Kazalo
149 odnosi: Aktinoidi, Antinevtron, Antiproton, Atomska teža, Atomsko jedro, Šibki hipernaboj, Černobilska nesreča, Barijev fluorid, Barion, Barion Σ, Barion Δ, Barion Λ, Barvni naboj, Beril, Berilij, Berilijev oksid, Berkelij, Bertram Neville Brockhouse, Bohrov model atoma, Borova kislina, Bozoni W in Z, Cepljivi material, Cirkonij, Clifford Glenwood Shull, Darmštatij, Deček (bomba), Delčnovalovna dualnost, Delec alfa, Devterij, Dimitrij Dimitrijevič Ivanenko, Dopant, Elektron, Enota atomske mase, Enrico Fermi, Faktor relativne biološke učinkovitosti, Fermion, Fizika osnovnih delcev, Fizikalna konstanta, Flerovij, Fritz Strassmann, Gadolinij, Gigaelektronvolt, Gluon, Gravitacijska konstanta, Hadron, Hafnij, Helij, Herbert Friedman, Hiperon, Hitri oplodni reaktor, ... Razširi indeks (99 več) »
Aktinoidi
Aktinoidi (IUPAC) ali aktinidi so razred štirinajstih kemičnih elementov z vrstnimi števili od 90 do 103, se pravi od torija do lavrencija.
Poglej Nevtron in Aktinoidi
Antinevtron
Antinevtron (oznaka \bar n \!\) je antidelec nevtrona.
Poglej Nevtron in Antinevtron
Antiproton
Antiproton (oznaka \bar p \) je antidelec protona.
Poglej Nevtron in Antiproton
Atomska teža
Atómska téža (pravilneje rèlativna atómska mása) je masa izotopa, izražena v brezrazsežnih atomskih enotah mase, eni dvanajstini mase izotopa ogljik-12, ki ima po definiciji atomsko težo 12.
Poglej Nevtron in Atomska teža
Atomsko jedro
Atómsko jêdro je osrednji del atoma in predstavlja večino (več kot 99,9 %) mase atoma.
Poglej Nevtron in Atomsko jedro
Šibki hipernaboj
Šibki hipernaboj (oznaka Y_W \) je kvantno število, ki je povezano z električnim nabojem in tretjo komponento izospina.
Poglej Nevtron in Šibki hipernaboj
Černobilska nesreča
Černobilska nesreča se je zgodila 26. aprila 1986 v jedrski elektrarni Černobil pri Pripjatu v Ukrajini (takrat del Sovjetske zveze) ob eksploziji jedrskega reaktorja.
Poglej Nevtron in Černobilska nesreča
Barijev fluorid
Barijev fluorid je trdna spojina barija in fluora s kemijsko formulo BaF2, ki tvori prozorne kristale.
Poglej Nevtron in Barijev fluorid
Barion
naboju (Q). naboju (Q). Spodnjih šest prištevamo med hiperone. Barion (iz grške besede, kar pomeni težek) je delec, ki ga sestavljajo trije kvarki.
Poglej Nevtron in Barion
Barion Σ
Barion Σ pripada skupini barionov, ki jih označujemo z Σ.
Poglej Nevtron in Barion Σ
Barion Δ
Barion Δ (tudi delta resonanca, oznaka \Delta \) je barion, ki ga sestavljata kvarka u in d. Nastopa v štirih oblikah, ki jih označujemo z \Delta ^\,, \Delta^+ \,, \Delta^0 \, in \Delta^- \,.
Poglej Nevtron in Barion Δ
Barion Λ
Barion Λ je eden izmed barionov.
Poglej Nevtron in Barion Λ
Barvni naboj
Barvni naboj je v kvantni kromodinamiki (oznaka QCD) značilnost kvarkov in gluonov (zanje je značilna močna interakcija).
Poglej Nevtron in Barvni naboj
Beril
Beril je mineral, berilijev aluminijev ciklosilikat s kemijsko formulo Be3Al2.
Poglej Nevtron in Beril
Berilij
Berílij (latinsko beryllium) je kemijski element s simbolom Be in vrstnim številom 4.
Poglej Nevtron in Berilij
Berilijev oksid
Berilijev oksid (BeO) je v osnovni obliki bel, kristalni prašek.
Poglej Nevtron in Berilijev oksid
Berkelij
Berkélij je umetni element, ki ima v periodnem sistemu simbol Bk in atomsko število 97.
Poglej Nevtron in Berkelij
Bertram Neville Brockhouse
Bertram Neville Brockhouse, kanadski fizik, * 15. julij 1918, Lethbridge, Alberta, Kanada, † 13. oktober 2003, Hamilton, Ontario, Kanada.
