Hitreje kot brskalnik!
165 odnosi: Aditivna konstanta, Aksiom vzročnosti, Algebrska geometrija, Anaksimander, Analitična teorija števil, Apeiroeder, Apeirogon, Apeiron, Aristotel/Peskovnik, Asimptota, Augustin Louis Cauchy, Šnireljmanova gostota, Število Markova, Število Sierpińskega, Števna množica, Časovni pregled fizike črnih lukenj, Čenovo praštevilo, Črna luknja, Črta, Bertrandov izrek, Bonaventura Francesco Cavalieri, Brezrazsežna količina, Cantorjev diagonalni dokaz, Carl Vilhelm Ludwig Charlier, Carnotova krožna sprememba, Catalanova domneva, Celični avtomat, Cullenovo število, D'Alembertov kriterij, Dinamični biljard, Diofantska enačba, Dirichletova funkcija eta, Dolžina loka, Energijski nivo, Engelov razvoj, Enotski ulomek, Eulerjeva enačba četrte stopnje, Evdoks, Fazni prehod, Feynmanov diagram, Fordov krog, Fraktal Ljapunova, Fridmanovi enačbi, Gérard Desargues, Geometrijsko zaporedje, Georg Ferdinand Cantor, Gola singularnost, Gorišče v neskončnosti, Gravitacijska singularnost, Grške številke, ..., Gugol, Harmonična vrsta, Hausdorff-Bezikovičeva razsežnost, Heliocentrični model, Heron, Higgsovo praštevilo, Hillova enačba (matematika), Hiperrealno število, Hitrost gravitacije, Hitrost svetlobe, Homogene koordinate, Infinitezimala, Izrek o neskončni opici, Jadžurveda, Jani Kovačič, Jean-Victor Poncelet, Jožef Mislej, Johann Peter Gustav Lejeune Dirichlet, John Stewart Bell, John Wallis, Julius Wilhelm Richard Dedekind, Kardinalno število, Klotoida, Kochova snežinka, Kolobar, Koordinatni sistem, Kotna ločljivost, Kristal, Ksenofan, Kvantna gravitacija, Landauovi problemi, LEGO, Lemniskata, Mandelbrotova množica, Matematična indukcija, Matematični dokaz, Matematika, Mehka logika, Mera iracionalnosti, Meritev, Meromorfna funkcija, Michel Hénon, Načelo povprečnosti, Naravno število, Nedotakljivo število, Nezadostno število, Notacija orbifold, Obilno število, Obseg (teorija grafov), Olbersov paradoks, Operacijski ojačevalnik, Palindromno praštevilo, Park Güell, Pellova enačba, Planckov zakon, Planckova konstanta, Poissonova pega, Poltrak, Posplošeni verižni ulomek, Potovanje v času, Praštevilo, Praštevilska vrzel, Praštevilski dvojček, Praštevilski izrek, Prapok, Pravilni polieder, Primitivna funkcija, Projektivna geometrija, Projektivna ravnina, Prostor, Razdalja (teorija grafov), Realno število, Realnost, Regularno praštevilo, Renormalizacija, Riemannova funkcija zeta, Samoštevilo, Søren Kierkegaard, Seznam astronomskih vsebin, Seznam števil, Seznam filozofskih vsebin, Seznam fizikalnih vsebin, Seznam latinskih izrekov, Seznam matematičnih simbolov, Seznam matematičnih vsebin, Siméon-Denis Poisson, Sistem linearnih enačb, Smithovo število, Srečno število, Superkvadrik, Supernaloga, Surrealno število, Sylvestrovo zaporedje, Teorija števil, Thomas Digges, Točka, Točkasto telo, Točkovna grupa, Torricellijeva trobenta, Trikotniško kvadratno število, Tuje število, Ukradena življenja, Veliki krog, Vezna črta, Viktor Jakovljevič Bunjakovski, Wall-Sun-Sunovo praštevilo, Woodallovo število, Zenon, Zgodovina števila π, Zipfov zakon, Zvezdna črna luknja, 0, 0,999..., 1 + 2 + 3 + 4 + ···, 10000 (število). Razširi indeks (115 več) »
Aditivna konstanta
Aditívna konstánta, konstánta integrácije ali integracíjska konstánta (običajna oznaka C, tudi c in v fiziki pri integraciji včasih tudi \mathrm) je v infinitezimalnem računu in matematični analizi poljubno število, ki se pojavlja pri nedoločenem integralu dane (izvorne) funkcije (množici vseh primitivnih funkcij, oziroma prvotnih funkcij).
Novo!!: Neskončnost in Aditivna konstanta · Poglej več »
Aksiom vzročnosti
Aksióm vzróčnosti ali aksióm kavzálnosti je trditev, da ima vse v Vesolju vzrok in je tudi posledica tega vzroka.
Novo!!: Neskončnost in Aksiom vzročnosti · Poglej več »
Algebrska geometrija
geometrijskega mesta točk. Algébrska geometríja je veja matematike, ki klasično raziskuje ničle polinomov z več spremeljivkami.
Novo!!: Neskončnost in Algebrska geometrija · Poglej več »
Anaksimander
Anaksimánder (Anaxímandros; tudi Aniksimander), starogrški filozof in astronom, * 609/610 pr. n. št. Milet, † 546 pr. n. št.
Novo!!: Neskončnost in Anaksimander · Poglej več »
Analitična teorija števil
teoriji števil Analítična teoríja števíl je veja teorije števil, ki uporablja metode matematične analize.
Novo!!: Neskončnost in Analitična teorija števil · Poglej več »
Apeiroeder
kockastih lukenj med njimi. Apeiroeder je polieder, ki ima števno neskončno stranskih ploskev.
Novo!!: Neskončnost in Apeiroeder · Poglej več »
Apeirogon
Apeirogon je izrojeni mnogokotnik s števno neskončnim številom stranic.
Novo!!: Neskončnost in Apeirogon · Poglej več »
Apeiron
Apeiron (starogrško ἄπειρον: ápeiron - neskončno,...) je filozofski in metafizični pojem, ki ga je v svoji kozmologiji tolmačil predvsem Anaksimander kot »neomejen« vir sveta, ki se nanaša tudi na začetek obstoja, bivanja.
