Niels Henrik David Bohr in Harald Bohr
Henry Moseley
Henry Gwyn Jeffreys Moseley, angleški fizik in častnik, * 23. november 1887, Weymouth, Dorset, Anglija, † 10. avgust 1915, Galipoli, Osmansko cesarstvo (sedaj Turčija).
Poglej Niels Henrik David Bohr in Henry Moseley
Hugh Everett
Hugh Everett III., ameriški fizik, * 11. november 1930, Maryland, ZDA, † 19. julij 1982, McLean, Virginija, ZDA.
Poglej Niels Henrik David Bohr in Hugh Everett
Jedrska fizika
Jêdrska fízika je veja fizike, ki preučuje atomsko jedro in z njim povezane pojave, kot so radioaktivnost, jedrska cepitev, jedrsko zlivanje ipd.
Poglej Niels Henrik David Bohr in Jedrska fizika
Johann Jakob Balmer
Johann Jakob Balmer, švicarski matematik in fizik, * 1. maj 1825, Lausen, Basel-Landschaft, Švica, † 12. marec 1898, Basel, Švica.
Poglej Niels Henrik David Bohr in Johann Jakob Balmer
Johannes Rydberg
Johannes Robert Rydberg, (prijatelji so ga klicali Janne), švedski fizik, * 8. november 1854, Halmstad, Švedska, † 28. december 1919, Lund, Švedska.
Poglej Niels Henrik David Bohr in Johannes Rydberg
John Archibald Wheeler
John Archibald Wheeler, ameriški fizik in kozmolog, * 9. julij 1911, Jacksonville, Florida, ZDA, † 12. april 2008, Highstown, New Jersey, ZDA.
Poglej Niels Henrik David Bohr in John Archibald Wheeler
John Clarke Slater
John Clarke Slater, ameriški fizik in kemik, * 22. december 1900, Oak Park, Illinois, ZDA, † 25. julij 1976, Sanibel Island, Florida, ZDA.
Poglej Niels Henrik David Bohr in John Clarke Slater
John Stewart Bell
John Stewart Bell, irski fizik, * 28. junij 1928, Belfast, Severna Irska, † 1. oktober 1990, Belfast.
Poglej Niels Henrik David Bohr in John Stewart Bell
København
København (København) (v starejših pravopisih tudi Köbenhavn ali Kopenhagen, zastarela iz češčine sposojena ustreznica je Kodanj) je glavno in najbolj naseljeno mesto Danske, s približno 1,4 milijona prebivalcev v mestnem območju in več kot 2 milijona v širšem metropolitanskem območju Københavna.
Poglej Niels Henrik David Bohr in København
Københavnska interpretacija
Københavnska interpretacija je izraz iz kvantne mehanike, ki so jo v letih 1925 do 1927 zasnovala Niels Bohr in Werner Heisenberg.
Poglej Niels Henrik David Bohr in Københavnska interpretacija
Kolidž Trinity, Cambridge
Kolidž Trinity (Trinity College, polno ime: College of the Holy and Undivided Trinity) je eden od sestavnih kolidžev Univerze v Cambridgeu v Angliji. Z okoli 600 dodiplomskimi študenti, 300 diplomanti in več kot 180 višjimi člani univerze je največji med kolidži univerz Oxford in Cambridge.
Poglej Niels Henrik David Bohr in Kolidž Trinity, Cambridge
Konstanta fine strukture
Konstánta fíne struktúre (tudi elektromagnetna sklopitvena konstanta, običajna oznaka mala grška črka alfa (\alpha \!\)) je brezrazsežna fizikalna konstanta, ki se jo pogosto sreča v atomski fiziki.
Poglej Niels Henrik David Bohr in Konstanta fine strukture
Kvantna mehanika
Kvántna mehánika (tudi kvántna fízika) je fizikalna teorija, ki opisuje obnašanje snovi na majhnih razdaljah.
Poglej Niels Henrik David Bohr in Kvantna mehanika
Louis-Victor Pierre Raymond de Broglie
Knez Louis-Victor Pierre Raymond de Broglie, francoski plemič in fizik, * 15. avgust 1892, Dieppe, Seine-Maritime, Francija, † 19. marec 1987, Louveciennes, Francija.