Poglej Nevtron in Bertram Neville Brockhouse
Bohrov model atoma
Bohrov model atoma je sestavljen iz jedra in elektronov.
Poglej Nevtron in Bohrov model atoma
Borova kislina
Borova kislina ali vodikov borat (latinsko acidum boricum) je šibka kislina s formulo H3BO3, ki se včasih piše tudi kot B(OH)3.
Poglej Nevtron in Borova kislina
Bozoni W in Z
Bozóni W so osnovni delci, kvanti šibke jedrske sile.
Poglej Nevtron in Bozoni W in Z
Cepljivi material
Cepljívi materiál je snov sestavljena iz atomov, ki se cepijo po zajetju počasnega (termičnega) nevtrona.
Poglej Nevtron in Cepljivi material
Cirkonij
Cirkónij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Zr in atomsko število 40.
Poglej Nevtron in Cirkonij
Clifford Glenwood Shull
Clifford Glenwood Shull, ameriški fizik, * 23. september 1915, Pittsburgh, Pensilvanija, ZDA, † 31. marec 2001, Medford, Massachusetts, ZDA.
Poglej Nevtron in Clifford Glenwood Shull
Darmštatij
Darmštatij, tudi darmstadtij, je kemični element s simbolom Ds in atomskim številom 110.
Poglej Nevtron in Darmštatij
Deček (bomba)
Mali Deček je bilo ime atomske bombe, ki so jo Američani 6. avgusta 1945 odvrgli na japonsko mesto Hirošima.
Poglej Nevtron in Deček (bomba)
Delčnovalovna dualnost
Délčnovalóvna duálnost je koncept v kvantni mehaniki, da se lahko vsak delec ali kvantna entiteta opiše ali kot delec ali valovanje.
Poglej Nevtron in Delčnovalovna dualnost
Delec alfa
Delci α so ionizirajoče sevanje, ki ga atomsko jedro oddaja pri razpadu α.
Poglej Nevtron in Delec alfa
Devterij
Têžki vodík ali devtèrij je izotop vodika s simbolom 2H ali tudi D. Njegova atomska masa znaša 2,01410178 u. Prosti devterij D2 je dvakrat težji od H2, zato tudi pogosto reagira počasneje.
Poglej Nevtron in Devterij
Dimitrij Dimitrijevič Ivanenko
Dimitrij Dimitrijevič Ivanenko, ruski fizik, * 29. julij 1904, Poltava, Rusija, danes Ukrajina, † 30. december 1994, Moskva, Rusija.
Poglej Nevtron in Dimitrij Dimitrijevič Ivanenko
Dopant
Dopant je snov, ki jo vnesemo v izredno majhnih količinah (v sledeh) v snov, da bi s tem snovi spremenili električne in optične lastnosti.
Poglej Nevtron in Dopant
Elektron
Elektrón je obstojen osnovni delec z maso 9,10 kg (0,511 MeV/c2) in negativnim električnim nabojem 1,6 As.
Poglej Nevtron in Elektron
Enota atomske mase
Enôta atómske máse (okrajšava u) ali v čast angleškemu kemiku Johnu Daltonu tudi dálton (Da) je enota za maso, s katero izražamo atomske in molekulske mase.
Poglej Nevtron in Enota atomske mase
Enrico Fermi
Enrico Fermi, italijansko-ameriški fizik, * 29. september 1901, Rim, Italija, † 28. november 1954, Chicago, Illinois, ZDA Fermi je bil oče prvega jedrskega reaktorja na svetu.
Poglej Nevtron in Enrico Fermi
Faktor relativne biološke učinkovitosti
Fáktor rêlativne biolóške učinkovítosti (oznaka Q ali RBU) je korekcijski faktor, s katerim je treba pomnožiti absorbirano dozo za enake sevalne poškodbe na tkivu.
Poglej Nevtron in Faktor relativne biološke učinkovitosti
Fermion
Fermioni, imenovani po italijanskem fiziku Enricu Fermiju, so delci, ki sestavljajo povsem antisimetrična sestavljena kvantna stanja.
Poglej Nevtron in Fermion
Fizika osnovnih delcev
Fízika osnovnih délcev je veja fizike, ki se ukvarja z osnovnimi gradniki snovi in sevanja ter interakcijami med njimi.
Poglej Nevtron in Fizika osnovnih delcev
Fizikalna konstanta
Fizikalna konstanta je splošna naravna konstanta, ki jo vzamemo za dano in je ne poskušamo pojasniti z bolj osnovnimi podatki.