Novo!!: Neskončnost in Apeiron · Poglej več »
Aristotel/Peskovnik
Zelo znani so tudi Aristotelovi 4.
Novo!!: Neskončnost in Aristotel/Peskovnik · Poglej več »
Asimptota
Asimptota, približevalnica je v matematiki krivulja (ali še pogosteje premica), ki se v neskončnosti približuje drugi krivulji, ne da bi jo dosegla.
Novo!!: Neskončnost in Asimptota · Poglej več »
Augustin Louis Cauchy
Baron Augustin Louis Cauchy, francoski inženir in matematik, * 21. avgust 1789, Pariz, Francija, † 23. maj 1857, Sceaux, Seine, Francija.
Novo!!: Neskončnost in Augustin Louis Cauchy · Poglej več »
Šnireljmanova gostota
Šnireljmanova gostota (tudi gostota zaporedja) zaporedja v matematiki pove, kako »gosto« je to zaporedje.
Novo!!: Neskončnost in Šnireljmanova gostota · Poglej več »
Število Markova
Števílo Markova je v teoriji števil pozitivno celo število x, y ali z, ki je ena od rešitev kvadratne diofantske enačbe Markova: Prva števila Markova so: dvojiškem drevesu. in predstavljajo koordinate markovskih trojic: Števila se imenujejo po Andreju Andrejeviču Markovu starejšem.
Novo!!: Neskončnost in Število Markova · Poglej več »
Število Sierpińskega
Število Sierpińskega je v teoriji števil takšno liho naravno število k, da je število oblike sestavljeno za vsa naravna števila n (n > 0).
Novo!!: Neskončnost in Število Sierpińskega · Poglej več »
Števna množica
Štévna mnóžica (ali točneje štévno neskônčna množica) je v matematiki poimenovanje za množico, ki ima enako število elementov kot množica naravnih števil.
Novo!!: Neskončnost in Števna množica · Poglej več »
Časovni pregled fizike črnih lukenj
Časovni pregled fizike črnih lukenj.
Novo!!: Neskončnost in Časovni pregled fizike črnih lukenj · Poglej več »
Čenovo praštevilo
Čenovo praštevilo je praštevilo p, če je tudi p + 2 praštevilo ali polpraštevilo.
Novo!!: Neskončnost in Čenovo praštevilo · Poglej več »
Črna luknja
Sonca. Črno luknjo so dlje časa fotografirali optični daljnogledi z različnih leg na Zemlji, od aprila 2017 pa so v konzorciju Event Horizon Telescope računalniško obdelovali in preračunavali zbrani material. Končni posnetek, računalniško sestavljeno fotografijo črne luknje, so prvič javno predstavili 10. aprila 2019. plazme, ki se vrti okrog črne luknje (slika NASA) Galaksije (slika http://www.tat.physik.uni-tuebingen.de/~kraus/ Ute Krauss, TAT) Vrtinec, kjer križ dveh prašnih obročev kaže na prisotnost črne luknje (slika H. Ford (JHU/STScI), Faint Object Spectrograph IDT in NASA, 8. junij 1992) Čŕna lúknja je v astrofiziki območje prostora-časa, v katerem je gravitacijska sila tolikšna, da ne more nič, niti svetloba ali drugo elektromagnetno valovanje, zapustiti dogodkovnega horizonta.
Novo!!: Neskončnost in Črna luknja · Poglej več »
Črta
Čŕta ali tudi línija (latinsko linum - lan, iz katerega se pridobiva laneno platno) je v splošnem zvezna vrsta točk.
Novo!!: Neskončnost in Črta · Poglej več »
Bertrandov izrek
Bertrandov izrék v klasični mehaniki pravi, da le za dva tipa potencialov obstajajo stabilni sklenjeni tiri (orbite), za obratno kvadratno centralno silo, kot sta gravitacijski ali elektrostatski potencial: in za preprost potencial radialnega harmoničnega oscilatorja: Izrek se imenuje po Josephu Louisu Françoisu Bertrandu, ki ga je leta 1873 objavil.
Novo!!: Neskončnost in Bertrandov izrek · Poglej več »
Bonaventura Francesco Cavalieri
Bonaventura Francesco Cavalieri, italijanski matematik, fizik in astronom, * 1598, Milano, sedaj Italija, † 3. december (ali 30. november) 1647, Bologna.
Novo!!: Neskončnost in Bonaventura Francesco Cavalieri · Poglej več »
Brezrazsežna količina
Brezrazséžna količína (ali brezdimenzíjska količína) je količina, ki opisuje nek fizikalni sestav in nima enot oziroma ima enoto 1.
Novo!!: Neskončnost in Brezrazsežna količina · Poglej več »
Cantorjev diagonalni dokaz
Cantorjev diagonalni dokaz je matematični dokaz, s katerim je Georg Ferdinand Cantor leta 1877 pokazal, da realnih števil ni števno neskončno.
Novo!!: Neskončnost in Cantorjev diagonalni dokaz · Poglej več »
Carl Vilhelm Ludwig Charlier
Carl Vilhelm Ludwig Charlier, švedski astronom, * 1. april 1862, Östersund, Jämtland, Švedska, † 5. november 1934, Lund, Švedska.
Novo!!: Neskončnost in Carl Vilhelm Ludwig Charlier · Poglej več »
Carnotova krožna sprememba
Carnotova króžna spremémba (tudi Carnotov króžni procés in redkeje Carnotov cíkel) je v termodinamiki krožna sprememba, ki predstavlja delovanje idealnega Carnotovega toplotnega stroja.
Novo!!: Neskončnost in Carnotova krožna sprememba · Poglej več »
Catalanova domneva
Catalanova domneva je v teoriji števil preprosta domneva, ki jo je leta 1844 predlagal belgijski matematik Eugène Charles Catalan.
Novo!!: Neskončnost in Catalanova domneva · Poglej več »
Celični avtomat
Enorazsežni ciklični celični avtomat Célični avtomát (okrajšava CA) je diskretni model, ki ga raziskujejo teorija izračunljivosti, matematika in teoretična biologija.
Novo!!: Neskončnost in Celični avtomat · Poglej več »
Cullenovo število
Cullenovo število je v matematiki naravno število oblike: Cullenova števila je prvi raziskoval irski matematik častiti James Cullen leta 1905.
