Kazalo
44 odnosi: Aleksander Aleksandrijski, Anastazij I. Dikor, Arij, Atanazij Veliki, Četrti koncil v Konstantinoplu (pravoslavni), Bazilij Veliki, Bazilika svetega Ambroža, Milano, Carska krona Rusije, Ciril Aleksandrijski, Fotij I., Galla Placidia, Gracijan (rimski cesar), Gregor Nazianški, Ignacij Carigrajski, Jezusovo življenje v umetnosti, Kalcedonski koncil, Konstancij II., Konstans, Monoteizem, Nicejsko-carigrajska veroizpoved, Papež Julij I., Prvi efeški koncil, Prvi koncil v Konstantinoplu, Prvi nicejski koncil, Selevkija, Seznam bizantinskih cesarjev, Seznam verskih vsebin, Sinoda v Uppsali, Solunski edikt, Stiliho, Ta celi catehismus (pesmarica 1584), Teodelinda, Teodozij I., Utika, Tunisia, Valens, Vandalsko kraljevstvo, Velika shizma, Vizigoti, Vizigotsko kraljestvo, Vulfila, Zahodno krščanstvo, Zgodovina Rimskega cesarstva, 27. februar, 380.
Aleksander Aleksandrijski
Aleksander Aleksandrijski je krščanski škof ter 19.
Poglej Nicejska veroizpoved in Aleksander Aleksandrijski
Anastazij I. Dikor
Anastazij I. Dikor (latinsko, grško Ἀναστάσιος) je bil bizantinski cesar, ki je vladal od leta 491 do 518, * okoli 431, † 9. julij 518.
Poglej Nicejska veroizpoved in Anastazij I. Dikor
Arij
Árij (grško:, latinsko: Arius), krščanski duhovnik iz Aleksandrije, * 250 do 256, Libija(?); †336, Carigrad.
Poglej Nicejska veroizpoved in Arij
Atanazij Veliki
Sveti Atanazij Veliki (grško: Ἀθανάσιος, Athanásios), oziroma Sveti Atanazij Aleksandrijski (Sveti Atanazij Spoznavalec ali tudi Papež Sveti Atanazij I., Aleksandrijski) je krščanski svetnik, škof, spoznavalec in cerkveni učitelj * okrog 295 Aleksandrija, Egipt, † 2.
Poglej Nicejska veroizpoved in Atanazij Veliki
Četrti koncil v Konstantinoplu (pravoslavni)
Četrti koncil v Konstantinoplu je vesoljni cerkveni zbor, ki je potekal v Konstantinoplu, glavnem mestu Bizantinskega cesarstva, od 879 do 880.
Poglej Nicejska veroizpoved in Četrti koncil v Konstantinoplu (pravoslavni)
Bazilij Veliki
Sveti Bazilij Veliki Sveti Bazilij Veliki (Μέγας Βασίλειος), škof, cerkveni oče, teolog, duhovni pisatelj, ustanovitelj vzhodnega cenobitskega meništva, retorik, * 329, Cezareja (Caesarea), Kapadokija, Mala Azija (Asia Minor), danes Turčija, † 379, Cezareja.
Poglej Nicejska veroizpoved in Bazilij Veliki
Bazilika svetega Ambroža, Milano
Bazilika svetega Ambroža (uradno ime: Basilica romana minore collegiata abbaziale prepositurale di Sant'Ambrogio) je cerkev v Milanu, v severni Italiji.
Poglej Nicejska veroizpoved in Bazilika svetega Ambroža, Milano
Carska krona Rusije
Carsko krono Rusije, znana tudi kot Velika carska krona, so monarhi Rusije uporabljali od leta 1762 do ukinitve ruske monarhije leta 1917.
Poglej Nicejska veroizpoved in Carska krona Rusije
Ciril Aleksandrijski
Sveti Ciril Aleksandrijski (grško: Κύριλλος Αλεξανδρείας, Kirilos Aleksandrejas), oziroma Sveti Ciril Spoznavalec (pričevalec) ali tudi Sveti Ciril I., 24.