Poglej Nevtron in Fizikalna konstanta
Flerovij
Flerovij je supertežek umetno narejen kemični element s simbolom Fl in atomskim številom 114.
Poglej Nevtron in Flerovij
Fritz Strassmann
Friedrich Wilhelm Straßmann, nemški kemik, * 22. februar 1902, Boppard, Nemčija, † 22. april 1980, Mainz, Nemčija.
Poglej Nevtron in Fritz Strassmann
Gadolinij
Gadolinij je kemični element s simbolom Gd in atomskim številom 64.
Poglej Nevtron in Gadolinij
Gigaelektronvolt
Gígaelektrónvolt (kratica GeV) je fizikalna enota za energijo, ki se uporablja v fiziki osnovnih delcev.
Poglej Nevtron in Gigaelektronvolt
Gluon
Gluoni so osnovni delci, kvanti, ki posredujejo močno jedrsko silo.
Poglej Nevtron in Gluon
Gravitacijska konstanta
Gravitacíjska konstánta je v fiziki izkustvena sorazmernostna konstanta, ki nastopa v Newtonovem splošnem gravitacijskem zakonu: v Poissonovi enačbi za gravitacijsko polje: v n-razsežnem Gaussovem gravitacijskem zakonu: pa tudi v Einsteinovi splošni teoriji relativnosti v njegovih enačbah polja: ali na primer v Kretschmannovem skalarju za Schwarzschildovo črno luknjo: Navadno se označuje z malo grško črko κ, ponekod z G, GN, \varkappa, redkeje z γ in v novejšem času tudi z \mathcal\.
Poglej Nevtron in Gravitacijska konstanta
Hadron
Hadrón (starogrško: hadrós - debel) je v fiziki delcev podatomski delec, na katerega deluje močna jedrska sila.
Poglej Nevtron in Hadron
Hafnij
Hafnij je sijoča, srebrna, gnetljiva kovina, odporna proti koroziji, kemično podobna cirkoniju – zaradi enakega števila valentnih elektronov, ki so v isti skupini, pa tudi zaradi relativističnih učinkov; pričakovani porast atomskega polmera pri prehodu s periode 5 na 6 skoraj natančno izniči lantanidno kontrakcijo.
Poglej Nevtron in Hafnij
Helij
Helij (angleško helium) je kemični element iz skupine žlahtnih plinov, ki ima v periodnem sistemu simbol He in atomsko število 2.
Poglej Nevtron in Helij
Herbert Friedman
Herbert Friedman, ameriški fizik, * 21. junij 1916, Brooklyn, New York, ZDA, † 9. september 2000, Arlington, Virginija, ZDA.
Poglej Nevtron in Herbert Friedman
Hiperon
Kombinacije treh kvarkov u, d in s tvorijo barione s spinom – 3/2 v okviru barionskega dekupleta. Kombinacija treh kvarkov u, d in s tvorijo barione s spinom ½ v barionskem oktetu. Hiperon je barion, ki vsebuje en ali več kvarkov s, nima pa kvarkov c niti kvarkov b. V njihovo sestavo vstopa najmanj en kvark s.
Poglej Nevtron in Hiperon
Hitri oplodni reaktor
Hitri oplodni reaktor je vrsta jedrskega reaktorja, ki lahko sam proizvaja jedrsko gorivo in tako deluje z boljšim izkoristkom goriva kot klasični reaktorji.
Poglej Nevtron in Hitri oplodni reaktor
Hladilno sredstvo
Hladilna sredstva (hladilne tekočine) so snovi, običajno v tekočem ali plinastem agregatnem stanju, uporabljajo pa se za zniževanje ali uravnavanje temperature sistemov.
Poglej Nevtron in Hladilno sredstvo
Holmij
Hólmij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Ho in atomsko število 67.
Poglej Nevtron in Holmij
Ionizirajoče sevanje
Mednarodni simbol za nevarnost ionizirajočega sevanja. Ionizirajoče sevanje zajema osnovne ali jedrske delce ali elektromagnetno valovanje, ki ima dovolj visoko energijo za ionizacijo atomov ali molekul.
Poglej Nevtron in Ionizirajoče sevanje
Ivan Kreft
Ivan Kreft, slovenski agronom in genetik, * 23. november 1941, Novo mesto, Slovenija.
Poglej Nevtron in Ivan Kreft
Izospin
Kombinacije treh kvarkov u, d in s tvorijo barione s spinom – 3/2 v okviru barionskega dekupleta. Kombinacija treh kvarkov u, d in s tvorijo barione s spinom ½ v barionskem oktetu. Izospin (tudi izotopni spin ali izobarni spin) je kvantno število povezano z močno interakcijo.
