Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Nevrit

Index Nevrit

Nevrít (ali akson) je dolg izrastek iz živčne celice, po katerem se prevaja akcijski potencial od telesa nevrona proti periferiji celice.

Kazalo

  1. 53 odnosi: Alan Lloyd Hodgkin, Amiotrofična lateralna skleroza, Andrew Huxley, Arnold Rikli, Živčni končič, Živčni sistem, Živčno tkivo, Človeški možgani, Čutilni receptor, Brahialni pletež, Dendrit, Dendritski trn, Domača mačka, Eric Kandel, Glavobol, Guillain-Barréjev sindrom, Hipofiza, Intermediarni filament, Joseph Erlanger, Kemična sinapsa, Ketonska telesa, Kljun, Koma, Kroghovo načelo, Lignji, Lokalni anestetik, Memristor, Mielin, Mioza, Možgani, Možganovina, Možganska skorja, Motorični nevron, Multipla skleroza, Nevroglija, Nevron, Obkrajno živčevje, Oligodendrocit, Osrednje živčevje, Perikarion, Prionska bolezen, Ranvierov zažetek, Roger Wolcott Sperry, Santiago Ramón y Cajal, Schwannova celica, Seznam medicinskih vsebin, Sfingolipid, Sinkinezija, Siva možganovina, Spinalna mišična atrofija, ... Razširi indeks (3 več) »

Alan Lloyd Hodgkin

Sir Alan Lloyd Hodgkin, OM, KBE, PRS, angleški fiziolog in biofizik, nobelovec, * 5. februar 1914, Banbury, Oxfordshire, Anglija, † 20. december 1998, Cambridge.

Poglej Nevrit in Alan Lloyd Hodgkin

Amiotrofična lateralna skleroza

Amiotrofična lateralna skleroza (kratica ALS) ali progresivna spinalna amiotrofija (tudi Charcotova ali Lou Gehrigova bolezen) je bolezen zgornjega in spodnjega motoričnega nevrona, ki se kaže z atrofijo mišic in spastičnimi znaki, pogosto tudi z znaki odpovedi spodnjih možganskih živcev.

Poglej Nevrit in Amiotrofična lateralna skleroza

Andrew Huxley

Sir Andrew Fielding Huxley, OM, PRS, angleški fiziolog in biofizik, * 22. november 1917, Hampstead, London, Anglija, † 30. maj 2012, Grantchester, Cambridgeshire, Anglija.

Poglej Nevrit in Andrew Huxley

Arnold Rikli

Arnold Rikli, švicarski naravni zdravilec, *13. februar 1823, Wangen an der Aare, Švica, † 30. april 1906, Sankt Thomas, Koroška (tedaj Avstro-Ogrska).

Poglej Nevrit in Arnold Rikli

Živčni končič

Živčni končiči so izrastki aksonov živčnih celic, ki tvorijo sinapse z drugimi živčnimi celicami ali z efektorji (npr. motorične ploščice na skeletnih mišičnih vlaknih ali sinapse na žleznih celicah) ali skupaj z drugimi tkivi receptorje za razne kvalitete dražljajev, ki učinkujejo iz kože (eksteroceptorji), iz notranjih organov (interoceptorji), iz mišic, kit, sklepnih ovojnic, ravnotežnega aparata (proprioceptorji) ali iz daljave (teleceptorji).

Poglej Nevrit in Živčni končič

Živčni sistem

Shema živčnega sistema Žívčni sistém ali žívčevje pri živalih usklajuje dejavnosti mišičja, nadzira delovanje organov, konstruira in procesira podatke, ki jih posredujejo čutila, ter inicira akcijo.

Poglej Nevrit in Živčni sistem

Živčno tkivo

Živčno tkivo ali živčnina je tkivo ektodermalnega izvora, sestavljeno iz živčnih celic (nevronov) in nevroglije, iz katerega je zgrajeno živčevje.

Poglej Nevrit in Živčno tkivo

Človeški možgani

Možgani so del osrednjega živčnega sistema.