Novo!!: Neskončnost in Cullenovo število · Poglej več »
D'Alembertov kriterij
D'Alembertov kritêrij (ali (d'Alembertov) kvócientni kritêrij) je v matematiki kriterij za konvergenco neskončne vrste: katere členi so realna ali kompleksna števila.
Novo!!: Neskončnost in D'Alembertov kriterij · Poglej več »
Dinamični biljard
Bunimovičev stadion je zgled kaotičnega dinamičnega biljarda Dinámični biljárd je preprost dinamični sistem, v katerem se delec izmenično giblje premočrtno in odbija od stene, svoje meje, oziroma robu območja.
Novo!!: Neskončnost in Dinamični biljard · Poglej več »
Diofantska enačba
Diofántske enáčbe so v matematiki enačbe oblike f.
Novo!!: Neskončnost in Diofantska enačba · Poglej več »
Dirichletova funkcija eta
language.
Novo!!: Neskončnost in Dirichletova funkcija eta · Poglej več »
Dolžina loka
Dolžína lóka (oziroma dolžína lóka krivúlje) je dolžina vzdolž krivulje med dvema danima točkama.
Novo!!: Neskončnost in Dolžina loka · Poglej več »
Energijski nivo
Energijski nivo je v teoriji kvantne mehanike določeno število konfiguraicj določenega kvantiziranega stanja sistema.
Novo!!: Neskončnost in Energijski nivo · Poglej več »
Engelov razvoj
Engelov razvoj pozitivnega realnega števila x je enolično nepadajoče zaporedje pozitivnih celih števil \, da velja: Racionalna števila imajo končni Engelov razvoj, iracionalna pa neskončnega.
Novo!!: Neskončnost in Engelov razvoj · Poglej več »
Enotski ulomek
Enôtski ulómek (tudi osnóvni ulómek) oblike: je v matematiki ulomek, katerega števec je n.
Novo!!: Neskončnost in Enotski ulomek · Poglej več »
Eulerjeva enačba četrte stopnje
Eulerjeva enáčba četŕte stôpnje je v teoriji števil problem, ki ga je leta 1772 predlagal Leonhard Euler.
Novo!!: Neskončnost in Eulerjeva enačba četrte stopnje · Poglej več »
Evdoks
Evdóks iz Kníde (tudi Evdóksos in Evdóksij), starogrški astronom, matematik, zdravnik in filozof, * 410 pr. n. št., otok Knida, sedaj v Turčiji, † 347 pr. n. št., Knida.
Novo!!: Neskončnost in Evdoks · Poglej več »
Fazni prehod
Fázni prehòd ali fázna spremémba (v tehniki tudi fázna preména ali fázna transformácija) je sprememba, pri katerem preide termodinamski sistem iz ene faze v drugo.
Novo!!: Neskončnost in Fazni prehod · Poglej več »
Feynmanov diagram
razpad β Feynmanov diagram za anihilacijo elektrona in pozitrona, ki tvori foton (modri sinusni val). Na koncu antikvark iz nastalega para izseva gluon (zelena spirala) Feynmanovi diagrámi ali tudi Feynmánovi grafi so računski pripomoček v kvantni teoriji polja, s katerimi računamo sipalne preseke za interakcije med delci.
Novo!!: Neskončnost in Feynmanov diagram · Poglej več »
Fordov krog
premice in sosednjih krogov. Ulomki z istim imenovalcem imajo kroge iste velikosti. Fordov krog je v matematiki krog s središčem v (p/q, 1/(2q2)) in polmerom 1/(2q2), kjer je p/q okrajšani ulomek - ulomek, kjer sta p in q tuji celi števili.
Novo!!: Neskončnost in Fordov krog · Poglej več »
Fraktal Ljapunova
Fraktal Ljapunova Logistični fraktal Ljapunova z iteracijskim zaporedjem 01 Posplošeni logistični fraktal Ljapunova z iteracijskim zaporedjem 00101 Fraktál Ljapunova je v matematiki bifurkacijski fraktal preprostega biološkega modela poseljenosti, razširjenega v dve razsežnosti, kjer se lahko stopnja naraščanja populacije periodično spreminja med dvema vrednostima a in b. Vsak par stopnje naraščanja je voden preko transportnega modela poseljenosti.
Novo!!: Neskončnost in Fraktal Ljapunova · Poglej več »
Fridmanovi enačbi
Fridmanovi enačbi sta navadni diferencialni enačbi v fizikalni kozmologiji, ki kažeta metrično širjenje prostora v homogenih in izotropnih modelih Vesolja v okviru splošne teorije relativnosti.
Novo!!: Neskončnost in Fridmanovi enačbi · Poglej več »
Gérard Desargues
Gérard Desargues, francoski matematik, geometer in arhitekt, * 21. februar 1591, Lyon, Francija, † oktober 1661, Lyon.
Novo!!: Neskončnost in Gérard Desargues · Poglej več »
Geometrijsko zaporedje
2, kar nakazuje ploščina pravokotnika Geometríjsko zaporédje (tudi geométrično zaporédje) je v matematiki zaporedje števil, v katerem je neničelno število - količnik dveh zaporednih členov vedno enak - konstanten.
Novo!!: Neskončnost in Geometrijsko zaporedje · Poglej več »
Georg Ferdinand Cantor
Georg Ferdinand Ludwig Philipp Cantor, nemški matematik, * 3. marec (19. februar, ruski koledar) 1845, Sankt Peterburg, Ruski imperij (sedaj Rusija), † 6. januar 1918, Halle, Saška, Nemško cesarstvo (sedaj Nemčija).
Novo!!: Neskončnost in Georg Ferdinand Cantor · Poglej več »
Gola singularnost
Gòla síngularnost (tudi ~ singulárnost) je v splošni teoriji relativnosti gravitacijska singularnost brez dogodkovnega obzorja.
Novo!!: Neskončnost in Gola singularnost · Poglej več »
Gorišče v neskončnosti
Goríšče v neskônčnosti je v geometrijski optiki in fotografiji stanje v katerem leča ali drug optični sistem tvori sliko telesa/objekta, ki je neskončno oddaljen.