Poglej Nevtron in Izospin
Izotopi berilija
Berilij-8 nastane v procesu zlivanja helijevih jeder in je vmesni produkt nastanka ogljika-12. Trenutno je poznanih 12 berilijevih izotopov, od 5Be do 16Be ter 8 izomerov.
Poglej Nevtron in Izotopi berilija
Izotopi bora
Trenutno je poznanih 16 borovih izotopov, od 6B do 21B ter pet izomerov.
Poglej Nevtron in Izotopi bora
Izotopi helija
Trenutno je znanih 9 helijevih izotopov, od 2He do 10He.
Poglej Nevtron in Izotopi helija
Izotopi litija
Trenutno je poznanih 10 litijevih izotopov, od 3Li do 13Li ter 5 izomerov.
Poglej Nevtron in Izotopi litija
Izotopi vodika
Trenutno je poznanih 7 vodikovih izotopov, od 1H do 7H.
Poglej Nevtron in Izotopi vodika
Izvor nevtronov
Izvor nevtronov je vsakršna naprava ali snov, ki oddaja nevtrone.
Poglej Nevtron in Izvor nevtronov
James Chadwick
Sir James Chadwick, FRS, angleški fizik, * 20. oktober 1891, Manchester, grofija Cheshire, Anglija, † 24. julij 1974, Cambridge, Anglija.
Poglej Nevtron in James Chadwick
Janez Strnad
Janez Strnad, slovenski fizik, strokovni publicist, zgodovinar in popularizator naravoslovja, * 4. marec 1934, Ljubljana, † 28. november 2015, Ljubljana.
Poglej Nevtron in Janez Strnad
Jedrska cepitev
Cepitev urana Jêdrska cepítev (tudi jêdrska fisíja) je jedrska reakcija, pri kateri težko atomsko jedro razpade na dve srednjetežki jedri (cepitveni produkti), pri tem pa navadno odleti nekaj nevtronov.
Poglej Nevtron in Jedrska cepitev
Jedrska elektrarna
Jedrska elektrarna Isar v Nemčiji Jedrska elektrarna ali nuklearna elektrarna je elektrarna, podobna termoelektrarni; pri jedrski elektrarni se kot primarni vir toplote namesto premoga, nafte ali plina uporablja jedrski reaktor.
Poglej Nevtron in Jedrska elektrarna
Jedrska fizika
Jêdrska fízika je veja fizike, ki preučuje atomsko jedro in z njim povezane pojave, kot so radioaktivnost, jedrska cepitev, jedrsko zlivanje ipd.
Poglej Nevtron in Jedrska fizika
Jedrska kemija
Jedrska kemija je področje kemije, ki se ukvarja z radioaktivnostjo, ter lastnostmi in procesi v atomskih jedrih.
Poglej Nevtron in Jedrska kemija
Jedrska magnetna resonanca
300 MHz jedrsko magnetno-resonančni spektrometer Jêdrska magnétna resonánca je fizikalni pojav, ki opisuje interakcijo magnetnih momentov atomskih jeder z elektromagnetnim poljem s frekvenco enako lastni frekvenci jeder.
Poglej Nevtron in Jedrska magnetna resonanca
Jedrska podmornica
Ruska jedrska podmornica razreda ''Ščuka-B'' Jedrske podmornice uporablja šest držav Jedrska podmornica je podmornica na jedrski pogon, v kateri je jedrski reaktor, ki žene parne turbine.
Poglej Nevtron in Jedrska podmornica
Jedrski razpad
Jêdrski razpàd (drugače imenovan tudi radioaktivni razpad) je proces, v katerem nestabilno atomsko jedro razpade v drugo atomsko jedro.
Poglej Nevtron in Jedrski razpad
Jedrski reaktor
Sredica majhnega jedrskega reaktorja, ki se uporablja za raziskave Jedrski reaktor Jedrski reaktor je značilna in najpomembnejša komponenta jedrske elektrarne, saj v njem poteka nadzorovana jedrska verižna reakcija, ki proizvaja toploto fizikalnim procesom, imenovanim cepitev jeder (fisija).
Poglej Nevtron in Jedrski reaktor
John Archibald Wheeler
John Archibald Wheeler, ameriški fizik in kozmolog, * 9. julij 1911, Jacksonville, Florida, ZDA, † 12. april 2008, Highstown, New Jersey, ZDA.
Poglej Nevtron in John Archibald Wheeler
Jokto
Jokto (okrajšava y) je predpona SI v mednarodnem sistemu enot, ki označuje desetiško potenco 10-24 oziroma 0,000000000000000000000001.
