Kazalo
78 odnosi: Akvitanija, Argentan, Atanagild, Avstrazija, Berhar, Bitka pri Soissonsu (718), Bitka pri Tertryju, Bitka pri Toursu, Brunhilda Avstrazijska, Dagobert I., Dagobert II., Dagobert III., Ebroin, Erhinoald, Frankovski jezik, Frankovsko cesarstvo, Fredegunda, Galsvinta, Glinjani, Grofija Flandrija, Grofija Hainaut, Haribert I., Haribert II., Hildebert I., Hilderik II., Hilderik III., Hilperik I., Hilperik II., Kapetingi, Karel Martel, Karel Mlajši, Karel Veliki, Karlman (majordom), Karlman I., Karolingi, Klodvik II., Klodvik III., Klotar II., Klotar III., Klotar IV., Konstans II., Merovingi, Mont Saint-Michel, Opatija Prüm, Palatinski grof, Pipin Herstalski, Pipin I. Akvitanski, Pipin Landenski, Pipin Mali, Pipinidi, ... Razširi indeks (28 več) »
Akvitanija
Akvitanija (francosko Aquitaine, baskovsko Akitania, okcitansko Aquitània) je bila do leta 2015 jugozahodna francoska regija ob meji s Španijo, ob Atlantskem oceanu.
Poglej Nevstrija in Akvitanija
Argentan
Argentan je naselje in občina v severozahodni francoski regiji Spodnji Normandiji, podprefektura departmaja Orne.
Poglej Nevstrija in Argentan
Atanagild
Atanagild (gotsko Aþanagilds) je bil od leta 554 do 567 kralj hispanskega Vizigotskega kraljestva, * ni znano, † 567, Toledo.
Poglej Nevstrija in Atanagild
Avstrazija
Zemljevid Evrope 481 - 814 Avstrazija je bil naziv severovzhodnega dela Frankovske države v obdobju merovinških kraljev, za razliko od Nevstrije, ki se je nahajala na severozahodu.
Poglej Nevstrija in Avstrazija
Berhar
Berhar je bil leta 686 in 687 dvorni majordom Nevstrije in Burgundije, * ni znano, † 688.
Poglej Nevstrija in Berhar
Bitka pri Soissonsu (718)
Bitka pri Soissonsu leta 718 je bila zadnja velika bitka v državljanski vojni med nasledniki Pipina Herstalskega.
Poglej Nevstrija in Bitka pri Soissonsu (718)
Bitka pri Tertryju
Bitka pri Tertryju je bila pomembna bitka med vojskama nevstrijskega in burgundskega majordoma Berharja na eni in avstrazijskega majordoma Pipina Herstalskega na drugi, ki se je dogajala leta 687 v sedanji severni Franciji.
Poglej Nevstrija in Bitka pri Tertryju
Bitka pri Toursu
Bitka pri Toursu ali bitka pri Poitiersu, v arabskih virih Bitka pri Palači Mučencev (arabsko معركة بلاط الشهداء) je bila bitka med mestoma Poitiers in Tours v severni osrednji Franciji, v kateri sta se 10. oktobra 732 frankovska in burgundska vojska pod poveljstvom Karla Martela spopadla z vojsko Umajadskega kalifata pod poveljstvom Abdul Rahmana Al Gafikija, guvernerja Al Andaluza.
Poglej Nevstrija in Bitka pri Toursu
Brunhilda Avstrazijska
Brunhilda Avstrazijska je bila vizigotska princesa in kraljica frankovske Avstrazije, * 543, Toledo, Vizigotsko kraljestvo, † 613.
Poglej Nevstrija in Brunhilda Avstrazijska
Dagobert I.
Dagobert I. je bil kralj Avstrazije (623–634), kralj vseh Frankov (629–634) in kralj Nevstrije in Burgundije (629–639), * okoli 603, † 19. januar 639.
Poglej Nevstrija in Dagobert I.
Dagobert II.
Dagobert II. je bil merovinški kralj Avstrazije, ki je vladal od leta 676 do 679, * okoli 650, † 23. december 679.
Poglej Nevstrija in Dagobert II.