Novo!!: Neskončnost in Gorišče v neskončnosti · Poglej več »
Gravitacijska singularnost
Gravitacíjska síngularnost (tudi ~ singulárnost in próstor-časóvna singularnost) nastopi, kadar astrofizikalni model, po navadi temelječ na splošni teoriji relativnosti, napove točko neskončne ukrivljenosti.
Novo!!: Neskončnost in Gravitacijska singularnost · Poglej več »
Grške številke
Grške številke so seštevalni sistem označevanja števil, ki so ga uporabljali stari Grki.
Novo!!: Neskončnost in Grške številke · Poglej več »
Gugol
Gúgol (angleško googol) je število 10^\,\!, se pravi število, zapisano s števko 1, ki ji sledi sto ničel.
Novo!!: Neskončnost in Gugol · Poglej več »
Harmonična vrsta
Harmónična vŕsta je v matematiki divergentna vrsta: \cdots \!\,.
Novo!!: Neskončnost in Harmonična vrsta · Poglej več »
Hausdorff-Bezikovičeva razsežnost
Hausdorff-Bezikovičeva razsežnost ali Hausdorffova razsežnost je v matematiki nenegativno realno število, ki leži znotraj zaprtega neskončnega intervala in je povezano s poljubnim metričnim prostorom.
Novo!!: Neskončnost in Hausdorff-Bezikovičeva razsežnost · Poglej več »
Heliocentrični model
zvezdnega atlasa ''Ubranost vesoljstva'' (''Harmonia Macrocosmica''), izdaja leta 1708 Heliocéntrični modél je v astronomiji model Osončja, v katerem je gravitacijsko središče Sonce.
Novo!!: Neskončnost in Heliocentrični model · Poglej več »
Heron
Heron (tudi Hero), grški fizik, matematik, geometer in inženir, * okoli 20, Aleksandrija, † okoli 100.
Novo!!: Neskončnost in Heron · Poglej več »
Higgsovo praštevilo
Higgsovo praštevilo je praštevilo p za katerega p-1 deli kvadrat produkta manjših Higgsovih praštevil brez ostanka.
Novo!!: Neskončnost in Higgsovo praštevilo · Poglej več »
Hillova enačba (matematika)
Hillova enáčba ali Hillova diferenciálna enáčba je v matematiki navadna diferencialna enačba 2.
Novo!!: Neskončnost in Hillova enačba (matematika) · Poglej več »
Hiperrealno število
Hiperrealno število (oznaka ^\R \) je razširitev množice realnih števil.
Novo!!: Neskončnost in Hiperrealno število · Poglej več »
Hitrost gravitacije
Hitróst gravitácije se v okviru klasičnih teorij gravitacije nanaša na hitrost pri kateri se širijo spremembe v gravitacijskem polju.
Novo!!: Neskončnost in Hitrost gravitacije · Poglej več »
Hitrost svetlobe
vodi. Hitróst svetlôbe je osnovna fizikalna konstanta, ki podaja hitrost, s katero se svetloba in drugo elektromagnetno valovanje širi v praznem prostoru.
Novo!!: Neskončnost in Hitrost svetlobe · Poglej več »
Homogene koordinate
ravnino – racionalna krivulja (rdeče) Homogéne koordináte (homogeni koordinatni sistem, koordinate označujemo z (X, Y, Z) \) v matematiki predstavlja sistem koordinat, ki se uporablja v projektivni geometriji tako, kot se kartezične koordinate uporabljajo v evklidski geometriji.
Novo!!: Neskončnost in Homogene koordinate · Poglej več »
Infinitezimala
Infinitezimála ali infinitezimálno majhna količina je v matematiki oznaka za količino, ki je po absolutni vrednosti zelo majhna, vendar ni enaka 0.
Novo!!: Neskončnost in Infinitezimala · Poglej več »
Izrek o neskončni opici
Shakespeareovih dram. Izrèk o neskônčni ópici je miselni preskus, ki trdi, da bo opica, ki naključno tipka po tipkovnici pisalnega stroja, skoraj gotovo (to je z verjetnostjo enako 1) sčasoma natipkala poljubno knjigo iz Francoske narodne knjižnice (Bibliothèque nationale de France (BnF)).
Novo!!: Neskončnost in Izrek o neskončni opici · Poglej več »
Jadžurveda
Jadžurveda (sanskrt, zloženka tatpuruša iz besednih korenov »žrtvena formula« + »znanje«), je eno izmed štirih kanonskih besedil hinduizma -- ved.
Novo!!: Neskončnost in Jadžurveda · Poglej več »
Jani Kovačič
Janko (Jani) Kovačič, slovenski glasbenik, kantavtor, literat, filozof, pedagog * 23. junij 1953, Ljubljana.
Novo!!: Neskončnost in Jani Kovačič · Poglej več »
Jean-Victor Poncelet
Jean-Victor Poncelet, francoski matematik, inženir in general, * 1. julij 1788, Metz, Moselle, Francija, † 22. december 1867, Pariz, Francija.
Novo!!: Neskončnost in Jean-Victor Poncelet · Poglej več »
Jožef Mislej
Jožef Mislej, polno ime Jožef Peter Alkantara Mislej, slovenski zdravnik in filozof, avtor ambicioznega matematično-filozofsko-teološkega sistema, * 17. oktober 1761, Podraga pri Vipavi, † okoli 1840, kraj neznan.
Novo!!: Neskončnost in Jožef Mislej · Poglej več »
Johann Peter Gustav Lejeune Dirichlet
Johann Peter Gustav Lejeune Dirichlet, nemški matematik, * 13. februar 1805, Düren, Prvo Francosko cesarstvo (sedaj v Nemčiji), † 5. maj 1859, Göttingen, Hanover.
Novo!!: Neskončnost in Johann Peter Gustav Lejeune Dirichlet · Poglej več »
John Stewart Bell
John Stewart Bell, irski fizik, * 28. junij 1928, Belfast, Severna Irska, † 1. oktober 1990, Belfast.
Novo!!: Neskončnost in John Stewart Bell · Poglej več »
John Wallis
John Wallis, angleški matematik samouk, * 23. november 1616, Ashford, grofija Kent, Anglija, † 28. oktober 1703, Oxford.
Novo!!: Neskončnost in John Wallis · Poglej več »
Julius Wilhelm Richard Dedekind
Julius Wilhelm Richard Dedekind, nemški matematik, * 6. avgust 1831, Braunschweig, Nemčija, † 12. februar 1916, Braunschweig.