Poglej Nevtron in Jokto
Joseph Rotblat
Joseph Rotblat, poljski fizik, nobelovec, * 4. november 1908, † 31. avgust 2005.
Poglej Nevtron in Joseph Rotblat
Julian Seymour Schwinger
Julian Seymour Schwinger, ameriški fizik in matematik, * 12. februar 1918, New York, New York, ZDA, † 16. julij 1994, Los Angeles, Kalifornija, ZDA.
Poglej Nevtron in Julian Seymour Schwinger
Julius Robert Oppenheimer
Julius Robert Oppenheimer, ameriški fizik, * 22. april 1904, New York, New York, ZDA, † 18. februar 1967, Princeton, New Jersey, ZDA.
Poglej Nevtron in Julius Robert Oppenheimer
Kalzium
Kalzium (nemško za kalcij) je prosto dostopen računalniški periodni sistem elementov za grafično namizje K Desktop Environment.
Poglej Nevtron in Kalzium
Kaon
Kaon (tudi K mezon) (oznaka K \) je katerikoli izmed štirih podatomskih delcev (mezonov), ki jih označujemo s K^0, K^+, K^- \,.
Poglej Nevtron in Kaon
Kemija
Antoine Lavoisier (1743-1794), »oče sodobne kemije« Kemija (koptsko/egipčansko kēme - (črna) zemlja, grško: himia - umetnost (predelave) kovin, arabsko الخيمياء: al-kīmiyá - umetnost pretvarjanja) je znanost, ki preučuje sestavo, zgradbo in lastnosti snovi ter spremembe, do katerih pride med kemijskimi reakcijami.
Poglej Nevtron in Kemija
Kemijski element
periodnem sistemu Kémijski element (tudi kémična prvína) je snov, ki je ni mogoče z nobenim kemijskim postopkom razstaviti na enostavnejše sestavine.
Poglej Nevtron in Kemijski element
Kristalografija
Kristalografija je eksperimentalna znanost, ki ugotavlja razporeditev atomov, molekul ali ionov trdnih snoveh.
Poglej Nevtron in Kristalografija
Kritična masa
volframovega karbida. Da bi izmerili sevanje pri superkritičnosti, nastali po dodaji kvadra, so rekonstruirali nesrečo iz leta 1945. Kritična masa je količina radioaktivnega materiala, ki je potrebna za samoohranitveno verižno jedrsko reakcijo.
Poglej Nevtron in Kritična masa
Kvark
Kvarki predstavljajo eno od družin delcev, manjših od atoma, za katere po vsem sodeč kaže, da so osnovni in nedeljivi gradniki snovi.
Poglej Nevtron in Kvark
Kvark d
Kvark d (tudi kvark dol) (oznaka d \) je eden izmed osnovnih delcev, ki pripada družini kvarkov (prvi generaciji).
Poglej Nevtron in Kvark d
Kvark u
Kvark u (tudi kvark gor) (oznaka u \) je eden izmed osnovnih delcev, ki pripada družini kvarkov (prvi generaciji).
Poglej Nevtron in Kvark u
Kvarkovski model
Kvarkovski model je bil izdelan zaradi ureditve organizacije velikega števila hadronov, ki jih sestavljajo kvarki.
Poglej Nevtron in Kvarkovski model
Lahkovodni reaktor
Lahkovodni reaktor (ang. Light Water Reactor - LWR) je vrsta jedrskega reaktorja, ki za hlajenje in moderiranje uporablja običajno "lahko" vodo.
Poglej Nevtron in Lahkovodni reaktor
Landéjev množitelj g
Landéjev množitelj g (tudi giromagnetni ali žiromagnetni množitelj) je posebni primer množiteljev g. Uporablja se za nabite delce (zgled je elektron), ki imajo spin in tirno vrtilno količino.
Poglej Nevtron in Landéjev množitelj g
Laurence Passell
Laurence »Larry« Passell, ameriški fizik, * 23. marec 1925, Cleveland, Ohio, ZDA, † 17. december 2021, Long Island, New York, ZDA.
Poglej Nevtron in Laurence Passell
Leó Szilárd
Leó Szilárd (do starosti 2), madžarsko-ameriški fizik, * 11. februar 1898, Budimpešta, Madžarska, † 30. maj 1964, La Jolla, Kalifornija, ZDA.
Poglej Nevtron in Leó Szilárd
Leon Max Lederman
Leon Max Lederman, ameriški fizik, * 15. julij 1922, New York, New York, ZDA, † 3. oktober 2018, Rexburg, Idaho, ZDA.
Poglej Nevtron in Leon Max Lederman
Litijev hidrid
Litijev hidrid je anorganska spojina s formulo LiH.
