Kazalo
15 odnosi: Druga ženska sklanjatev, Fonologija slovenskega knjižnega jezika, Manjšalnica, Mednarodna fonetična abeceda, Nosnik, Pravopis 8.0, Pripornik, Samoglasnik, Seznam jezikoslovnih vsebin, Sičnik, Slovenščina, Soglasnik, Zapornik, Zvenečnost, Zvočnik (jezikoslovje).
Druga ženska sklanjatev
Po drugi ženski sklanjatvi sklanjamo samostalnike ženskega spola, ki imajo v rodilniku ednine končnico -i (npr. perut, luč).
Poglej Nezvočnik in Druga ženska sklanjatev
Fonologija slovenskega knjižnega jezika
Slovenski jezik ima 29 različnih fonemov (glasnikov), 8 samoglasnikov ter 21 soglasnikov.
Poglej Nezvočnik in Fonologija slovenskega knjižnega jezika
Manjšalnica
Manjšálnica ali pomanjševálnica (tudi pománjšanka) je v jezikoslovju beseda, ki izraža pomanjšanje.
Poglej Nezvočnik in Manjšalnica
Mednarodna fonetična abeceda
Uradna karta MFA, posodobljena leta 2020 Mednarodna fonetična abeceda (MFA,, IPA,, API) je mednarodno standardiziran sistem zapisa glasov v črkovni obliki, ki temelji predvsem na latinici.
Poglej Nezvočnik in Mednarodna fonetična abeceda
Nosnik
V glasoslovju je nósnik, imenovan tudi nósniški zapórnik v nasprotju z ustniškim zapornikom, zaporniški soglasnik, ki nastane s spuščenim mehkim nebom, kar omogoča zraku, da prosto uhaja skozi nos.
Poglej Nezvočnik in Nosnik
Pravopis 8.0
Pravopis 8.0 je novi slovenski pravopis, ki je trenutno v nastajanju in ga pripravlja Pravopisna komisija pri SAZU in ZRC SAZU, ki deluje na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša.
Poglej Nezvočnik in Pravopis 8.0
Pripornik
Pripórnik, tudi frikatív, spiránt, je v jezikoslovju nezvočnik, pri katerem gre zračni tok pri izgovoru skozi priporo govorne cevi.
Poglej Nezvočnik in Pripornik
Samoglasnik
Samoglásnik ali vokál je v jezikoslovju glas, za katerega tvorbo je značilna največja odprtost govorne cevi v primerjavi z zvočnikom in nezvočnikom.
Poglej Nezvočnik in Samoglasnik
Seznam jezikoslovnih vsebin
Ta stran skuša podati članke v Wikipediji, povezane z jezikoslovjem.
Poglej Nezvočnik in Seznam jezikoslovnih vsebin
Sičnik
Síčnik je soglasnik, in sicer nezvočnik, tvorjen na sprednjem nebu s priporo (pripornik) ali z zaporo, ki preide v priporo (zlitnik).
Poglej Nezvočnik in Sičnik
Slovenščina
Slovenščina je združeni naziv za uradni knjižni jezik Slovencev in skupno ime za narečja in govore, ki jih govorijo ali so jih nekoč govorili Slovenci.
Poglej Nezvočnik in Slovenščina
Soglasnik
450x450_pik Soglasniki ali konzonanti so glasovi, ki nastanejo z manjšo odprtostno stopnjo govorilnih organov kakor samoglasniki.
Poglej Nezvočnik in Soglasnik
Zapornik
Zapornik (tudi okluziv, eksplozivJože Toporišič: Enciklopedija slovenskega jezika. Ljubljana: Cankarjeva založba, 1992.) je v glasoslovju pljučni soglasnik, pri katerem je glasovna cev zaprta, tako da je pretok zraka onemogočen, zapori pa običajno sledi nenadna sprostitev zračnega toka.
Poglej Nezvočnik in Zapornik
Zvenečnost
Zvenečnost je lastnost glasu, dosežena s tresenjem glasilk.
Poglej Nezvočnik in Zvenečnost
Zvočnik (jezikoslovje)
Zvóčniki so soglasniki srednje odprtostne stopnje, srednje zvonkosti, trajni, brez pomensko razločevalnih parov glede na zvenečnost.