Novo!!: Neskončnost in Julius Wilhelm Richard Dedekind · Poglej več »
Kardinalno število
Kardinalno število je v matematiki posplošeno število, ki izraža moč ali kardinalnost množice.
Novo!!: Neskončnost in Kardinalno število · Poglej več »
Klotoida
Klotoida ali Cornujeva (Eulerjeva) spirala. Prehod iz ravnega (modro) dela cestišča v krožni del (zeleno). V tem primeru se v prehodnem delu (rdeče) uporablja klotoida. Klotoída (tudi Cornujeva spirala in Eulerjeva spirala) je transcendentna krivulja, katere ukrivljenost se spreminja linearno vzdolž njene dolžine.
Novo!!: Neskončnost in Klotoida · Poglej več »
Kochova snežinka
iteracije pri konstrukciji. Kochova krivulja. Kochova snežínka ali Kochova zvézda je eden prvih odkritih fraktalnih likov.
Novo!!: Neskončnost in Kochova snežinka · Poglej več »
Kolobar
Kolobar Ploščina kolobarja Kolobár (tudi króžni kolobár) je geometrijski lik, ki ga omejujeta različno veliki istosrediščni krožnici.
Novo!!: Neskončnost in Kolobar · Poglej več »
Koordinatni sistem
Sferni koordinatni sistem se običajno uporablja v ''fiziki''. Vsaki točki v evklidskem prostoru dodeli tri številke (znane kot koordinate): radij ''r'' (oddaljenost točke od izhodišča), polarni kot ''θ'' (theta) in azimutni kot ''φ'' (fi). Namesto ''r'' se pogosto uporablja simbol ''ρ'' (ro). Koordinátni sistém je v geometriji sistem, ki uporablja eno ali več števil ali koordinat za enolično določanje položaja točk ali drugih geometrijskih elementov na mnogoterosti, kot je evklidski prostor.
Novo!!: Neskončnost in Koordinatni sistem · Poglej več »
Kotna ločljivost
Kótna ločljívost ali prostórska ločljívost opisuje sposobnost poljubne slikovne naprave, kot so na primer optični ali radijski daljnogled, mikroskop, fotoaparat, videokamera ali človeško oko, da razločuje majhne podrobnosti teles in tako predstavlja eno od glavnih določilnic slikovne ločljivosti.
Novo!!: Neskončnost in Kotna ločljivost · Poglej več »
Kristal
Kristal bizmuta Kristál je trdna snov, ki ima urejeno notranjo zgradbo.
Novo!!: Neskončnost in Kristal · Poglej več »
Ksenofan
Ksenofán (Ksenofánēs ho Kolofṓnios), starogrški filozof, pesnik in satirik, * okoli 570 ali 565 pr. n. št., Kolofon, Mala Azija, † 473 pr. n. št. Ksenofan je bil klatež.
Novo!!: Neskončnost in Ksenofan · Poglej več »
Kvantna gravitacija
Kvántna gravitácija je področje teoretične fizike, ki poskuša opisati gravitacijo po načelih kvantne mehanike, in kjer kvantnih pojavov ni mogoče zanemariti – na primer blizu strnjenih astrofizikalnih teles, kjer so gravitacijski pojavi močni.
Novo!!: Neskončnost in Kvantna gravitacija · Poglej več »
Landauovi problemi
Landauovi problemi so v teoriji števil štirje osnovni matematični problemi o praštevilih, ki jih je leta 1912 na Mednarodnem matematičnem kongresu v Cambridgeu podal nemški matematik Edmund Landau.
Novo!!: Neskončnost in Landauovi problemi · Poglej več »
LEGO
250x250px Fantazijsko mesto LEGO® (tudi The LEGO Group, uradni zapis LEGO) je dansko podjetje,s sedežem v Billundu na Danskem, ki je postalo znano predvsem po izdelavi priljubljenih kock LEGO.
Novo!!: Neskončnost in LEGO · Poglej več »
Lemniskata
Različne oblike znaka ∞. Lemniskáta je v algebrski geometriji katerakoli krivulja, ki ima obliko osmice ali znaka ∞.
Novo!!: Neskončnost in Lemniskata · Poglej več »
Mandelbrotova množica
Začetna slika povečav Mandelbrotove množice z zveznim pobarvanim okoljem Madelbrotova mnóžica je v matematiki množica točk v kompleksni ravnini, katere meja tvori fraktal.
Novo!!: Neskončnost in Mandelbrotova množica · Poglej več »
Matematična indukcija
domin. Matemátična ali popólna indúkcija je v matematiki metoda dokaza, ki se običajno uporablja za dokazovanje ali je dana trditev ali izrek resničen za vsa naravna števila ali za vse člene neskončnega zaporedja.
Novo!!: Neskončnost in Matematična indukcija · Poglej več »
Matematični dokaz
language.
Novo!!: Neskončnost in Matematični dokaz · Poglej več »
Matematika
Simbolni prikaz različnih področij matematike Matemátika (mathēmatiká,: máthēma - -thematos - znanost, znanje, učenje, študij;: mathematikos - ljubezen do učenja) je znanstvena veda, ki raziskuje vzorce.
Novo!!: Neskončnost in Matematika · Poglej več »
Mehka logika
Mehka logika je matematična razširitev Boolove logike, ki pozna samo dve stanji (0 in 1) na neskončno število stanj (interval). Mehko logiko je javnosti leta 1965 prvič predstavil znanstvenik Lofti A. Zadeh.
Novo!!: Neskončnost in Mehka logika · Poglej več »
Mera iracionalnosti
Mera iracionalnosti (eksponent iracionalnosti, aproksimacijski eksponent ali Liouville-Rothova konstanta) realnega števila x je v teoriji števil mera kako »dobri« racionalni približki zanj obstajajo.
Novo!!: Neskončnost in Mera iracionalnosti · Poglej več »
Meritev
GHz Berkeleyju Merítev ali mérjenje je skupek ali niz opravil za določevanje velikosti kakšne značilnosti telesa, kot sta na primer njegova dolžina ali masa, relativno glede na enoto meritve, oziroma vrednosti neke merjene fizikalne količine.