Poglej Nicejska veroizpoved in Ciril Aleksandrijski
Fotij I.
Fotij I. (Φώτιος, Phōtios), črkovan tudi kot Focij ali Photios, Photius ali Fotios, je bil ekumenski patriarh Konstantinopla 858−867 in 877−886.
Poglej Nicejska veroizpoved in Fotij I.
Galla Placidia
Gála Placidija (388–89 / 392–93 – 27. november 450), hči rimskega cesarja Teodozija I., je bila mati, vzgojiteljica in svetovalka cesarja Valentinijana III. ter velika sila v rimski politiki večino svojega življenja. Bila je kraljica, soproga Ataulfa, kralja Vizigotov od leta 414 do njegove smrti leta 415, za kratek čas je bila cesarica soproga Konstancija III.
Poglej Nicejska veroizpoved in Galla Placidia
Gracijan (rimski cesar)
Gracijan (latinsko) je bil rimski cesar, ki je vladal od leta 375 do 383, * 18. april ali 23. maj 359, Sirmium, Panonija, 25. avgust 383, Lugdunum, Lugdunska Galija.
Poglej Nicejska veroizpoved in Gracijan (rimski cesar)
Gregor Nazianški
Sveti Gregor Nazianški ali Gregorij Nazianški, imenovan tudi Gregor Teolog je krščanski škof, cerkveni oče in cerkveni učitelj, teolog in svetnik * 329, Kapadokija (Mala Azija, Rimsko cesarstvo); † 390, Nazianz.
Poglej Nicejska veroizpoved in Gregor Nazianški
Ignacij Carigrajski
Sveti Ignacij Carigrajski, Ignacij I. Carigrajski ali patriarh Ignacij (Ιγνάτιος), je bil bizantinski krščanski carigrajski patriarh, menih in svetnik; * okrog 798 (Carigrad, Bizantinsko cesarstvo, † 23. oktober 877, Carigrad.
Poglej Nicejska veroizpoved in Ignacij Carigrajski
Jezusovo življenje v umetnosti
Življenje Kristusa kot pripovedni cikel v krščanski umetnosti obsega številne različne teme, ki pripovedujejo dogodke iz Jezusovega življenja na Zemlji.
Poglej Nicejska veroizpoved in Jezusovo življenje v umetnosti
Kalcedonski koncil
Kalcedonski koncil je potekal od 8. oktobra do 1. november leta 451 v Kalcedonu, mestu v Bitiniji v Mali Aziji. Na koncilu so zavrnili monofizitizem (nauk, da ima Kristus samo eno naravo) in podrobneje razdelali nauk o dveh naravah Jezusa Kristusa, ki je pravi Bog (ima Božjo naravo) in pravi človek (ima človeško naravo).
Poglej Nicejska veroizpoved in Kalcedonski koncil
Konstancij II.
Konstancij II. (latinsko: Flavius Julius Constantius Augustus), cesar Rimskega cesarstva od leta 337 do 361, * 7.
Poglej Nicejska veroizpoved in Konstancij II.
Konstans
Konstans (grško Κώνστας Α', latinsko),Jones, str.
Poglej Nicejska veroizpoved in Konstans
Monoteizem
Monoteizem je vera v enega boga.
Poglej Nicejska veroizpoved in Monoteizem
Nicejsko-carigrajska veroizpoved
Nicejsko-carigrajska veroizpoved (tudi izpoved vere ali kratko vera, latinsko: credo) je krščanska molitev, ki obsega vse glavne prvine krščanskega verovanja.
Poglej Nicejska veroizpoved in Nicejsko-carigrajska veroizpoved
Papež Julij I.
Julij I., je bil rimski papež in svetnik Rimskokatoliške cerkve.
Poglej Nicejska veroizpoved in Papež Julij I.