Poglej Nevrit in Človeški možgani

Čutilni receptor

Čutilni ali senzorični receptor je struktura v živčnem sistemu, ki prepozna dražljaj iz okolice ali znotraj organizma in ga pretvori v elektrokemični potencial.

Poglej Nevrit in Čutilni receptor

Brahialni pletež

Brahialni pletež od spredaj Brahialni (nadlaktni) pletež (plexus brachialis) je najpomembnejše mrežje živčnih vlaken za senzorično in motorično oživčenje (inervacijo) zgornjega uda.

Poglej Nevrit in Brahialni pletež

Dendrit

Možganska Purkinjejeva celica, kjer je nazorno vidna drevesasta struktura '''dendritov'''. Dendrit (grško dendrites: drevesni) je izrastek iz živčne celice, odgovoren za privzem informacij, ki jih dobiva od sosednjih celic preko sinaps.

Poglej Nevrit in Dendrit

Dendritski trn

Dendritski trn je izrastek dendrita na mestu sinapse.

Poglej Nevrit in Dendritski trn

Domača mačka

Odrasla mačka Domača mačka (znanstveno ime Felis catus, redko Felis silvestris catus) je domača žival iz družine mačk.

Poglej Nevrit in Domača mačka

Eric Kandel

Eric Richard Kandel, avstrijsko-ameriški nevroznanstvenik in akademik, nobelovec, * 7. november 1929, Dunaj, Avstrija.

Poglej Nevrit in Eric Kandel

Glavobol

Glavobòl je bolečina, ki jo zaznavamo v področju glave in spada med najpogostejše zdravstvene težave.

Poglej Nevrit in Glavobol

Guillain-Barréjev sindrom

Guillain-Barréjev sindrom, tudi Guillain-Barréjev polinevritis, je verjetno imunsko povzročena bolezen z ohlapnimi ohromitvami, ki se pričnejo v spodnjih udih in se postopoma vzpenjajo ter lahko poleg zgornjih udov prizadenejo tudi bulbarne živce; značilna je zvišana koncentracija beljakovin ob normalnem ali rahlo zvišanem številu celic v možgansko-hrbtenjačni tekočini.

Poglej Nevrit in Guillain-Barréjev sindrom

Hipofiza

Lega hipofize v lobanji Hipofiza ali možganski privesek (glandula pituitaria, hypophysis) je endokrina žleza (žleza z notranjim izločanjem), nameščena na predelu lobanje v turškem sedlu, ki je zadolžena za uravnavanje delovanja mnogih drugih, njej podrejenih endokrinih žlez (med drugim ščitnice, skorje nadledvične žleze in spolnih žlez).

Poglej Nevrit in Hipofiza

Intermediarni filament

Intermediarni filamenti (krajš. IF) so strukturne komponente, ki gradijo celični citoskelet, in jih najdemo v celicah vretenčarjev, pa tudi številnih nevretenčarjev.

Poglej Nevrit in Intermediarni filament

Joseph Erlanger

Joseph Erlanger, ameriški fiziolog, nobelovec, * 5. januar 1874, San Francisco, Kalifornija, ZDA, † 5. december 1965, St. Louis, Missouri, ZDA.

Poglej Nevrit in Joseph Erlanger

Kemična sinapsa

receptorji; A-živčni končič presinaptičnega celice (nevrona); B-Sinaptična špranja; C-Postsinaptična celica (živčna, mišična ali žlezna celica) Sinapsa (grško syn, skupaj + haptein, stiskati) ali preklop je najpogosteje stik med dvema sosednjima nevronoma oz.

Poglej Nevrit in Kemična sinapsa

Ketonska telesa

Kemijska struktura ketonskih teles. Ketonska telesa so spojine, ki se pri ketozi (na primer pri stradanju ali sladkorni bolezni) pojavljajo v povišanih koncentracijah v telesnih tekočinah.

Poglej Nevrit in Ketonska telesa

Kljun

Kljun mrhovinarja - beloglavi jastreb Darwin, 1845 Kljun ali rostrum je posebnost ptic.

