Kazalo
40 odnosi: Abelova grupa, Algebra z deljenjem, Algebrska struktura, Antikomutativnost, Aritmetika, Catalanovo število, Cliffordova algebra, Enota, Enotska funkcija, Grupa, Grupoid, Idempotentnost, Identiteta, Inverzni element, Kolobar (algebra), Kompozitum funkcij, Komutativni monoid, Komutativnost, Kvaternion, Linearna algebra, Matematična struktura, Množenje vektorja s številom, Monoid, Naravno število, Neasociativni kolobar, Ničelni vektor, Obseg (algebra), Podgrupa, Polgrupa, Presek množic, Prostorska skupina, Sedenion, Seznam matematičnih vsebin, Teorija kategorij, Trivialna grupa, Trivialnost (matematika), Unija množic, Unitarna algebra, Vektorski prostor, 0.
Abelova grupa
Abelova grúpa (tudi abelovska grúpa) je v abstraktni algebri takšna grupa (G, *), ki je tudi komutativna, se pravi, v kateri enakost a * b.
Poglej Nevtralni element in Abelova grupa
Algebra z deljenjem
Algebra z deljenjem je v abstraktni algebri algebra nad obsegom v kateri je možno tudi deljenje.
Poglej Nevtralni element in Algebra z deljenjem
Algebrska struktura
Algébrska struktúra (zastarelo algebrajska ali algebra(j)ična struktura) je v matematiki ime za množico skupaj z (vsaj eno) računsko operacijo, ki je definirana za elemente te množice.
Poglej Nevtralni element in Algebrska struktura
Antikomutativnost
Ántikomutatívnost je v matematiki posebna značilnost nekaterih nekomutativnih matematičnih operacij.
Poglej Nevtralni element in Antikomutativnost
Aritmetika
Aritmetične tablice za otroke, Lausanne, 1835 Aritmetika (iz grščine ἀριθμός arithmos, 'število' in τική τέχνη, tiké, 'umetnost' ali 'spretnost') je veja matematike, ki je sestavljena iz proučevanja števil, zlasti z značilnostmi tradicionalnih operacije nad njimi – seštevanje, odštevanje, množenje, deljenje, potenciranje in korenjenje.
Poglej Nevtralni element in Aritmetika
Catalanovo število
Catalanova števila ali tudi Segnerjeva števila v matematiki tvorijo zaporedje naravnih števil, ki se pojavlja v mnogih preštevalnih in velikokrat rekurzivnih problemih v kombinatoriki.
Poglej Nevtralni element in Catalanovo število
Cliffordova algebra
Cliffordova algebra oziroma Cliffordove algebre so vrsta asociativnih algeber.
Poglej Nevtralni element in Cliffordova algebra
Enota
Beseda enôta ima lahko več pomenov.
Poglej Nevtralni element in Enota
Enotska funkcija
Enótska fúnkcija je v teoriji števil popolnoma multiplikativna funkcija pozitivnih celih števil definirana kot: Funkcija se imenuje enotska, ker je nevtralni element za Dirichletovo konvolucijo.
Poglej Nevtralni element in Enotska funkcija
Grupa
Grúpa je v matematiki eden od osnovnih pojmov sodobne algebre.
Poglej Nevtralni element in Grupa
Grupoid
Grupoid v abstraktni algebri je v starejši slovenski matematični terminologiji osnovna vrsta algebrske strukture in je urejeni par (S, f), kjer je S neprazna množica, f pa dvočlena operacija na njej.
Poglej Nevtralni element in Grupoid
Idempotentnost
Idempoténtnost (iz latinskih besed idem, kar pomeni enak, in potens, kar pomeni sposoben) je značilnost nekaterih matematičnih objektov, ki se kaže v tem, da ga večkratno delovanje neke operacije ne spremeni.
Poglej Nevtralni element in Idempotentnost
Identiteta
Identitéta ali istovétnost ima lahko več pomenov.
Poglej Nevtralni element in Identiteta
Inverzni element
Invêrzni elemênt ali invêrz je v algebri element, ki v povezavi z določeno računsko operacijo deluje obratno kot dani elemet a. Inverz elementa a na splošno označimo a−1.
Poglej Nevtralni element in Inverzni element
Kolobar (algebra)
Kolobar je v abstraktni algebri ime za algebrsko strukturo, v kateri je možno brez omejitev seštevati, odštevati in množiti, pri tem pa veljajo podobni zakoni kot v množici celih števil.
Poglej Nevtralni element in Kolobar (algebra)
Kompozitum funkcij
Kompózitum ali sestáva funkcij je matematična operacija v množici funkcij.
Poglej Nevtralni element in Kompozitum funkcij
Komutativni monoid
Komutativni monoid je polgrupa z nevtralnim elementom (identiteto).
Poglej Nevtralni element in Komutativni monoid
Komutativnost
Dvočlena operacija * na množici S je komutativna, če za vsak x, y \in S velja: Primeri komutativnih dvočlenih operacij so na primer seštevanje in množenje v množici realnih števil R, kompleksnih števil C in kvadratnih matrik reda n × n, seštevanje vektorjev, presek in unija množic.
Poglej Nevtralni element in Komutativnost
Kvaternion
Kvaternióni (množico kvaternionov se označuje s \mathbb H) so v matematiki sistem hiperkompleksnih števil in so nekomutativna razširitev kompleksnih števil.
