Hitreje kot brskalnik!
44 odnosi: Aleksander Aleksandrijski, Anastazij I. Dikor, Arij, Atanazij Veliki, Četrti koncil v Konstantinoplu (pravoslavni), Bazilij Veliki, Bazilika svetega Ambroža, Milano, Carska krona Rusije, Ciril Aleksandrijski, Fotij I., Galla Placidia, Gracijan (rimski cesar), Gregor Nazianški, Ignacij Carigrajski, Jezusovo življenje v umetnosti, Kalcedonski koncil, Konstancij II., Konstans, Monoteizem, Nicejsko-carigrajska veroizpoved, Papež Julij I., Prvi efeški koncil, Prvi koncil v Konstantinoplu, Prvi nicejski koncil, Selevkija, Seznam bizantinskih cesarjev, Seznam verskih vsebin, Sinoda v Uppsali, Solunski edikt, Stiliho, Ta celi catehismus (pesmarica 1584), Teodelinda, Teodozij I., Utika, Tunisia, Valens, Vandalsko kraljevstvo, Velika shizma, Vizigoti, Vizigotsko kraljestvo, Vulfila, Zahodno krščanstvo, Zgodovina Rimskega cesarstva, 27. februar, 380.
Aleksander Aleksandrijski
Aleksander Aleksandrijski je krščanski škof ter 19.
Novo!!: Nicejska veroizpoved in Aleksander Aleksandrijski · Poglej več »
Anastazij I. Dikor
Anastazij I. Dikor (latinsko, grško Ἀναστάσιος) je bil bizantinski cesar, ki je vladal od leta 491 do 518, * okoli 431, † 9. julij 518.
Novo!!: Nicejska veroizpoved in Anastazij I. Dikor · Poglej več »
Arij
Árij (grško:, latinsko: Arius), krščanski duhovnik iz Aleksandrije, * 250 do 256, Libija(?); †336, Carigrad.
Novo!!: Nicejska veroizpoved in Arij · Poglej več »
Atanazij Veliki
Sveti Atanazij Veliki (grško: Ἀθανάσιος, Athanásios), oziroma Sveti Atanazij Aleksandrijski (Sveti Atanazij Spoznavalec ali tudi Papež Sveti Atanazij I., Aleksandrijski) je krščanski svetnik, škof, spoznavalec in cerkveni učitelj * okrog 295 Aleksandrija, Egipt, † 2. maj 373, Aleksandrija (Egipt, Rimsko cesarstvo).
Novo!!: Nicejska veroizpoved in Atanazij Veliki · Poglej več »
Četrti koncil v Konstantinoplu (pravoslavni)
Četrti koncil v Konstantinoplu je vesoljni cerkveni zbor, ki je potekal v Konstantinoplu, glavnem mestu Bizantinskega cesarstva, od 879 do 880.
Novo!!: Nicejska veroizpoved in Četrti koncil v Konstantinoplu (pravoslavni) · Poglej več »
Bazilij Veliki
Sveti Bazilij Veliki Sveti Bazilij Veliki (Μέγας Βασίλειος), škof, cerkveni oče, teolog, duhovni pisatelj, ustanovitelj vzhodnega cenobitskega meništva, retorik, * 329, Cezareja (Caesarea), Kapadokija, Mala Azija (Asia Minor), danes Turčija, † 379, Cezareja.
Novo!!: Nicejska veroizpoved in Bazilij Veliki · Poglej več »
Bazilika svetega Ambroža, Milano
Bazilika svetega Ambroža (uradno ime: Basilica romana minore collegiata abbaziale prepositurale di Sant'Ambrogio) je cerkev v Milanu, v severni Italiji.
Novo!!: Nicejska veroizpoved in Bazilika svetega Ambroža, Milano · Poglej več »
Carska krona Rusije
Carsko krono Rusije, znana tudi kot Velika carska krona, so monarhi Rusije uporabljali od leta 1762 do ukinitve ruske monarhije leta 1917.
Novo!!: Nicejska veroizpoved in Carska krona Rusije · Poglej več »
Ciril Aleksandrijski
Sveti Ciril Aleksandrijski (grško: Κύριλλος Αλεξανδρείας, Kirilos Aleksandrejas), oziroma Sveti Ciril Spoznavalec (pričevalec) ali tudi Sveti Ciril I., 24.
Novo!!: Nicejska veroizpoved in Ciril Aleksandrijski · Poglej več »
Fotij I.
Fotij I. (Φώτιος, Phōtios), črkovan tudi kot Focij ali Photios, Photius ali Fotios, je bil ekumenski patriarh Konstantinopla 858−867 in 877−886.