Poglej Nevtron in Litijev hidrid
Magično število (fizika)
Mágično števílo je v jedrski fiziki število nukleonov, ki so razporejeni v celotne lupine znotraj atomskega jedra.
Poglej Nevtron in Magično število (fizika)
Metoda Monte Carlo
π. Po postavitvi 30.000 naključnih točk je ocena za π v okviru 0,07 % napake od resnične vrednosti. To se zgodi z verjetnostjo, ki znaša približno 20 %. Metode Monte Carlo so stohastične (deterministične) simulacijske metode ali algoritmi, ki s pomočjo naključnih ali kvazinaključnih števil in velikega števila izračunov in ponavljanja omogočajo predvidevanje obnašanja zapletenih matematičnih sistemov.
Poglej Nevtron in Metoda Monte Carlo
Mitsubishi APWR
Mitsubishi APWR (APWR - advanced pressurized water reactor - napredni tlačnovodni reaktor) je tlačnovodni reaktor III.
Poglej Nevtron in Mitsubishi APWR
Močna jedrska sila
Mòčna jêdrska síla ali mòčna interákcija (izraz interakcija je natančnejši), tudi bárvna síla je ena od štirih osnovnih interakcij v naravi.
Poglej Nevtron in Močna jedrska sila
Moderator (reaktor)
Moderator nevtronov je material, ki v jedrskem reaktorju upočasnjuje hitrost nevtronov.
Poglej Nevtron in Moderator (reaktor)
Načelo komplementarnosti
Načêlo komplementárnosti je eno najpomemnejših metodoloških in hevrističnih načel znanosti in osnovno načelo kvantne mehanike, tesno povezano s kopenhaško interpretacijo.
Poglej Nevtron in Načelo komplementarnosti
Nathan Abraham Rosen
Nathan Abraham Rosen (hebrejsko נתן אברהם וזן), ameriško-izraelski fizik, * 22. marec 1909, Brooklyn, New York, ZDA, † 18. december 1995, Haifa, Izrael.
Poglej Nevtron in Nathan Abraham Rosen
Nerazločljiva delca
Nèrazločljíva délca ali idéntična délca sta delca, ki se ju med seboj ne da razločiti, tudi načeloma ne.
Poglej Nevtron in Nerazločljiva delca
Nevtrino
Nevtríno je osnovni delec s spinom 1/2, zatorej spada med fermione.
Poglej Nevtron in Nevtrino
Nevtronij
Nevtronij (tudi netrij) je snov, sestavljena izključno iz nevtronov.
Poglej Nevtron in Nevtronij
Nevtronska zvezda
alt.
Poglej Nevtron in Nevtronska zvezda
Nihonij
Nihonij je sintetični kemični element s simbolom Nh in atomskim številom 113.
Poglej Nevtron in Nihonij
Nobelova nagrada za fiziko
Nobelova nagrada za fiziko je ena od Nobelovih nagrad, ki jih od leta 1901 podeljuje švedski Nobelov sklad za pomembne dosežke v fiziki.
Poglej Nevtron in Nobelova nagrada za fiziko
Nukleon
kvantne mehanike. V stvarnem jedru je nukleon na primer v več legah hkrati, razširjen po celem jedru. Nukleón je v jedrski fiziki skupno ime za gradnike atomskih jeder, protone in nevtrone.
Poglej Nevtron in Nukleon
Obsevanje s hitrimi protoni
Protonska terapija je vrsta obsevanja z delci, ki uporablja protone, da uniči obolelo tkivo, najbolj pogosto rakave celice.
Poglej Nevtron in Obsevanje s hitrimi protoni
Ogljik-14
Ogljik-14, C-14, ali radioogljik je radioaktivni izotop ogljika, katerega atomsko jedro vsebuje 6 protonov in 8 nevtronov.
Poglej Nevtron in Ogljik-14
Oplodni reaktor
Oplodni reaktor (ang. breeder reactor) je tip jedrskega rektorja, ki proizvede več cepilnega (fisijskega) materiala kot se ga porabi.
Poglej Nevtron in Oplodni reaktor
Osnovni delec
Osnóvni délec ali elementarni delec je subatomski delec brez podstrukture, zato ni sestavljen iz drugih delcev.
Poglej Nevtron in Osnovni delec
Otto Halpern
Otto Halpern, avstrijski fizik, * 25. april 1899, Dunaj, † 28. oktober 1982, London.