Dagobert III.
Dagobert III. je bil od leta 711 so 715 merovinški kralj Frankov, * 699, † med 3.
Poglej Nevstrija in Dagobert III.
Ebroin
Ebroin je bil od leta 658 do 673 in 675 do svoje smrti dvorni majordom Nevstrije, * ni znano, † 681.
Poglej Nevstrija in Ebroin
Erhinoald
Erhinoald ali Erkinoald (francosko Erchenout) je leta 641 nasledil nevstrijskega majordoma Ega in leta 642 burgundskega majordoma Flaohada in bil do svoje smrti majordom obeh kraljestev, * ni znano, † 658.
Poglej Nevstrija in Erhinoald
Frankovski jezik
Frankovski jezik (rekonstruiran endonim: *), znan tudi kot starofrankovščina ali starofrankščina, je bil zahodnogermanski jezik, ki so ga govorili Franki od 5.
Poglej Nevstrija in Frankovski jezik
Frankovsko cesarstvo
Frankovsko cesarstvo ali Frankovsko kraljestvo je bila država, ki so jo v zgodnjem srednjem veku ustanovili Franki na ozemlju antične Galije in rimskih provinc (Retija in Gornja Germanija) v sedanji Franciji, Švici, Beneluksu in zahodni Nemčiji.
Poglej Nevstrija in Frankovsko cesarstvo
Fredegunda
FredegundaDenton, C.S. (2011).
Poglej Nevstrija in Fredegunda
Galsvinta
Galsvinta je bila leta 567 in 568 kraljica frankovskega kraljestva Nevstrija, * 540,Toledo, Vizigotsko kraljestvo, † 568, Soissons, Nevstrija.
Poglej Nevstrija in Galsvinta
Glinjani
Severno Polabje v 8.-10. stoletju; ozelmlji Glinjanov je v zgornjem levem kvadrantu Glinjani (gornjelužiškosrbsko Glinjany, nemško Linonen) so bili v primerjavi z Obodriti in Veleti majhno ljudstvo Polabskih Slovanov.
Poglej Nevstrija in Glinjani
Grofija Flandrija
Grofija Flandrija (nizozemsko Graafschap Vlaanderen, francosko Comté de Flandre) je bila zgodovinska grofija na Nizozemskem.
Poglej Nevstrija in Grofija Flandrija
Grofija Hainaut
Grofija Hainaut (francosko Comté de Hainaut, nizozemsko Graafschap Henegouwen, nemško Grafschaft Hennegau, latinsko comitatus hanoniensis) je bila zgodovinsko gospostvo v srednjeveškem Svetem rimskem cesarstvu s prestolnico v Monsu (nizozemsko Bergen).
Poglej Nevstrija in Grofija Hainaut
Haribert I.
Haribert I. (francosko Caribert, latinsko) je bil drugi najstarajši sin frankovskega kralja Klotarja I. in Ingunde in kralj Pariza, ki je vladal od leta 561 do 567, * okoli 517, † december 567.
Poglej Nevstrija in Haribert I.
Haribert II.
Haribertovo Akvitansko kraljestvo (zeleno) Haribert II. je bil sin frankovskega kralja Klotarja II. in njegove mlajše žene Sihilde, ki je od leta 629 do 632 vladal kot kralj Akvitanije s prestolnico v Toulouseu, * 607/618, † 8. april 632, Blaye.
Poglej Nevstrija in Haribert II.
Hildebert I.
Kip Hildeberta I. iz opatije St. Germain-des-Prés, 13. stoletje, (Muzej Louvre) Hildebert I. je bil frankovski kralj iz Merovinške dinastije, tretji ali četrti sin Klodvika I., ki je nasledil Frankovsko kraljestvo po očetovi smrti leta 511, * okoli 496, † 13. december 558.
Poglej Nevstrija in Hildebert I.
Hilderik II.
Hilderik II. je bil od leta 662 kralj Avstrazije in od leta 673 do svoje smrti kralj Nevstrije in Burgunije.
Poglej Nevstrija in Hilderik II.
Hilderik III.