Prvi efeški koncil
Prvi efeški koncil je potekal leta 431 v Efezu. Na njem so obsodili nestorianizem in potrdili uporabo poimenovanja Marija Božja mati.
Poglej Nicejska veroizpoved in Prvi efeški koncil
Prvi koncil v Konstantinoplu
Prvi koncil v Konstantinoplu je potekal leta 381 v Konstantinoplu.
Poglej Nicejska veroizpoved in Prvi koncil v Konstantinoplu
Prvi nicejski koncil
Prvi nicejski koncil je leta 325 sklical rimski cesar Konstantin I. v mestecu Niceja (tudi Nikeja; danes İznik, Turčija) pri Konstantinoplu (danes Carigrad), da bi tako pomiril spor, ki se je vnel, ko je začelo arijanstvo učiti v nasprotju s tradicionalnim naukom v zvezi s Kristusovo božansko naravo.
Poglej Nicejska veroizpoved in Prvi nicejski koncil
Selevkija
Selevkija (grško Σελεύκεια, latinsko), znana tudi kot Selevkija na Tigrisu, je bila v helenističnem in rimskem odbobju veliko mesto v Mezopotamiji na desni obali Tigrisa nasproti manjšega Ktezifona v sedanjem iraškem Babilskem governoratu.
Poglej Nicejska veroizpoved in Selevkija
Seznam bizantinskih cesarjev
Konstantin I. Veliki z maketo Konstantinopla (mozaik v Aja Sofiji) Seznam bizantinskih cesarjev vsebuje cesarje od ustanovitve Konstantinopla leta 330, ki običajno označuje začetek Vzhodnorimskega oziroma Bizantinskega cesarstva.
Poglej Nicejska veroizpoved in Seznam bizantinskih cesarjev
Seznam verskih vsebin
Seznam verskih vsebin skuša naštevati članke, povezani z vero, verstvi in mitologijo.
Poglej Nicejska veroizpoved in Seznam verskih vsebin
Sinoda v Uppsali
Sklepni dokument sinode v Uppsali Academia Carolina, v kateri je potekalo srečanje Sinoda v Uppsali leta 1593 je bila najpomembnejša sinoda v zgodovini Švedske luteranske cerkve.
Poglej Nicejska veroizpoved in Sinoda v Uppsali
Solunski edikt
Solunski edikt, znan tudi kot Cunctos populos in Edikt treh cesarjev, je edikt, katerega so 27. februarja 380 izdali cesar Teodozij I. in njegova socesarja Gracijan in Valentinijan II..
Poglej Nicejska veroizpoved in Solunski edikt
Stiliho
Flavij Stiliho (/ˈstɪlɪkoʊ/; ok. 359 – 22. avgust 408) je bil vojaški poveljnik v rimski vojski, ki je za nekaj časa postal najvplivnejši človek v Zahodnem rimskem cesarstvu.
Poglej Nicejska veroizpoved in Stiliho
Ta celi catehismus (pesmarica 1584)
Ta celi catehizmus, eni psalmi inu tih vegših godij stare inu nove kerščanske pejsni, od P. Truberja, S. Krelja inu od drugih zložena inu z dostimi lepimi duhovnimi pejsmi pobulšane je protestantska knjiga pesmi, ki ima poleg besedila priložene tudi note, urednik le-te je Jurij Dalmatin.
Poglej Nicejska veroizpoved in Ta celi catehismus (pesmarica 1584)
Teodelinda
Teodelinda na freski, avtor Zavattari, stolnica v Monzi Teodelinda (okoli 570 - 628) je bila kraljica Langobardov.
Poglej Nicejska veroizpoved in Teodelinda
Teodozij I.
Teodozij I. Veliki (tudi Flavij Teodozij) vzhodnorimski cesar, * 346, Cauca, Španija, † 17. januar 395, Milano.
Poglej Nicejska veroizpoved in Teodozij I.