Poglej Nevtron in Otto Halpern
Paulijevo izključitveno načelo
Páulijevo izključítveno načélo ali Páulijeva prepòved je kvantnomehansko načelo, ki zagotavlja, da dva nerazločljiva fermiona ne moreta istočasno zasesti istega kvantnega stanja, oziroma v atomu ne moreta imeti enakih vseh štirih kvantnih števil n, l, ml, ms (lege, vrtilne količine, mase, spina).
Poglej Nevtron in Paulijevo izključitveno načelo
Periodni sistem elementov
Periodni sistem, znan tudi kot periodni sistem elementov, je tabelarni prikaz kemijskih elementov, ki so razporejeni po atomskem številu, konfiguraciji elektronov in ponavljajočih se kemijskih lastnostih.
Poglej Nevtron in Periodni sistem elementov
Peta sila
Pêta síla je v fiziki domnevna sila, ki naj bi obstajala poleg znanih štirih osnovnih sil.
Poglej Nevtron in Peta sila
Plazma (fizika)
Barve so posledica relaksacije elektronov v vzbujenih stanjih v stanja z nižjo energijo po tem ko so se rekombinirali z ioni. Ti procesi oddajajo svetlobo v spektru, ki je značilen za vzbujene pline. Plázma je v fiziki in kemiji eno od agregatnih stanj snovi.
Poglej Nevtron in Plazma (fizika)
Plutonij
Plutónij je radioaktiven kovinski kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Pu in atomsko število 94.
Poglej Nevtron in Plutonij
Podatomski delec
Pregled različnih družin osnovnih in sestavljenih delcev ter njihovih medsebojnih interakcij. Podatomski delec je delec, ki sestavlja nukleone in atome.
Poglej Nevtron in Podatomski delec
Potovanje v času
tekel počasneje, prav tako bi žepna ura šla počasneje. Potovánje v čásu (tudi časóvno ~ ali ~ skózi čás in ~ po čásu) je koncept domnevnega gibanja (prenosa) človeka ali drugega telesa (objekta) med dvema točkama v času v podobnem smislu kot gibanje med različnima točkama v prostoru, v splošnem s pomočjo teoretičnega izuma, znanega kot časovni stroj.
Poglej Nevtron in Potovanje v času
Prožno sipanje
Próžno sípanje je oblika sipanja delcev v teoriji sipanja, jedrski fiziki in fiziki osnovnih delcev.
Poglej Nevtron in Prožno sipanje
Proton
Zgradba protona Protón je stabilen jedrski delec z maso 1,6726 · 10-27 kg in pozitivnim električnim nabojem 1,6022 · 10-19 As.
Poglej Nevtron in Proton
Radioaktivni izotop
Radioaktivni izotop je atom.
Poglej Nevtron in Radioaktivni izotop
Radioaktivnost
Mednarodni znak za radioaktivno nevarnost. Radioaktívnost je pojav, pri katerem nestabilno atomsko jedro razpade.
Poglej Nevtron in Radioaktivnost
Raziskovalni reaktor TRIGA
Reaktorska zgradba na Reaktorskem centru na Brinju Raziskovalni reaktor TRIGA je majhen jedrski reaktor za raziskovalne in šolske namene, ki stoji v Reaktorskem centru na Brinju pri Ljubljani, katerega upravljavec je Institut Jožef Stefan.
Poglej Nevtron in Raziskovalni reaktor TRIGA
Razpad beta
Razpad beta je radioaktivni razpad, pri katerem atomsko jedro izseva delec beta.
Poglej Nevtron in Razpad beta
Reaktor RBMK
Reaktor RBMK je ruska kratica za реактор большой мощности канальный (РБМК) oziroma v prostem prevodu kanalni reaktor velike moči.
Poglej Nevtron in Reaktor RBMK
Richard Phillips Feynman
Richard F. Phillips Feynman, ameriški fizik in matematik, * 11. maj 1918, Far Rockaway, (Queens – širše območje New Yorka), ZDA, † 15. februar 1988, Los Angeles, Kalifornija, ZDA.
Poglej Nevtron in Richard Phillips Feynman
Samarij
Samarij je kemični element s simbolom Sm in atomsko število 62.
Poglej Nevtron in Samarij
Seznam barionov
Seznam barionov vključuje družine barionov in nekatere njihove lastnosti.
Poglej Nevtron in Seznam barionov
Seznam delcev
Seznam delcev vsebuje znane odkrite in domnevne (hipotetične) delce za katere se verjame, da se nahajajo po celotnem vesolju.
Poglej Nevtron in Seznam delcev
Seznam fizikalnih vsebin
Seznam fizikalnih vsebin poskuša podati večino člankov, ki se v Wikipediji nanašajo na fiziko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Nevtron in Seznam fizikalnih vsebin
Seznam kemijskih vsebin
Seznam kemijskih vsebin podaja večino člankov, ki se v Wikipediji nanašajo na kemijo in nam prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Nevtron in Seznam kemijskih vsebin
Spin
Spín (iz angl. »vrtenje«) je lastna vrtilna količina delcev v kvantni mehaniki.