Poglej Nevrit in Kljun

Koma

Koma, globoka nezavest ali komatozno stanje je stanje globoke nezavesti, iz katere bolnika ni mogoče prebuditi niti z najmočnejšimi dražljaji,http://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5522974/koma?query.

Poglej Nevrit in Koma

Kroghovo načelo

Schack August Steenberg Krogh Kroghovo načelo je eno osrednjih načel v eksperimentalni biologiji, predvsem fiziologiji, pa tudi drugih podpodročjih, ki uporabljajo primerjalne metode proučevanja živih sistemov.

Poglej Nevrit in Kroghovo načelo

Lignji

Lignji (znanstveno ime Teuthida, v nekaterih virih tudi Teuthoidea) so red mehkužcev iz razreda glavonožcev, v katerega uvrščamo približno 300 danes živečih vrst, ki živijo v svetovnih morjih in oceanih.

Poglej Nevrit in Lignji

Lokalni anestetik

Zgradba Lokalni anestetiki so učinkovine, ki zavirajo nastanek in prevajanje akcijskega potenciala v živčnih vlaknih in povzročijo lokalno in povratno neobčutljivost tkiva na zunanje dražljaje.

Poglej Nevrit in Lokalni anestetik

Memristor

Memrístor (dvozloženka od angleških besed memory resistor - pomnilniški upornik) je novejši pasivni dvopolni elektronski element, zamišljen kot nelinearni element električnega vezja, ki povezuje električni naboj in magnetni pretok.

Poglej Nevrit in Memristor

Mielin

Mielín je sestavina mielínske ovójnice, ki vsebuje 30 odstotkov beljakovin in 70 odstotkov lipidov, z visoko koncentracijo holesterola in fosfolipidov.

Poglej Nevrit in Mielin

Mioza

Mioza zaradi uživanja opiatov. Mioza je zožitev zenice.

Poglej Nevrit in Mioza

Možgani

Možgani šimpanza Možgáni so središče živčevja vseh vretenčarjev in večine nevretenčarjev.

Poglej Nevrit in Možgani

Možganovina

Možganovina opisuje parenhim osrednjega živčevja in se deli na.

Poglej Nevrit in Možganovina

Možganska skorja

Možgánska skórja ali cerebrálni kórteks je najbolj zunanja plast živčnega tkiva velikih možganov pri nekaterih vretenčarjih.

Poglej Nevrit in Možganska skorja

Motorični nevron

Motorični nevron je eferentni nevron v osrednjem živčevju (telo nevrona se nahaja v motorični skorji, možganskem deblu ali hrbtenjači), katerega nevrit se končuje bodisi v hrbtenjači ali zunaj nje, zlasti v skeletni mišici,https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5529152/nevron?query.

Poglej Nevrit in Motorični nevron

Multipla skleroza

Multipla skleroza (MS, tudi diseminirana skleroza ali encephalomyelitis disseminata) je kronična avtoimuna vnetna bolezen, ki prizadene osrednje živčevje (OŽ).

Poglej Nevrit in Multipla skleroza

Nevroglija

podgane Nevroglija (tudi samo glija) je živčno oporno tkivo, ki ga sestavljajo različne vrste nevroglijskih celic.

Poglej Nevrit in Nevroglija

Nevron

Nevroni, živčne celice ali ganglijske celice so glavni gradniki živčevja.

Poglej Nevrit in Nevron

Obkrajno živčevje

Predstavitev obkrajnega živčevja (avtor je Andreas Vesalius). Obkrajno, obodno ali periferno živčevje obsega del živčevja, ki se nahaja zunaj možganov in hrbtenjače.

Poglej Nevrit in Obkrajno živčevje

Oligodendrocit

Oligodendrociti (v grščini celice z malo vejami) oziroma oligodendroglije so vrsta nevroglijskih celic.

Poglej Nevrit in Oligodendrocit

Osrednje živčevje

Osrednje (centralno) živčevje oziroma osrednji živčni sistem je pri vretenčarjih največji del živčevja, ki ga sestavljajo možgani in hrbtenjača.

