Kazalo
37 odnosi: Allier (reka), Bernardka Lurška, Bruno Martini, Burgundija - Franche-Comté, Burgundska grofija, Charleville-Mézières, Circuit de Nevers Magny-Cours, Clamecy, Nièvre, Dagobert III., Družina Gonzaga, Fajansa, Filip Drzni, Francoska mesta in pokrajine umetnosti in zgodovine, Francoski departma, Gaj Julij Cezar, Hucbald, Ivan II. Poljski, Ivan Neustrašni, Loara, Louis Antoine Léon de Saint-Just, Marin Mersenne, Nièvre (departma), Oranje v Nivernaisu, Osvoboditev Francije, Pariz–Nica, Raoul Follereau, Sens, Seznam dirkališč Formule 1, Seznam francoskih provinc, Seznam mest v Franciji, Seznam občin departmaja Nièvre, Seznam rek v Evropi, Vendôme, Via Lemovicensis, Vladislav IV. Poljski, Vojvodina Burgundija, Walter Benjamin.
Allier (reka)
Allier (okcitansko Alèir) je reka v osrednji Franciji, levi pritok Loare.
Poglej Nevers in Allier (reka)
Bernardka Lurška
Sveta Bernardka Lurška, rojena kot Marie-Bernarde Soubirous, francoska svetnica, * 7. januar 1844, Lurd (Lourdes), Hautes-Pyrénées, Francija, † 16. april 1879, Nevers, Francija.
Poglej Nevers in Bernardka Lurška
Bruno Martini
Bruno Martini, francoski nogometaš in trener, * 25. januar 1962, Nevers, Francija, † 20. oktober 2020, Montpellier, Francija.
Poglej Nevers in Bruno Martini
Burgundija - Franche-Comté
Burgundija - Franche-Comté ( 'Burgundija svobodna grofija', včasih okrajšano BFC; arpitansko Borgogne-Franche-Comtât) je regija v vzhodni Franciji, ki jo je leta 2014 ustanovila teritorialna reforma francoskih regij z združitvijo Burgundije in Franche-Comtéja.
Poglej Nevers in Burgundija - Franche-Comté
Burgundska grofija
Svobodna grofija Burgundija (francosko Franche Comté de Bourgogne, nemško Freigrafschaft Burgund) je bila srednjeveška grofija (982-1678) s sedežem v mestu Dole, predhodnica tradicionalne francoske province in kasnejše sodobne regije Franche-Comté.
Poglej Nevers in Burgundska grofija
Charleville-Mézières
Cerkev sv. Remigija, Charleville-Mézières Charleville-Mézières je mesto in občina v severni francoski regiji Šampanja-Ardeni, prefektura departmaja Ardeni.
Poglej Nevers in Charleville-Mézières
Circuit de Nevers Magny-Cours
dirko leta 2003 Veliki nagradi Francije 2006 Circuit de Nevers Magny-Cours je dirkališče v Franciji, ki leži v departmaju Nièvre, med vasema Magny-Cours in Saint-Parize-le-Châtel, dobrih 15 kilometrov južno od mesta Nevers.
Poglej Nevers in Circuit de Nevers Magny-Cours
Clamecy, Nièvre
Clamecy je naselje in občina v osrednji francoski regiji Burgundiji, podprefektura departmaja Nièvre.
Poglej Nevers in Clamecy, Nièvre
Dagobert III.
Dagobert III. je bil od leta 711 so 715 merovinški kralj Frankov, * 699, † med 3.
Poglej Nevers in Dagobert III.
Družina Gonzaga
Družina Gonzaga je bila vladarska družina, ki je vladala Mantovi v severni Italiji od leta 1328 do 1708; prav tako so vladali Monferratu v Piemontu in Neversu v Franciji, pa tudi številnim drugim manjšim fevdom po Evropi.
Poglej Nevers in Družina Gonzaga
Fajansa
Krožnik iz Faenze, poslikan s tradicionalnim vzorcem Fajansa (iz francoskega faïence), je vrsta svetle keramike, prevlečene z belo svinčevo-kositrno glazuro, primerno za poslikavanje, ki so jo francosko govoreči uporabniki sprva povezovali z mestom Faenza pri Raveni v osrednji Italiji, od koder so jo uvažali.
Poglej Nevers in Fajansa
Filip Drzni
Filip II.
Poglej Nevers in Filip Drzni
Francoska mesta in pokrajine umetnosti in zgodovine
Francoska mesta in pokrajine umetnosti in zgodovine (francosko Villes et pays d’art et d’histoire) je uradna francoska oznaka za umetnostno-zgodovinska območja v Franciji, ki jo od leta 1985 podeljuje francosko ministrstvo za kulturo občinam in pokrajinam za ohranjanje in spodbujanje naravne, arhitekturne in industrijske dediščine.
Poglej Nevers in Francoska mesta in pokrajine umetnosti in zgodovine
Francoski departma
V upravni delitvi Francije je departma (francosko: département, izgovorjeno) ena od treh ravni upravljanja pod nacionalno ravnjo (»teritorialne skupnosti«), med upravnimi regijami in občinami.
Poglej Nevers in Francoski departma
Gaj Julij Cezar
Gaj Julij Cezar (latinsko Caius Iulius Caesar, rimski politik, zgodovinar, govornik in vojskovodja, * 13. julij 100 pr. n. št., Rim, † 15. marec 44 pr. n. št., Rim; po posmrtni deifikaciji je bil imenu dodan naslov divus (bog), zato so epigrafski napisi bodisi C•IVLIVS•C•F•CAESAR kot tudi DIVVS IVLIVS (bog Julij).