Novo!!: Neskončnost in Meritev · Poglej več »
Meromorfna funkcija
Meromórfna fúnkcija je v matematiki funkcija, ki je holomorfna skoraj povsod na kompleksni ravnini, razen na množici izoliranih polov, ki so določene pohlevne singularnosti.
Novo!!: Neskončnost in Meromorfna funkcija · Poglej več »
Michel Hénon
Michel Hénon, francoski astronom in matematik, * 23. julij 1931, Pariz, Francija, † 7. april 2013, Nica.
Novo!!: Neskončnost in Michel Hénon · Poglej več »
Načelo povprečnosti
Načêlo povpréčnosti je v filozofiji znanosti predstava o tem, da ljudje ali Zemlja v Vesolju niso nič posebnega.
Novo!!: Neskončnost in Načelo povprečnosti · Poglej več »
Naravno število
Narávno števílo je katerokoli število iz neskončne množice pozitivnih celih števil.
Novo!!: Neskončnost in Naravno število · Poglej več »
Nedotakljivo število
Nèdotakljívo števílo je v matematiki pozitivno celo število, ki se ga ne da zapisati kot vsoto pozitivnih pravih deliteljev kateregakoli celega števila, oziroma, če se enakost: ne da izpolniti za nobeno naravno število x. Prva nedotakljiva števila so: Meni se, da je 5 edino liho nedotakljivo število in seveda s tem, poleg 2, tudi edino praštevilo, kar pa ni dokazano.
Novo!!: Neskončnost in Nedotakljivo število · Poglej več »
Nezadostno število
Nèzadôstno števílo (pomanjkljívo števílo, révno števílo ali deficiéntno števílo) je v matematiki pozitivno celo število n, za katerega je vsota pozitivnih pravih deliteljev enaka: oziroma vsota deliteljev: Vrednost 2n − σ(n) se imenuje nezadostnost števila n. Nezadostna števila je prvi vpeljal okoli leta 100 Nikomah v delu Uvod v aritmetiko (Introductio Arithmetica).
Novo!!: Neskončnost in Nezadostno število · Poglej več »
Notacija orbifold
Notacija orbifold je v geometriji sistem, ki pomaga prikazovati simetrijske grupe v dvorazsežnem prostoru, ki ima konstantno ukrivljenost.
Novo!!: Neskončnost in Notacija orbifold · Poglej več »
Obilno število
Obílno števílo (prekomérno števílo, bogáto števílo ali abundántno števílo) je v matematiki pozitivno celo število, za katerega je vsota pozitivnih pravih deliteljev enaka σ*(n) > n, (oziroma σ(''n'') > 2n).
Novo!!: Neskončnost in Obilno število · Poglej več »
Obseg (teorija grafov)
Obseg v teoriji grafov pomeni dva pojma.
Novo!!: Neskončnost in Obseg (teorija grafov) · Poglej več »
Olbersov paradoks
Tudi ob jasni noči, daleč stran od drugih svetlobnih virov je nočno nebo v veliki meri temno Prikaz Olbersovega paradoksa Ólbersov paradóks, ki ga je leta 1826 opisal nemški astronom Heinrich Wilhelm Mathias Olbers, prej pa tudi Johannes Kepler leta 1610, ter Edmond Halley in Jean-Philippe Loys de Chéseaux v 19. stoletju, je paradoksalna izjava, da bi moralo biti nočno nebo neskončno »svetlo« (gostota sevanja bi bila neskončno velika) in ne črno, če so zvezde enakomerno porazdeljene po neskončnem Vesolju.
Novo!!: Neskončnost in Olbersov paradoks · Poglej več »
Operacijski ojačevalnik
Operacijski ojačevalnik je elektronski element, ki nam v elektronskih vezjih omogoča izvesti vrsto analognih operacij.
Novo!!: Neskončnost in Operacijski ojačevalnik · Poglej več »
Palindromno praštevilo
Palindrómno práštevílo je praštevilo, ki je tudi palindromno število.
Novo!!: Neskončnost in Palindromno praštevilo · Poglej več »
Park Güell
Vhod v park Güell Park Güell je mestni park v Barceloni, ki so ga po načrtih katalonskega arhitekta Antonija Gaudíja zgradili med letoma 1900 in 1914.
Novo!!: Neskončnost in Park Güell · Poglej več »
Pellova enačba
Pellova enačba za ''n''.
Novo!!: Neskončnost in Pellova enačba · Poglej več »
Planckov zakon
črnega telesa Planckov zákon (starejše redkeje tudi Wien-Planckov zakon) je v fiziki zakon, ki podaja spektralno gostoto elektromagnetnega valovanja pri vseh valovnih dolžinah idealnega črnega telesa pri absolutni temperaturi T. Kot funkcija frekvence \nu je Planckov zakon zapisan kot: V odvisnosti od valovne dolžine \lambda je Planckov zakon: Tu so h Planckova konstanta, c hitrost svetlobe v vakuumu, k_ Boltzmannova konstanta in e osnova naravnih logaritmov.
Novo!!: Neskončnost in Planckov zakon · Poglej več »
Planckova konstanta
Humboldtovo univerzo v Berlinu. Prevod: »Max Planck, odkritelj osnovnega kvanta akcije ''h'', je poučeval v tej zgradbi od leta 1889 do 1928.« Planckova konstánta, imenovana po nemškem fiziku Maxu Plancku, je osnovna fizikalna konstanta, ki se pojavlja v enačbah kvantne mehanike za opisovanje velikosti kvantov.
Novo!!: Neskončnost in Planckova konstanta · Poglej več »
Poissonova pega
geometrijske optike. mm helij-neonovega laserja in Poissonovo pego v sredini Poissonova pega v rdeči laserski svetlobi Poissonova péga (Aragojeva péga, Arago-Poissonova péga, Fresnelova svêtla péga ali Fresnelov dísk) je v optiki svetla pega, ki nastane v središču sence krožnega telesa (objekta) zaradi Fresnelovega uklona.
Novo!!: Neskončnost in Poissonova pega · Poglej več »
Poltrak
krajišča poudarjena. Poltrak je ravna črta, ki je na eni strani omejena, na drugi pa gre v neskončnost.