Poglej Niels Henrik David Bohr in Louis-Victor Pierre Raymond de Broglie
Mark Kac
Mark Kac, poljsko-ameriški matematik, * 3. avgust 1914, Krzemieniec, Ruski imperij (sedaj Kremenec, Ukrajina), † 26. oktober 1984, Kalifornija, ZDA.
Poglej Niels Henrik David Bohr in Mark Kac
Matematična fizika
verjetnostnimi amplitudami (desno). Matemátična fízika se nanaša na razvoj matematičnih znanstvenih metod za uporabo v fiziki in je teorija matematičnih modelov pri raziskovanju fizikalnih pojavov.
Poglej Niels Henrik David Bohr in Matematična fizika
Max Delbrück
Max Ludwig Henning Delbrück,, nemško-ameriški biofizik, nobelovec, * 4. september 1906, Berlin, Nemško cesarstvo, † 9. marec 1981, Pasadena, Kalifornija, Združene države Amerike.
Poglej Niels Henrik David Bohr in Max Delbrück
Max Planck
Max Karl Ernst Ludwig Planck, nemški fizik, * 23. april 1858, Kiel, Schleswig, Kraljevina Danska (sedaj Nemčija) † 4. oktober 1947, Göttingen, zasedena Nemčija.
Poglej Niels Henrik David Bohr in Max Planck
Mednarodna enciklopedija enotne znanosti
Mednarodna enciklopedija enotne znanosti (v izvirniku) je nedokončana zbirka znanstvenih publikacij, ki s svojimi začetki datira v leto 1938.
Poglej Niels Henrik David Bohr in Mednarodna enciklopedija enotne znanosti
Moseleyjev zakon
Fotografski posnetek rentgenskih emisijskih črt \mathrmK_\alpha\, in \mathrmK_\beta\, za več elementov Moseleyjev zakon.
Poglej Niels Henrik David Bohr in Moseleyjev zakon
Načelo komplementarnosti
Načêlo komplementárnosti je eno najpomemnejših metodoloških in hevrističnih načel znanosti in osnovno načelo kvantne mehanike, tesno povezano s kopenhaško interpretacijo.
Poglej Niels Henrik David Bohr in Načelo komplementarnosti
Nobelova nagrada za fiziko
Nobelova nagrada za fiziko je ena od Nobelovih nagrad, ki jih od leta 1901 podeljuje švedski Nobelov sklad za pomembne dosežke v fiziki.
Poglej Niels Henrik David Bohr in Nobelova nagrada za fiziko
Oganeson
Oganeson je sintetični kemični element s simbolom Og in atomskim številom 118.
Poglej Niels Henrik David Bohr in Oganeson
Oskar Klein
Oskar Benjamin Klein, švedski fizik, * 15. september 1894, Mörby, Švedska, † 5. februar 1977, Stockholm, Švedska.
Poglej Niels Henrik David Bohr in Oskar Klein
Palača Frideriksborg
Palača Frederiksborg (Frederiksborg Slot) je kompleks palač v Hillerødu na Danskem.
Poglej Niels Henrik David Bohr in Palača Frideriksborg
Papež Pij X.
Papež Pij X. (Papa Pius Decimus), rojen kot Giuseppe Melchiorre Sarto, je bil italijanski škof, kardinal, patriarh, papež in svetnik; *2. junij 1835, Riese (danes: Riese Pio X; Lombardsko-beneško kraljestvo, Avstrijsko cesarstvo danes: Italija), †20. avgust 1914, Apostolska palača (Rim, Kraljevina Italija danes: Vatikan).
Poglej Niels Henrik David Bohr in Papež Pij X.
Paul Ehrenfest
Paul Ehrenfest, avstrijsko-nizozemski fizik in matematik, * 18. januar 1880, Dunaj, Avstro-Ogrska (sedaj Avstrija), † 25. september 1933, Amsterdam, Nizozemska.
Poglej Niels Henrik David Bohr in Paul Ehrenfest
Peter Joseph William Debye
Peter »Pie« Joseph William Debye (rojen Petrus Josephus Wilhelmus Debije), nizozemsko-ameriški fizik in kemik, * 24. marec 1884, Maastricht, Nizozemska, † 2. november 1966, Ithaca, New York, ZDA.
Poglej Niels Henrik David Bohr in Peter Joseph William Debye
Pomeni imen asteroidov: 3501–4000
Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 3501 do 4000, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.