Poglej Nevers in Gaj Julij Cezar
Hucbald
Hucbald (Hucbaldus, Hubaldus), skladatelj, pedagog, benediktinski menih, * 840, samostan Saint Amand pri Tournaiu, † 20. junij, 930, Saint Amand.
Poglej Nevers in Hucbald
Ivan II. Poljski
Ivan II.
Poglej Nevers in Ivan II. Poljski
Ivan Neustrašni
Ivan Burgundski Neustrašni, vojvoda Burgundije, * 28. maj 1371, Dijon, † 10. september 1419, Montereau, Francija.
Poglej Nevers in Ivan Neustrašni
Loara
Loara (Léger) je najdaljša reka v Franciji in 171.
Poglej Nevers in Loara
Louis Antoine Léon de Saint-Just
Louis Antoine Léon de Richebourg de Saint-Just, francoski revolucionar, * 29. avgust 1767, Décize pri Neversu, Francija, † 28. julij 1794, Pariz.
Poglej Nevers in Louis Antoine Léon de Saint-Just
Marin Mersenne
Marin Mersenne, francoski matematik, fizik, filozof, teolog, muzikolog in glasbeni teoretik, * 8. september 1588, blizu Oizeja, Sarthe, Maine, Francija, † 1. september 1648, Pariz.
Poglej Nevers in Marin Mersenne
Nièvre (departma)
Nièvre (oznaka 58) je francoski departma, imenovan po reki Nièvre, ki teče skozenj.
Poglej Nevers in Nièvre (departma)
Oranje v Nivernaisu
Oranje v Nivernaisu (francosko: Labourage nivernais), znano tudi kot Voli orjejo v Neversu D'Anvers 91.
Poglej Nevers in Oranje v Nivernaisu
Osvoboditev Francije
Osvoboditev Francije je bila bitka, v kateri so zavezniki med junijem in septembrom 1944 osvobodili Francijo od nemške okupacije.
Poglej Nevers in Osvoboditev Francije
Pariz–Nica
Pariz–Nica (tudi Dirka k soncu, je profesionalna šestdnevna kolesarska etapna dirka, ki jo organizira francoska medijska skupina Amaury Sport Organisation (ASO) v mesecu marcu. Od leta 2009 je ena od 24-ih dirk na sporedu Svetovnega koledarja mednarodne kolesarske zveze (UCI). Čeprav nosi ime Pariz-Nica, se dirka sama ne začne vsakič v Parizu ampak tudi v njegovih južnih primestnih naseljih.
Poglej Nevers in Pariz–Nica
Raoul Follereau
Raoul Follereau, francoski pesnik in pisatelj, * 7. avgust 1903, Nevers, Francija, † 6. december 1977, Pariz.
Poglej Nevers in Raoul Follereau
Sens
''Znotraj katedrale v Sensu'', Jean-Baptiste-Camille Corot, c. 1874. Sens je občina v departmaju Yonne v regiji Burgundija-Franche-Comté v severni osrednji Franciji, 120 km od Pariza.
Poglej Nevers in Sens
Seznam dirkališč Formule 1
To je seznam dirkališč Svetovnega prvenstva Formule 1, ki so gostile dirke za Veliko nagrado od prve.
Poglej Nevers in Seznam dirkališč Formule 1
Seznam francoskih provinc
Francosko kraljestvo je bilo vse do revolucije 4. marca 1790, porazdeljeno na province, ki so tedaj razpadle na novoustanovljene departmaje.
Poglej Nevers in Seznam francoskih provinc
Seznam mest v Franciji
To je seznam mest v Franciji, ki so imela ob popisu leta 1999 vsaj 20.000 prebivalcev.
Poglej Nevers in Seznam mest v Franciji
Seznam občin departmaja Nièvre
200px Seznam občin departmaja Nièvre zajema 312 občin.
Poglej Nevers in Seznam občin departmaja Nièvre
Seznam rek v Evropi
Volga pri Uljanovsku Naštete so le glavne reke v Evropi.
Poglej Nevers in Seznam rek v Evropi
Vendôme
Panorama kraja z gradu Château de Vendôme Vendôme je naselje in občina v osrednji francoski regiji Center, podprefektura departmaja Loir-et-Cher.
Poglej Nevers in Vendôme
Via Lemovicensis
Via Lemovicensis je ime ene od štirih francoskih romarskih poti sv. Jakoba v Santiago de Compostelo, imenovana po Limogesu in njegovih antičnih prebivalcih, plemenu Lemovici.
Poglej Nevers in Via Lemovicensis
Vladislav IV. Poljski
Vladislav IV.
Poglej Nevers in Vladislav IV. Poljski
Vojvodina Burgundija
Burgundsko vojvodstvo ali vojvodina Burgundija je zgodovinska pokrajina, ustanovljena v 10.
Poglej Nevers in Vojvodina Burgundija
Walter Benjamin
Walter Bendix Schönflies Benjamin, nemški filozof in kulturni kritik, * 15. julij 1892, Berlin, Nemško cesarstvo, † 26. september 1940, Portbou, Katalonija, Španija Benjamin je s svojimi deli, ki so vključevala elemente nemškega idealizma, romanticizma, zahodnega marksizma in judovskega misticizma, trajno prispeval k estetski teoriji, literarni kritiki in historičnemu materializmu.
Poglej Nevers in Walter Benjamin