Poglej Nevtralni element in Kvaternion
Linearna algebra
Linearna algebra je matematična disciplina, ki se ukvarja s proučevanjem vektorjev, vektorskih prostorov (ali linearnih prostorov), linearnih transformacij in sistemov linearnih enačb.
Poglej Nevtralni element in Linearna algebra
Matematična struktura
Matemátična struktúra je množica M skupaj z dodatnimi značilnostmi, preslikavami in operacijami, ki določajo odnose med elementi te množice.
Poglej Nevtralni element in Matematična struktura
Množenje vektorja s številom
Množenje vektorja s številom Množenje vektorja s številom (tudi množenje vektorja s skalarjem) je matematična operacija, ki številu (skalarju) n in vektorju \vec a priredi vektor n\vec a. Opozorilo: Množenje vektorja s skalarjem ni isto kot skalarni produkt - teh dveh računaskih operacij ne smemo zamenjevati.
Poglej Nevtralni element in Množenje vektorja s številom
Monoid
Mónoid M.
Poglej Nevtralni element in Monoid
Naravno število
Narávno števílo je katerokoli število iz neskončne množice pozitivnih celih števil.
Poglej Nevtralni element in Naravno število
Neasociativni kolobar
Neasociativni kolobar je v abstraktni algebri posplošitev pojma kolobarja.
Poglej Nevtralni element in Neasociativni kolobar
Ničelni vektor
Níčelni véktor (tudi véktor níč.. ali véktorski níč.) je v linearni algebri vektor v evklidskem prostoru, katerega komponente v poljubnem afinem koordinatnem sistemu in razsežnosti \mathbb^ so vse enake 0: Drugače je neničelni vektor.
Poglej Nevtralni element in Ničelni vektor
Obseg (algebra)
Obsèg je v abstraktni algebri ime za algebrsko strukturo, v kateri je možno brez omejitev seštevati, odštevati, množiti in deliti (razen deljenja z 0), pri tem pa veljajo podobni zakoni kot v množici racionalnih ali realnih števil.
Poglej Nevtralni element in Obseg (algebra)
Podgrupa
Podgrupa dane grupe za neko dvočleno operacijo * je H podmnožica množice G se imenuje podgrupa G, če H tudi tvori grupo za dvočleno operacijo *.
Poglej Nevtralni element in Podgrupa
Polgrupa
Pólgrúpa ali tudi sémigrúpa S.
Poglej Nevtralni element in Polgrupa
Presek množic
Vennov diagram preseka ''A'' ∩ ''B'' Presek množic je računska operacija med množicami.
Poglej Nevtralni element in Presek množic
Prostorska skupina
V kristalografiji je prostorska skupina ali kristalografska skupina ali Fedorova skupina kristala opis njegove simetrije, ki ima lahko eno od 230 možnih simetrij.
Poglej Nevtralni element in Prostorska skupina
Sedenion
Sedenion (množica sedenionov ima oznako \mathbb) je vrsta števil, ki tvori 16-razsežno neasociativno algebro nad realnimi števili z uporabo Cayley-Dicksonove konstrukcije na oktonionih.
Poglej Nevtralni element in Sedenion
Seznam matematičnih vsebin
Seznam matematičnih vsebin poskuša podati vse članke, ki se v Wikipediji nanašajo na matematiko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Nevtralni element in Seznam matematičnih vsebin
Teorija kategorij
morfizmi ''f'', ''g'' in ''g'' ∘ ''f''. (Trije morfizmi identitet kategorije 1''X'', 1''Y'' in 1''Z'' bi se, če bi se jih prikazalo eksplicitno, pojavili kot tri puščice iz črk X, Y in Z nazaj vanje.) Teorija kategorij je področje matematike, ki obravnava kategorije in preslikave med njimi, in tako formalizira matematično strukturo ter njene koncepte s pomočjo označenega usmerjenega grafa, imenovanega kategorija, katerega točke se imenujejo objekti, označene usmerjene povezave pa puščice (ali morfizmi).
Poglej Nevtralni element in Teorija kategorij
Trivialna grupa
Trivialna grupa je v matematiki grupa, ki vsebuje en element, različno označen kot e, 1 ali 0.
Poglej Nevtralni element in Trivialna grupa
Trivialnost (matematika)
Trivialnost je izraz, ki se uporablja v nekaterih strokovnih primerih za enostavne preskuse in definicije.
Poglej Nevtralni element in Trivialnost (matematika)
Unija množic
Vennov diagram unije ''A'' ∪ ''B'' Unija množic je računska operacija med množicami.
Poglej Nevtralni element in Unija množic
Unitarna algebra
Unitarna algebra je v matematiki vrsta algebre, ki vsebuje multiplikativni nevtralni element.
Poglej Nevtralni element in Unitarna algebra
Vektorski prostor
Véktorski prôstor ali lineárni prôstor je osnovni pojem linearne algebre in pomeni posplošitev množice vseh geometričnih vektorjev.
Poglej Nevtralni element in Vektorski prostor
0
0 (nìč) je celo število, ki je predhodnik števila 1 in naslednik števila -1.
Poglej Nevtralni element in 0
Prav tako znan kot Enak element, Enotski element.