Hilderik III. je bil kralj Frankov, ki je vladal od leta 743 do marca 751, ko ga je papež Zaharija na zahtevo Pipina Malega odstavil, * okoli 717, † okoli 754.
Poglej Nevstrija in Hilderik III.
Hilperik I.
Podoba Hilperika I. na bronasti medalji iz leta 1720 Hilperik I. in Fredegunda Hilperik I. (francosko Chilpéric, nemško Chilperich) je bil frankovski kralj Nevstrije (Soissonsa) iz Merovinške dinastije, ki je vladal od leta 561 do svoje smrti, * okoli 539, † september 584.
Poglej Nevstrija in Hilperik I.
Hilperik II.
Hilperik II., rojen kot Danijel, je bil od leta 715 kralj Nevstrije in od leta 719 do smrti kralj vseh Frankov, * 670, 672 ali 673, † 9. februar 721, Attigny.
Poglej Nevstrija in Hilperik II.
Kapetingi
Grb Kapetingov Kapetingi (francosko Capétiens) so vladarska rodbina, ki je vladala Franciji od leta 987 do leta 1328.
Poglej Nevstrija in Kapetingi
Karel Martel
Karel Martel (lat. Carolus Martellus; francosko Charles Martel), frankovski majordom, * 23. avgust 686, Herstal, sedanja Belgija, † 22. oktober 741, Quierzy, Francija.
Poglej Nevstrija in Karel Martel
Karel Mlajši
Karel Mlajši ali Karel Ingelheimski (francosko Charles le Jeune, nemško Karl der Jüngere) je drugi sin Karla Velikega in prvi z njegovo drugo ženo Hildegardo Vinzgouvsko, * 772/773, † 30. november 811, Bavarska.
Poglej Nevstrija in Karel Mlajši
Karel Veliki
Karel Veliki ali Karel I. (francosko Charles Ier (le Grand) ali Charlemagne, iz latinskega Carolus Magnus), je bil kralj Frankov (768-814) in cesar (800-814), * 2. april 742/747/748Karl Ferdinand Werner.
Poglej Nevstrija in Karel Veliki
Karlman (majordom)
Karlman, frankovski vojskovodja, majordom Avstrazije, * okoli 714, † 17. avgust 754, Vienne.
Poglej Nevstrija in Karlman (majordom)
Karlman I.
Sarkofag, v katerem je pokopan Karlman I. Karlman I., frankovski kralj, * 751, † 4. december 771, Samoussy, Aisne, Francija.
Poglej Nevstrija in Karlman I.
Karolingi
Karolingi so zelo vplivali na razširitev frankovske oblasti Karolingi so bili frankovska plemiška in vladarska rodbina, ki je utemeljila Karolinško cesarstvo.
Poglej Nevstrija in Karolingi
Klodvik II.
Klodvik II. je bil od leta 639 do svoje smrti kralj frankovskih kraljestev Nevstrija in Burgundija, * 635, † 31. oktober 657.
Poglej Nevstrija in Klodvik II.
Klodvik III.
Klodvik III., včasih tudi Klodvik Avstrazijski, je bil od leta 675 do 676 kralj Avstrazije, * ni znano, † 676.
Poglej Nevstrija in Klodvik III.
Klotar II.
Klotar II., včasih tudi Kotar Veliki ali Klotar Mlajši, je bil kralj Nevstrije (584-613) in kralj Frankov (613-629), * 584, † 18. oktober 629.
Poglej Nevstrija in Klotar II.
Klotar III.
Klotar III. je bil najstarejši sin kralja Nevstrije in Burgundije Klodvika II. in kraljice Baltilde.
Poglej Nevstrija in Klotar III.
Klotar IV.
Klotar IV. je bil v letih 717-718 kralj Avstrazije, * okoli 685, † 718.
Poglej Nevstrija in Klotar IV.
Konstans II.
Konstans II. z vzdevkom Bradati je bil od leta 641 to 668 cesar Bizantinskega cesarstva, * 7. november 630, Konstantinopel, † 15. julij 668, Sirakuze, Sicilija.
Poglej Nevstrija in Konstans II.