Novo!!: Nicejska veroizpoved in Fotij I. · Poglej več »
Galla Placidia
Gála Placidija (388–89 / 392–93 – 27. november 450), hči rimskega cesarja Teodozija I., je bila mati, vzgojiteljica in svetovalka cesarja Valentinijana III. ter velika sila v rimski politiki večino svojega življenja. Bila je kraljica, soproga Ataulfa, kralja Vizigotov od leta 414 do njegove smrti leta 415, za kratek čas je bila cesarica soproga Konstancija III. leta 421 in je vodila vladno upravo kot regentka med zgodnjo vladavino Valentinijana III., do svoje smrti.
Novo!!: Nicejska veroizpoved in Galla Placidia · Poglej več »
Gracijan (rimski cesar)
Gracijan (latinsko) je bil rimski cesar, ki je vladal od leta 375 do 383, * 18. april ali 23. maj 359, Sirmium, Panonija, 25. avgust 383, Lugdunum, Lugdunska Galija.
Novo!!: Nicejska veroizpoved in Gracijan (rimski cesar) · Poglej več »
Gregor Nazianški
Sveti Gregor Nazianški ali Gregorij Nazianški, imenovan tudi Gregor Teolog je krščanski škof, cerkveni oče in cerkveni učitelj, teolog in svetnik * 329, Kapadokija (Mala Azija, Rimsko cesarstvo); † 390, Nazianz.
Novo!!: Nicejska veroizpoved in Gregor Nazianški · Poglej več »
Ignacij Carigrajski
Sveti Ignacij Carigrajski, Ignacij I. Carigrajski ali patriarh Ignacij (Ιγνάτιος), je bil bizantinski krščanski carigrajski patriarh, menih in svetnik; * okrog 798 (Carigrad, Bizantinsko cesarstvo, † 23. oktober 877, Carigrad.
Novo!!: Nicejska veroizpoved in Ignacij Carigrajski · Poglej več »
Jezusovo življenje v umetnosti
Življenje Kristusa kot pripovedni cikel v krščanski umetnosti obsega številne različne teme, ki pripovedujejo dogodke iz Jezusovega življenja na Zemlji.
Novo!!: Nicejska veroizpoved in Jezusovo življenje v umetnosti · Poglej več »
Kalcedonski koncil
Kalcedonski koncil je potekal od 8. oktobra do 1. november leta 451 v Kalcedonu, mestu v Bitiniji v Mali Aziji. Na koncilu so zavrnili monofizitizem (nauk, da ima Kristus samo eno naravo) in podrobneje razdelali nauk o dveh naravah Jezusa Kristusa, ki je pravi Bog (ima Božjo naravo) in pravi človek (ima človeško naravo). Sprejeli so tudi kalcedonsko veroizpoved. Tega koncila (in naslednjih) ne sprejema Koptska Cerkev, ki jo zaradi tega imenujemo tudi Predkalcedonska Cerkev in ima sedež v Aleksandriji.
Novo!!: Nicejska veroizpoved in Kalcedonski koncil · Poglej več »
Konstancij II.
Konstancij II. (latinsko: Flavius Julius Constantius Augustus), cesar Rimskega cesarstva od leta 337 do 361, * 7.
Novo!!: Nicejska veroizpoved in Konstancij II. · Poglej več »
Konstans
Konstans (grško Κώνστας Α', latinsko),Jones, str.
Novo!!: Nicejska veroizpoved in Konstans · Poglej več »
Monoteizem
Monoteizem je vera v enega boga.
Novo!!: Nicejska veroizpoved in Monoteizem · Poglej več »
Nicejsko-carigrajska veroizpoved
Nicejsko-carigrajska veroizpoved (tudi izpoved vere ali kratko vera, latinsko: credo) je krščanska molitev, ki obsega vse glavne prvine krščanskega verovanja.
Novo!!: Nicejska veroizpoved in Nicejsko-carigrajska veroizpoved · Poglej več »
Papež Julij I.
Julij I., je bil rimski papež in svetnik Rimskokatoliške cerkve.
Novo!!: Nicejska veroizpoved in Papež Julij I. · Poglej več »
Prvi efeški koncil
Prvi efeški koncil je potekal leta 431 v Efezu. Na njem so obsodili nestorianizem in potrdili uporabo poimenovanja Marija Božja mati.
Novo!!: Nicejska veroizpoved in Prvi efeški koncil · Poglej več »
Prvi koncil v Konstantinoplu
Prvi koncil v Konstantinoplu je potekal leta 381 v Konstantinoplu.