Novo!!: Neskončnost in Poltrak · Poglej več »
Posplošeni verižni ulomek
Posplošeni verižni ulomek je v matematični veji kompleksne analize posplošitev običajnega verižnega ulomka v kanonski obliki, v katerem lahko delni števci in delni imenovalci zavzamejo poljubne realne ali kompleksne vrednosti.
Novo!!: Neskončnost in Posplošeni verižni ulomek · Poglej več »
Potovanje v času
tekel počasneje, prav tako bi žepna ura šla počasneje. Potovánje v čásu (tudi časóvno ~ ali ~ skózi čás in ~ po čásu) je koncept domnevnega gibanja (prenosa) človeka ali drugega telesa (objekta) med dvema točkama v času v podobnem smislu kot gibanje med različnima točkama v prostoru, v splošnem s pomočjo teoretičnega izuma, znanega kot časovni stroj.
Novo!!: Neskončnost in Potovanje v času · Poglej več »
Praštevilo
Práštevílo je naravno število n > 1, če ima točno dva pozitivna delitelja (faktorja), število 1 in samega sebe kot edini prafaktor.
Novo!!: Neskončnost in Praštevilo · Poglej več »
Praštevilska vrzel
Práštevílska vrzél je v matematiki razlika med dvema zaporednima prašteviloma.
Novo!!: Neskončnost in Praštevilska vrzel · Poglej več »
Praštevilski dvojček
Práštevílski dvójček v matematiki predstavljata dve praštevili katerih razlika je enaka 2.
Novo!!: Neskončnost in Praštevilski dvojček · Poglej več »
Praštevilski izrek
Práštevílski izrèk (tudi izrèk o gostôti práštevíl) je v matematiki izrek o asimptotični porazdelitvi praštevil.
Novo!!: Neskončnost in Praštevilski izrek · Poglej več »
Prapok
galaksije. Prápòk (prápók) ali velíki pòk (véliki ~) je v fizikalni kozmologiji znanstvena teorija nastanka Vesolja, ki naj bi nastalo z velikansko eksplozijo prostora in snovi v nekem končnem času v preteklosti.
Novo!!: Neskončnost in Prapok · Poglej več »
Pravilni polieder
Kocka, najbolj poznan pravilni polieder. Pravilni poliedri so poliedri, ki imajo skladna vsa oglišča, stranice in stranske ploskve.
Novo!!: Neskončnost in Pravilni polieder · Poglej več »
Primitivna funkcija
Primitívna fúnkcija ali prvôtna fúnkcija dane (izvorne) funkcije f(x) je v infinitezimalnem računu in matematični analizi funkcija F(x), katere odvod je enak f(x): Postopek reševanja za primitivne funkcije je iskanje nedoločenega integrala.
Novo!!: Neskončnost in Primitivna funkcija · Poglej več »
Projektivna geometrija
Projektivna geometrija je posplošena geometrija, ki poleg običajnih točk kot povsem enakovredne obravnava še točke v neskončnosti.
Novo!!: Neskončnost in Projektivna geometrija · Poglej več »
Projektivna ravnina
Projektivna ravnina je ploskev, ki razširja pojem ravnine.
Novo!!: Neskončnost in Projektivna ravnina · Poglej več »
Prostor
Prôstor je brezsnovna in neomejena entiteta v kateri so telesa, kjer se lahko gibljejo, in v kateri so pojavljajo dogodki.
Novo!!: Neskončnost in Prostor · Poglej več »
Razdalja (teorija grafov)
Razdálja med dvema točkama v grafu je v teoriji grafov število povezav v najkrajši poti, ki ju povezuje.
Novo!!: Neskončnost in Razdalja (teorija grafov) · Poglej več »
Realno število
Številska premica Reálno števílo je matematični pojem, intuitivno določen kot število, ki ustreza točki na številski premici.
Novo!!: Neskončnost in Realno število · Poglej več »
Realnost
Realnost ali stvarnost je vsota ali skupek vsega, kar je v okviru sistema resnično ali obstaja, v nasprotju z vsem, kar je le namišljeno.
Novo!!: Neskončnost in Realnost · Poglej več »
Regularno praštevilo
Regulárna práštevíla so v matematiki določena vrsta praštevil.
Novo!!: Neskončnost in Regularno praštevilo · Poglej več »
Renormalizacija
Renormalizacija se v kvantni teoriji polja, statistični mehaniki in teoriji samopodobnih geometričnih struktur nanaša na zbirko tehnik, ki se uporabljajo za iskanje limite kontinuuma.
Novo!!: Neskončnost in Renormalizacija · Poglej več »
Riemannova funkcija zeta
rdečo. Riemannova funkcija zeta ali Euler-Riemannova funkcija zeta (običajna označba \zeta(s)) je v matematiki in še posebej v analitični teoriji števil specialna funkcija, definirana za vsako kompleksno število s z realnim delom > 1 z neskončno vrsto kot:.
Novo!!: Neskončnost in Riemannova funkcija zeta · Poglej več »
Samoštevilo
Sámoštevílo ali Kolumbijevo število je v matematiki pozitivno celo število, ki ga v dani osnovi ne moremo tvoriti z nekim drugim celim številom, seštetim s svojimi števkami.
Novo!!: Neskončnost in Samoštevilo · Poglej več »
Søren Kierkegaard
Søren Aabye Kierkegaard, danski filozof in teolog, * 5. maj 1813, København, † 11. november 1855, København.
Novo!!: Neskončnost in Søren Kierkegaard · Poglej več »
Seznam astronomskih vsebin
Seznam astronomskih vsebin poskuša podati vse članke, ki se v Wikipediji nanašajo na astronomijo, astrofiziko in kozmologijo in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Novo!!: Neskončnost in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »
Seznam števil
Seznam člankov o številih.
Novo!!: Neskončnost in Seznam števil · Poglej več »
Seznam filozofskih vsebin
Seznam filozofskih vsebin zajema vse članke, ki se nanašajo na filozofijo, filozofsko terminologijo, oziroma obravnavajo pomembne filozofske in za filozofsko ukvarjanje pomembne pojme.
Novo!!: Neskončnost in Seznam filozofskih vsebin · Poglej več »
Seznam fizikalnih vsebin
Seznam fizikalnih vsebin poskuša podati večino člankov, ki se v Wikipediji nanašajo na fiziko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Novo!!: Neskončnost in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »
Seznam latinskih izrekov
To je seznam nekaterih latinskih in starorimskih izrekov in rekov, urejenih po abecedi, s slovenskimi prevodi in pomenom.