Merovingi
Avstrazije, ki so jo ustanovili Merovingi Merovingi so bili dinastija Salijskih Frankov, ki je od 5.
Poglej Nevstrija in Merovingi
Mont Saint-Michel
Mont Saint Michel je majhna otoška občina v Spodnji Normandiji, ob severni obali Francije, ob ustju reke Couesnon, blizu Avranchesa.
Poglej Nevstrija in Mont Saint-Michel
Opatija Prüm
Opatija Prüm je nekdanji benediktinski samostan v Prümu, Lorena, zdaj v škofiji Trier, Nemčija, katerega sta 23.
Poglej Nevstrija in Opatija Prüm
Palatinski grof
Henrika VII. Volivci, ki jih prepoznavajo grbi nad glavami, so od leve proti desni nadškofje Kölna, Mainza in Trierja, renski palatinski grof, vojvoda Saške, mejni grof Brandenburga in kralj Češke Palatinski grofje (latinsko comites palatini, tudi comites palatii) so bili prvotno uradniki in zastopniki kralja ali cesarja.
Poglej Nevstrija in Palatinski grof
Pipin Herstalski
Pipin II., znan tudi kot Pipin Herstalski ali Pipin Srednji, je bil frankovski državnik in vojaški poveljnik, ki je kot majordom od leta 680 do smrti leta 714 de facto vladal frankovski državi.
Poglej Nevstrija in Pipin Herstalski
Pipin I. Akvitanski
Pipin I. ali Pipin I. Akvitanski (francosko Pépin I d'Aquitaine) je bil kralj Akvitanije in vojvoda Maine, * 797, † 13. december 838.
Poglej Nevstrija in Pipin I. Akvitanski
Pipin Landenski
Pipin Landenski (francosko Pépin de Landen, nemško Pippin von Landen), znan tudi kot Pipin Starejši ali Pipin I., je bil frankovski majordom Avstrazije med vladavino merovinškega kralja Dagoberta I., od njegove smrti leta 639 do svoje smrti pa majordom kralja Sigiberta III., * okoli 580, † 27.
Poglej Nevstrija in Pipin Landenski
Pipin Mali
Pipin Mali, tudi Pipin mlajši (francosko Pépin le Bref, Pépin III), majordom Nevstrije in Avstrazije, frankovski kralj (751–768), * 714, Jupille, sedanja Belgija, † 24. september 768, Saint-Denis, Francija.
Poglej Nevstrija in Pipin Mali
Pipinidi
Arnulfingi ali Pipinidi so bili frankovska plemiška rodbina.
Poglej Nevstrija in Pipinidi
Plektruda
Plektruda Plektruda (latinsko Plectrudis, nemško Plektrud, Plechtrudis) je bila žena nevstrijskega dvornega majordoma in frankovskega vojvode Pipina Herstalskega, * ni znano, † 717.
Poglej Nevstrija in Plektruda
Ragenfrid
Ragenfrid ali Raganfrid je bil majordom frankovskih kraljestev Nevstrije in Burgundije od leta 715, ko je zapolnil praznino, nastalo po smrti Pipina Heristalskega, do leta 718, ko se je Karel Martel uveljavil kot vladar celega Frankovskega kraljestva, * ni znano, † 731.
Poglej Nevstrija in Ragenfrid
Raginpert
Raginpert ali Raginbert je bil vojvoda Torina in nato nekaj mesecev leta 701 kralj Langobardov, * ni znano, † 701.
Poglej Nevstrija in Raginpert
Rouen
Rouen je zgodovinsko glavno mesto nekdanje pokrajine Normandije, sedanje severozahodne francoske regije Zgornje Normandije, občina in prefektura departmaja Seine-Maritime.
Poglej Nevstrija in Rouen
Samostan Saint-Germain-des-Prés
Benediktinski samostan Saint-Germain-des-Prés (francoska izgovorjava), tik za obrobjem zgodnjesrednjeveškega Pariza, je bil pokopališče merovinških kraljev Nevstrije.
Poglej Nevstrija in Samostan Saint-Germain-des-Prés
Sigibert I.