Poglej Nevtron in Spin
Standardni model
Standardni model elektrošibke in močne interakcije je teorija fizike osnovnih delcev, ki opisuje močno, šibko in elektromagnetno osnovno silo, kot tudi osnovne delce, ki sestavljajo snov.
Poglej Nevtron in Standardni model
Svinec
Svinec je kemični element s simbolom Pb (iz latinskega plumbum) in vrstnim številom 82.
Poglej Nevtron in Svinec
Tabela izotopov
Preglednica prikazuje vse znane izotope kemičnih elementov.
Poglej Nevtron in Tabela izotopov
Težki elementi
nevtron. Reakcije, ki so do sedaj ustvarile nove elemente, so bile podobne, z edino možno razliko, da je včasih prišljo do emisije več singularnih nevtronov ali pa do emisije sploh ni prišlo. ''Neutron'' je angleška beseda za nevtron. Najtežja jedra nastanejo v jedrskih reakcijah, ki združijo dve drugi jedri neenake velikosti v eno; v grobem velja, da bolj, kot sta jedri glede na maso neenaki, večja je možnost, da bosta reagirali.
Poglej Nevtron in Težki elementi
Temna snov
263x263px Tèmna snóv je domnevna vrsta snovi, ki je ni moč zaznati po njenem oddanem sevanju.
Poglej Nevtron in Temna snov
Tlačnovodni reaktor
Tlačnovodni reaktor (angleško Pressurized water reactor; kratica PWR) je vrsta jedrskega reaktorja, ki uporablja navadno oz.
Poglej Nevtron in Tlačnovodni reaktor
Tritij
Tritij (oznaka T ali ³H), včasih tudi tricij, je radioaktiven izotop vodika.
Poglej Nevtron in Tritij
Uklon
snopa na plošči po prehodu iz majhne krožne odprtine na drugi plošči Interferenca uklonjenega valovanja za dvojno režo. Smeri označene s puščicami so smeri ojačitev, med njimi so smeri oslabitev (neoznačeno) valovanja. d \! pomeni razdaljo med režama, \lambda \! je valovna dolžina valovanja, m \! je red maksimuma, \theta \! je uklonski kot.
Poglej Nevtron in Uklon
Uklon nevtronov
Uklon nevtronov je možen zaradi valovne narave nevtronov.
Poglej Nevtron in Uklon nevtronov
Uvod v izotope
vodikovi izotopi – protij, devterij in tritij. Vsak izmed njih ima en proton, vendar različno število nevtronov. Protonij nima nobenega, devterij ima enega in tritij ima 2. Vsak element ima točno določeno število protonov, lahko pa se njegovi atomi razlikujejo v številu nevtronov.
Poglej Nevtron in Uvod v izotope
Viktor Dimic
Viktor Dimic, slovenski fizik, * 24. januar 1934, Moste pri Kamniku.
Poglej Nevtron in Viktor Dimic
Voda
Voda ali sistematično oksidan je anorganska spojina s kemijsko formulo H2O. Je skoraj brezbarvna prozorna snov brez vonja in okusa in glavna sestavina Zemljine hidrosfere in tekočin v vseh znanih živih organizmih, v katerih deluje kot topilo. Voda je bistvenega pomena za vse znane oblike življenja, čeprav nima niti kalorij niti organskih hranil.
Poglej Nevtron in Voda
Vodik
Vodík je kemični element s simbolom H, atomskim številom 1 in atomsko maso 1,00794 u. Je najlažji element v periodnem sistemu elementov.
Poglej Nevtron in Vodik
Vrstno število
Z - Vrstno število Vŕstno števílo ali atómsko števílo je število protonov v jedru atoma, istočasno pa je enako tudi (pozitivnemu) naboju jedra in zaporedni številki elementa v periodnem sistemu elementov.
Poglej Nevtron in Vrstno število
Werner Karl Heisenberg
Werner Karl Heisenberg,, nemški fizik, * 5. december 1901, Würzburg, Nemčija, † 1. februar 1976, München, Nemčija.
Poglej Nevtron in Werner Karl Heisenberg
Zvezda pritlikavka
Pritlikavke so zvezde, ki so po velikosti podobne Soncu.
Poglej Nevtron in Zvezda pritlikavka
27. februar
27.
Poglej Nevtron in 27. februar
Prav tako znan kot Mononevtron, Neutron, Nevtronij-1.