Novo!!: Nicejska veroizpoved in Prvi koncil v Konstantinoplu · Poglej več »
Prvi nicejski koncil
Prvi nicejski koncil je leta 325 sklical rimski cesar Konstantin I. v mestecu Niceja (tudi Nikeja; danes İznik, Turčija) pri Konstantinoplu (danes Carigrad), da bi tako pomiril spor, ki se je vnel, ko je začelo arijanstvo učiti v nasprotju s tradicionalnim naukom v zvezi s Kristusovo božansko naravo.
Novo!!: Nicejska veroizpoved in Prvi nicejski koncil · Poglej več »
Selevkija
Selevkija (grško Σελεύκεια, latinsko), znana tudi kot Selevkija na Tigrisu, je bila v helenističnem in rimskem odbobju veliko mesto v Mezopotamiji na desni obali Tigrisa nasproti manjšega Ktezifona v sedanjem iraškem Babilskem governoratu.
Novo!!: Nicejska veroizpoved in Selevkija · Poglej več »
Seznam bizantinskih cesarjev
Konstantin I. Veliki z maketo Konstantinopla (mozaik v Aja Sofiji) Seznam bizantinskih cesarjev vsebuje cesarje od ustanovitve Konstantinopla leta 330, ki običajno označuje začetek Vzhodnorimskega oziroma Bizantinskega cesarstva.
Novo!!: Nicejska veroizpoved in Seznam bizantinskih cesarjev · Poglej več »
Seznam verskih vsebin
Seznam verskih vsebin skuša naštevati članke, povezani z vero, verstvi in mitologijo.
Novo!!: Nicejska veroizpoved in Seznam verskih vsebin · Poglej več »
Sinoda v Uppsali
Sklepni dokument sinode v Uppsali Academia Carolina, v kateri je potekalo srečanje Sinoda v Uppsali leta 1593 je bila najpomembnejša sinoda v zgodovini Švedske luteranske cerkve.
Novo!!: Nicejska veroizpoved in Sinoda v Uppsali · Poglej več »
Solunski edikt
Solunski edikt, znan tudi kot Cunctos populos in Edikt treh cesarjev, je edikt, katerega so 27. februarja 380 izdali cesar Teodozij I. in njegova socesarja Gracijan in Valentinijan II..
Novo!!: Nicejska veroizpoved in Solunski edikt · Poglej več »
Stiliho
Flavij Stiliho (/ˈstɪlɪkoʊ/; ok. 359 – 22. avgust 408) je bil vojaški poveljnik v rimski vojski, ki je za nekaj časa postal najvplivnejši človek v Zahodnem rimskem cesarstvu.
Novo!!: Nicejska veroizpoved in Stiliho · Poglej več »
Ta celi catehismus (pesmarica 1584)
Ta celi catehizmus, eni psalmi inu tih vegših godij stare inu nove kerščanske pejsni, od P. Truberja, S. Krelja inu od drugih zložena inu z dostimi lepimi duhovnimi pejsmi pobulšane je protestantska knjiga pesmi, ki ima poleg besedila priložene tudi note, urednik le-te je Jurij Dalmatin.
Novo!!: Nicejska veroizpoved in Ta celi catehismus (pesmarica 1584) · Poglej več »
Teodelinda
Teodelinda na freski, avtor Zavattari, stolnica v Monzi Teodelinda (okoli 570 - 628) je bila kraljica Langobardov.
Novo!!: Nicejska veroizpoved in Teodelinda · Poglej več »
Teodozij I.
Teodozij I. Veliki (tudi Flavij Teodozij) vzhodnorimski cesar, * 346, Cauca, Španija, † 17. januar 395, Milano.
Novo!!: Nicejska veroizpoved in Teodozij I. · Poglej več »
Utika, Tunisia
Utika je bilo starodavno feničansko in kartagijsko mesto, ki se nahaja v bližini izliva reke Medžerde v Sredozemlje, med Kartagino na jugu in Hiponom (današnja Bizerta) na severu.
Novo!!: Nicejska veroizpoved in Utika, Tunisia · Poglej več »
Valens
Valens (grško Ουάλης, latinsko) je bil cesar Vzhodnega rimskega cesarstva, ki je vladal od leta 364 do 378, * 328, Cibalae, Panonija, 9. avgust 378, Odrin, Trakija.
Novo!!: Nicejska veroizpoved in Valens · Poglej več »
Vandalsko kraljevstvo
website.
Novo!!: Nicejska veroizpoved in Vandalsko kraljevstvo · Poglej več »
Velika shizma
Vélika shízma ali vzhódni razkòl označuje razkol, ki je razdelil krščanski svet na rimskokatoliški in pravoslavni del.