Utika, Tunisia
Utika je bilo starodavno feničansko in kartagijsko mesto, ki se nahaja v bližini izliva reke Medžerde v Sredozemlje, med Kartagino na jugu in Hiponom (današnja Bizerta) na severu.
Poglej Nicejska veroizpoved in Utika, Tunisia
Valens
Valens (grško Ουάλης, latinsko) je bil cesar Vzhodnega rimskega cesarstva, ki je vladal od leta 364 do 378, * 328, Cibalae, Panonija, 9. avgust 378, Odrin, Trakija.
Poglej Nicejska veroizpoved in Valens
Vandalsko kraljevstvo
website.
Poglej Nicejska veroizpoved in Vandalsko kraljevstvo
Velika shizma
Vélika shízma ali vzhódni razkòl označuje razkol, ki je razdelil krščanski svet na rimskokatoliški in pravoslavni del.
Poglej Nicejska veroizpoved in Velika shizma
Vizigoti
Detajl z votivne krone kralja Rekesvinta (653-672) iz gvarazarskega zaklada, razstavljene v Madridu; s krone visi napis RECCESVINTHUS REX OFFERET (ponuja kralj (R)ekesvint); manjkajoča čerka R je v muzeju v Clunyju Orli na fibulah iz 6. stoletja so bili priljubljen motiv med Vizigoti in Gotihttp://art.thewalters.org/detail/77441 The Walters Art Museum Vizigoti (latinsko, ali) ali Zahodni Goti so bili eno od najpomembnejših vzhodnogermanskih plemen, ki se je v 4.
Poglej Nicejska veroizpoved in Vizigoti
Vizigotsko kraljestvo
Vizigotsko kraljestvo (gotsko Gutþiuda Þiudinassus, Regnvm Visigothorvm je bilo od 5.-8. stoletja ena od germanskih nasledstvenih držav Zahodnega rimskega cesarstva na ozemlju sedanje jugozahodne Francije in na Iberskem polotoku. Nastalo je po naselitvi Vizigotov pod kraljem Valijom (vladal 415-418) v provinci Akvitaniji v jugozahodni Franciji in se z osvajanji postopoma razširilo na Iberski polotok.
Poglej Nicejska veroizpoved in Vizigotsko kraljestvo
Vulfila
Vulfila ((nedokazano) gotsko *𐍅𐌿𐌻𐍆𐌹𐌻𐌰 Wulfila, "Mali volk"), znan tudi kot Ulfilas in Orfila, je bil Got ali kapadoški Grk, ki je služil kot škof in misijonar, nadziral prevod Biblije v gotščino in bil udeleženec arijanskega spora, * okoli 311, † 383.
Poglej Nicejska veroizpoved in Vulfila
Zahodno krščanstvo
Zahodno krščanstvo je izraz ki vključuje latinsko obrede katoliške cerkve in skupine ki so se tekom zgodovine od nje oddvojile vključno z anglikanskimi in protestantskimi skupnostmi ki si delijo skupne lastnosti katere lahko sledimo nazaj vse do njihovega zgodnjega srednjeveškega krščanstva.
Poglej Nicejska veroizpoved in Zahodno krščanstvo
Zgodovina Rimskega cesarstva
Širjenje Rimske republike in Rimskega cesarstva Zgodovina Rimskega cesarstva se začne po zaključku t. i. republikanske dobe antičnega Rima (Rimski republiki), traja več kot 16 stoletij in vključuje več stopenj razvoja rimske države: obdobje zgodnjega Rimskega cesarstva, obdobje, v katerem se je razdelilo na zahodno in vzhodno polovico in obdobje srednjeveškega Vzhodnega rimskega ali Bizantinskega cesarstva do začetka novega veka.
Poglej Nicejska veroizpoved in Zgodovina Rimskega cesarstva
27. februar
27.
Poglej Nicejska veroizpoved in 27. februar
380
380 (CCCLXXX) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Nicejska veroizpoved in 380