Poglej Nevrit in Osrednje živčevje

Perikarion

Perikarion ali soma (grško soma - telo; perikaryos - kar je okrog jedra) je telo živčne celice (nevrona), ki vsebuje jedro in citoplazmo.

Poglej Nevrit in Perikarion

Prionska bolezen

Prionska bolezen je degenerativna bolezen osrednjega živčevja človeka in nekaterih drugih sesalcev.

Poglej Nevrit in Prionska bolezen

Ranvierov zažetek

Ranvierov zažetek, tudi Ranvierjev zažetek ali Ranvierjev zažemek, je zoženje mielinske ovojnice na mestu, kjer se stikata sosednji nevrolemski (Schwannovi) celici.

Poglej Nevrit in Ranvierov zažetek

Roger Wolcott Sperry

Roger Wolcott Sperry, ameriški nevrofiziolog, * 20. avgust 1913, Hartford, Connecticut, ZDA, † 17. april 1994.

Poglej Nevrit in Roger Wolcott Sperry

Santiago Ramón y Cajal

Santiago Ramón y Cajal, španski histolog in zdravnik, * 1. maj 1852, Petilla de Aragon, Španija, † 17. oktober 1934, Madrid, Španija.

Poglej Nevrit in Santiago Ramón y Cajal

Schwannova celica

Schwannova celica v kulturi. Schwannova ali nevrolemska celica (tudi nevrolemocit) je nevroglijska celica v obkrajnem živčevju, ki tvori mielinsko ovojnico okrog posameznega aksona ali v katero je vloženih več nemieliniziranih aksonov.

Poglej Nevrit in Schwannova celica

Seznam medicinskih vsebin

Seznam medicinskih vsebin.

Poglej Nevrit in Seznam medicinskih vsebin

Sfingolipid

Sfingolipidi so družina polarnih lipidov, ki se pogosto nahajajo v raznih bioloških (biotskih) membranah, kjer velik delež zasedajo tudi pripadniki druge skupine polarnih lipidov, glicerofosfolipidi (fosfogliceridi).

Poglej Nevrit in Sfingolipid

Sinkinezija

Sinkinezíja (grško: syn - ob +: kinesis - gibanje) ali pridrúženi gíb je sopojav nehotenega mišičnega giba, ki spremlja hoten gib, tj.

Poglej Nevrit in Sinkinezija

Siva možganovina

Siva možganovina ali siva substanca (latinsko substantia grisea) imenujemo območja osrednjega živčevja, ki je zgrajeno pretežno iz perikarionov živčnih celic.

Poglej Nevrit in Siva možganovina

Spinalna mišična atrofija

Spinalna mišična atrofija (SMA) je skupina živčno-mišičnih motenj, ki se kažejo kot napredujoča mišična oslabelost zaradi degeneracije spodnjega motoričnega nevrona hrbtenjače.

Poglej Nevrit in Spinalna mišična atrofija

Tetanus

Tetanus (iz: tetanos - napet +: teinein - nategovati) ali mrtvični krč je infekcijska bolezen, ki jo povzroča nevrotoksin tetanospazmin grampozitivnega, anaerobnega bacila Clostridium tetani.

Poglej Nevrit in Tetanus

Transdukcija

V fiziologiji senzorična transdukcija pomeni pretvorbo senzoričnega dražljaja iz ene oblike v drugo (denimo iz svetlobnega, mehaničnega ali kemičnega dražljaja v električni impulz).

Poglej Nevrit in Transdukcija

Vazopresin

Kalotni model arginin-vazopresina Vazopresin ali antidiuretični hormon (ADH), pa tudi antidiuretski hormon in adiuretin, je nevrohipofizni hormon, ki se sintetizira v hipotalamusu in služi večanju prepustnosti zbiralc ter daljnih cevčic (distalnih tubulov) za vodo.

Poglej Nevrit in Vazopresin

Prav tako znan kot Akson, Živčno vlakno.

, Tetanus, Transdukcija, Vazopresin.