Poglej Niels Henrik David Bohr in Pomeni imen asteroidov: 3501–4000
Richard Phillips Feynman
Richard F. Phillips Feynman, ameriški fizik in matematik, * 11. maj 1918, Far Rockaway, (Queens – širše območje New Yorka), ZDA, † 15. februar 1988, Los Angeles, Kalifornija, ZDA.
Poglej Niels Henrik David Bohr in Richard Phillips Feynman
Seznam danskih filozofov
Seznam danskih filozofov.
Poglej Niels Henrik David Bohr in Seznam danskih filozofov
Seznam danskih fizikov
Seznam danskih fizikov.
Poglej Niels Henrik David Bohr in Seznam danskih fizikov
Seznam fizikalnih vsebin
Seznam fizikalnih vsebin poskuša podati večino člankov, ki se v Wikipediji nanašajo na fiziko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Niels Henrik David Bohr in Seznam fizikalnih vsebin
Seznam fizikov
Seznam najbolj znanih svetovnih fizikov in fizičark.
Poglej Niels Henrik David Bohr in Seznam fizikov
Seznam znanstvenikov, katerih imena se uporabljajo v fizikalnih konstantah
Nekatere fizikalne konstante se imenujejo po znanstvenikih.
Tehnologija med 2. svetovno vojno
isbn.
Poglej Niels Henrik David Bohr in Tehnologija med 2. svetovno vojno
Teoretična fizika
Teorétična fízika (tudi teoríjska fízika in redkeje teorétska fízika) poskuša razumeti svet z izdelavo modela, ki odslikuje stvarnost in z njim poskuša pojasniti in napovedati fizikalne pojave.
Poglej Niels Henrik David Bohr in Teoretična fizika
Univerza v Københavnu
Univerza v Københavnu je javna univerza v danski prestolnici København.
Poglej Niels Henrik David Bohr in Univerza v Københavnu
Uvod v kvantno mehaniko
Kvántna mehánika je fizikalna znanost zelo majhnega.
Poglej Niels Henrik David Bohr in Uvod v kvantno mehaniko
Vakuum
Vakuumska črpalka s stekleno zvonasto posodo za poučevalske namene z začetka 20. stoletja, Schulhistorische Sammlung, Bremerhaven žarnice vsebuje delni vakuum, po navadi z dodanim argonom, ki varuje volframovo žičko Vákuum (tudi vakum, latinsko vacuus - prazen, prost) je prazen prostor, prostor brez molekul, atomov ali podatomskih delcev.
Poglej Niels Henrik David Bohr in Vakuum
Vrstno število
Z - Vrstno število Vŕstno števílo ali atómsko števílo je število protonov v jedru atoma, istočasno pa je enako tudi (pozitivnemu) naboju jedra in zaporedni številki elementa v periodnem sistemu elementov.
Poglej Niels Henrik David Bohr in Vrstno število
Werner Karl Heisenberg
Werner Karl Heisenberg,, nemški fizik, * 5. december 1901, Würzburg, Nemčija, † 1. februar 1976, München, Nemčija.
Poglej Niels Henrik David Bohr in Werner Karl Heisenberg
Wignerjev prijatelj
Wignerjev prijatelj (ali paradoks Wignerjevega prijatelja) je v fiziki miselni preskus ali paradoks, ki ga je predlagal fizik Eugene Paul Wigner leta 1961 in je razširitev preskusa s Schrödingerjevo mačko, ta pa je nastala zaradi problemov Berkeley-københavnske interpretacije nerelativistične kvantne mehanike (predvsem Bohr, Heisenberg, pa tudi Dirac, Pauli, von Neumann).
Poglej Niels Henrik David Bohr in Wignerjev prijatelj
Wolfgang Ernst Pauli
Wolfgang Ernst Pauli, avstrijski fizik, * 25. april 1900, Dunaj, Avstro-Ogrska, † 15. december 1958, Zürich, Švica.
Poglej Niels Henrik David Bohr in Wolfgang Ernst Pauli
18. november
18.
Poglej Niels Henrik David Bohr in 18. november
1885
1885 (MDCCCLXXXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Poglej Niels Henrik David Bohr in 1885
1922
1922 (MCMXXII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Niels Henrik David Bohr in 1922
1962
1962 (MCMLXII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Niels Henrik David Bohr in 1962
7. oktober
7.
Poglej Niels Henrik David Bohr in 7. oktober
Prav tako znan kot Niels Bohr.