Sigibert I. je bil od kralj Avstrazije, ki je vladal od leta 561 do svoje smrti, * okrog 535, † okrog 575.
Poglej Nevstrija in Sigibert I.
Sigibert II.
Sigibert II. ali Sigisberg II. je bil nezakonski sin Ermenberge in kralja Teoderika II., po katerem je leta 613 nasledil kraljestvi Burgundija in Avstrazija, * 602, † 613.
Poglej Nevstrija in Sigibert II.
Soissons
Soissons je zgodovinsko mesto in občina v severni francoski regiji Pikardiji, podprefektura departmaja Aisne.
Poglej Nevstrija in Soissons
Sveti Hubert
Spreobrnitev svetega Huberta, Wilhelm Räuber Papež Sergij I. podeli Hubertu škofovsko posvečenje Sveti Hubert, imenovan tudi Apostol Ardenov, škof v Liègu (danes Belgija), svetnik, * okoli 656 do 658, verjetno Toulouse, † 30. maj 727, Tervuren blizu Bruslja.
Poglej Nevstrija in Sveti Hubert
Sveti Lambert
Lambert iz Maastrichta, običajno imenovan sveti Lambert (srednja nizozemščina: Sint-Lambrecht; Limburško: Lambaer, Baer, Bertus; 636 – c. 705 AD) je bil škof v Maastrichtu-Liège (Tongerenu) od okoli leta 670 do svoje smrti.
Poglej Nevstrija in Sveti Lambert
Teodebert II.
Teodebert II. (frankovsko Thiodoberkht, francosko Thibert ali Théodebert) je bil od leta 595 do 612 kralj Avstrazije, * 585, † junij 612, Chalon-sur-Saône.
Poglej Nevstrija in Teodebert II.
Teoderik II.
Andelotskem sporazumu iz leta 587. Burgundsko kraljevstvo (rožnato) je po Guntrammu najprej dedoval Hildebert II. in nato Teoderik II. Teoderik II., tudi Teuderih, Teuderik, ali Teodorik je bil kralj Burgundije (595–613) in Avstrazije (612–613), * 587, † 613, Metz.
Poglej Nevstrija in Teoderik II.
Teoderik III.
Teoderik III. (francosko Thierry) je bil kralj Nevstrije, vključno z Burgundijo, prvič leta 673 in drugič leta 679-691, in kralj Avstrazije od leta 679 do svoje smrti.
Poglej Nevstrija in Teoderik III.
Teodoald
Teodoald ali Teodald je bil po smrti svojega starega očeta Pipina Herstalskega nekaj časa leta 714 dvorni majordom Avstrazije, * 707 ali 708, † 741 Leta 715 je plemstvo za majordoma Nevstrije razglasilo Ragenfrida, za majordoma Avstrazije pa Karla Martela.
Poglej Nevstrija in Teodoald
Valenciennes
Bazilika Notre-Dame du Saint-Cordon Muzej lepih umetnosti Valenciennes (nizozemsko Valencijn) je mesto in občina v severni francoski regiji Nord-Pas-de-Calais, podprefektura departmaja Nord.
Poglej Nevstrija in Valenciennes
Varnahar II.
Varnahar II. (francosko Warnachaire ali Garnier) je bil od leta 612 do 617 dvorni majordom Avstrazije in od leta 617 do 626 majordom Burgundije, * ni znano, † 626, 627 ali 628, Mâcon.
Poglej Nevstrija in Varnahar II.
31. oktober
31.
Poglej Nevstrija in 31. oktober
539
539 (DXXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Nevstrija in 539
540
540 (DXL) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Nevstrija in 540
568
568 (DLXVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Nevstrija in 568
584
584 (DLXXXIV) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Nevstrija in 584
635
635 (DCXXXV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Nevstrija in 635
652
652 (DCLII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Nevstrija in 652
657
657 (DCLVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Nevstrija in 657
658
658 (DCLVIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Nevstrija in 658
673
673 (DCLXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Nevstrija in 673
681
681 (DCLXXXI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Nevstrija in 681
688
688 (DCLXXXVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Nevstrija in 688