Novo!!: Nicejska veroizpoved in Velika shizma · Poglej več »
Vizigoti
Detajl z votivne krone kralja Rekesvinta (653-672) iz gvarazarskega zaklada, razstavljene v Madridu; s krone visi napis RECCESVINTHUS REX OFFERET (ponuja kralj (R)ekesvint); manjkajoča čerka R je v muzeju v Clunyju Orli na fibulah iz 6. stoletja so bili priljubljen motiv med Vizigoti in Gotihttp://art.thewalters.org/detail/77441 The Walters Art Museum Vizigoti (latinsko, ali) ali Zahodni Goti so bili eno od najpomembnejših vzhodnogermanskih plemen, ki se je v 4.
Novo!!: Nicejska veroizpoved in Vizigoti · Poglej več »
Vizigotsko kraljestvo
Vizigotsko kraljestvo (gotsko Gutþiuda Þiudinassus, Regnvm Visigothorvm je bilo od 5.-8. stoletja ena od germanskih nasledstvenih držav Zahodnega rimskega cesarstva na ozemlju sedanje jugozahodne Francije in na Iberskem polotoku. Nastalo je po naselitvi Vizigotov pod kraljem Valijom (vladal 415-418) v provinci Akvitaniji v jugozahodni Franciji in se z osvajanji postopoma razširilo na Iberski polotok. Kraljestvo je bilo de facto neodvisno od Vhodnega rimskega cesarstva, katerega poskusi, da bi ponovno osvojili Iberski polotok, so bili samo delno uspešni in kratkotrajni. Na začetku 6. stoletja so vizigotsko ozemlje v Galiji začeli osvajati Franki. Vizigoti so obdržali samo ozek obalni pas ob Sredozemskem morju (Septimanija) in Iberski polotok, na katerem so podjarmili Svebe in Baske. Etnične razlike med domorodnimi Hispano-romani in Vizigoti so v 6. stoletju začele izginjati. Gotski jezik je začel izgubljati svojo vlogo cerkvenega jezika in je po spreobrnitvi Vizigotov v katolištvo leta 589 popolnoma izginil. Z vizigotskim zakonikom Liber Iudiciorum, ki je bil dokončam leta 654, se je ukinila tradicionalno različna zakonodaja za Rimljane in Vizigote. Liber Iudiciorum je verjetno postal osnova za špansko zakonodajo srednjega veka. Leta 711 so večino Vizigotskega kraljestva osvojili islamski osvajalci iz severne Afrike. V krščanskih rokah je ostal samo ozek severni pas Iberskega polotoka. Na tem ozemlju je lokalni zemljiški gospod Pelagij (špansko Pelayo), ki je bil zelo verjetno gotskega porekla, ustanovil srednjeveško Asturijsko kraljestvo. Vizigoti in njihovi prvi kralji so bili arijanci in zato v sporu s katoliško cerkvijo. Po njihovem prestopu v nicejsko krščanstvo je cerkev preko Toledskih cerkvenih zborov dobila ogromen vpliv na posvetne zadeve.
Novo!!: Nicejska veroizpoved in Vizigotsko kraljestvo · Poglej več »
Vulfila
Vulfila ((nedokazano) gotsko *𐍅𐌿𐌻𐍆𐌹𐌻𐌰 Wulfila, "Mali volk"), znan tudi kot Ulfilas in Orfila, je bil Got ali kapadoški Grk, ki je služil kot škof in misijonar, nadziral prevod Biblije v gotščino in bil udeleženec arijanskega spora, * okoli 311, † 383.
Novo!!: Nicejska veroizpoved in Vulfila · Poglej več »
Zahodno krščanstvo
Zahodno krščanstvo je izraz ki vključuje latinsko obrede katoliške cerkve in skupine ki so se tekom zgodovine od nje oddvojile vključno z anglikanskimi in protestantskimi skupnostmi ki si delijo skupne lastnosti katere lahko sledimo nazaj vse do njihovega zgodnjega srednjeveškega krščanstva.
Novo!!: Nicejska veroizpoved in Zahodno krščanstvo · Poglej več »
Zgodovina Rimskega cesarstva
Širjenje Rimske republike in Rimskega cesarstva Zgodovina Rimskega cesarstva se začne po zaključku t. i. republikanske dobe antičnega Rima (Rimski republiki), traja več kot 16 stoletij in vključuje več stopenj razvoja rimske države: obdobje zgodnjega Rimskega cesarstva, obdobje, v katerem se je razdelilo na zahodno in vzhodno polovico in obdobje srednjeveškega Vzhodnega rimskega ali Bizantinskega cesarstva do začetka novega veka.
Novo!!: Nicejska veroizpoved in Zgodovina Rimskega cesarstva · Poglej več »
27. februar
27.
Novo!!: Nicejska veroizpoved in 27. februar · Poglej več »
380
380 (CCCLXXX) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Novo!!: Nicejska veroizpoved in 380 · Poglej več »