Novo!!: Neskončnost in Seznam latinskih izrekov · Poglej več »
Seznam matematičnih simbolov
Seznam matematičnih simbolov prikazuje simbole, ki se uporabljajo v različnih vejah matematike.
Novo!!: Neskončnost in Seznam matematičnih simbolov · Poglej več »
Seznam matematičnih vsebin
Seznam matematičnih vsebin poskuša podati vse članke, ki se v Wikipediji nanašajo na matematiko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Novo!!: Neskončnost in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »
Siméon-Denis Poisson
Baron Siméon-Denis Poisson, francoski fizik, matematik in geometer, * 21. junij 1781, Pithiviers, departma Loiret, Francija, † 25. april 1840, Sceaux pri Parizu.
Novo!!: Neskončnost in Siméon-Denis Poisson · Poglej več »
Sistem linearnih enačb
točka, kjer se križajo. Sistem linearnih enačb ali preprosto linearni sistem je serija linearnih enačb, ki imajo isti nabor neznank.
Novo!!: Neskončnost in Sistem linearnih enačb · Poglej več »
Smithovo število
Smithovo število je v matematiki pozitivno celo število, za katerega je v dani bazi vsota njegovih števk enaka vsoti števkam v praštevilskem razcepu.
Novo!!: Neskončnost in Smithovo število · Poglej več »
Srečno število
Sréčno števílo je v matematiki celo število v množici, ki jo lahko tvorimo s podobnim postopkom kot dobimo praštevila z Eratostenovim sitom.
Novo!!: Neskončnost in Srečno število · Poglej več »
Superkvadrik
Nekateri superkvadriki. Superkvadrik (tudi superkvadratik) je v matematiki družina geometrijskih oblik, ki so definirane z obrazci, ki spominjajo na elipsoide in kvadrike.
Novo!!: Neskončnost in Superkvadrik · Poglej več »
Supernaloga
Súpernalóga je v matematiki in filozofiji naloga z neskončnim številom korakov opravljena v končnem času.
Novo!!: Neskončnost in Supernaloga · Poglej več »
Surrealno število
drevesa surrealnih števil. Surrealno število je element sistema, ki vključuje realna števila, neskončna in infinitezimalna števila.
Novo!!: Neskončnost in Surrealno število · Poglej več »
Sylvestrovo zaporedje
kvadrat s ploščino enako 1. Kvadrati s stranicami 1/1807 ali manjšimi so premajhni in na sliki niso prikazani. Sylvestrovo zaporedje je v teoriji števil celoštevilsko zaporedje, kjer je vsak člen zaporedja zmnožek prejšnjih členov in kjer mu prištejemo število 1.
Novo!!: Neskončnost in Sylvestrovo zaporedje · Poglej več »
Teorija števil
Teoríja števíl je običajno tista matematična disciplina, ki raziskuje značilnosti celih števil.
Novo!!: Neskončnost in Teorija števil · Poglej več »
Thomas Digges
Thomas Digges, angleški matematik, astronom, filozof, kozmograf in vojaški inženir, * 1546, Wootton, grofija Kent, Anglija, † 24. avgust 1595, London, Anglija.
Novo!!: Neskončnost in Thomas Digges · Poglej več »
Točka
Tóčka ima več pomenov.
Novo!!: Neskončnost in Točka · Poglej več »
Točkasto telo
točko (vijolični krog). kroženju Tóčkasto teló (ali másna tóčka, točkóvna mása, oziroma másni délec) je v fiziki idealizacija telesa, pri kateri se lahko njegove razsežnosti zanemari glede na njegove premike pri gibanju.
Novo!!: Neskončnost in Točkasto telo · Poglej več »
Točkovna grupa
Točkovna grupa je v geometriji skupina geometrijskih simetrij (izometrij), v katerih ostane točka negibna.
Novo!!: Neskončnost in Točkovna grupa · Poglej več »
Torricellijeva trobenta
Torricellijeva trobenta Torricellijeva trobenta (tudi Gabrielov rog) je geometrijsko telo, ki ga je odkril Evangelista Torricelli.
Novo!!: Neskončnost in Torricellijeva trobenta · Poglej več »
Trikotniško kvadratno število
Trikotniško kvadratno število je v matematiki število, ki je hkrati trikotniško in kvadratno število (popolni kvadrat).
Novo!!: Neskončnost in Trikotniško kvadratno število · Poglej več »
Tuje število
Tuji števili sta v matematiki dve celi števili a in b, ki nimata skupnega delitelja razen 1 in -1, oziroma enakovredno, katerih največji skupni delitelj je enak 1.
Novo!!: Neskončnost in Tuje število · Poglej več »
Ukradena življenja
Ukradena življenja (izvirno Vidas robadas) je argentinska telenovela, ki jo je Telefe predvajal med 3. marcem 2008 in 29. oktobrom 2008.
Novo!!: Neskončnost in Ukradena življenja · Poglej več »
Veliki krog
hemisferi Sled letalske poti po velikem krogu (zgoraj), sled tokovnega curka (spodaj) Véliki króg (tudi ortodromíja) je krožnica na površini krogle, oziroma na sferi, ki ima enak obseg kot krogla ali sfera.
Novo!!: Neskončnost in Veliki krog · Poglej več »
Vezna črta
Vézna čŕta je v matematiki vodoravna črta, ki se jo piše nad izrazi, da se nakaže skupino elementov, običajno števk.
Novo!!: Neskončnost in Vezna črta · Poglej več »
Viktor Jakovljevič Bunjakovski
Viktor Jakovljevič Bunjakovski, ruski matematik Ukrajinskega porekla, * 15. december (3. december, ruski koledar) 1804, Bar, Podolska gubernija, Ruski imperij (sedaj Viniška oblast, Ukrajina), † 12. december (30. november), 1889, Sankt Peterburg, Ruski imperij (sedaj Rusija).
Novo!!: Neskončnost in Viktor Jakovljevič Bunjakovski · Poglej več »
Wall-Sun-Sunovo praštevilo
Wall-Sun-Sunovo praštevilo je v matematiki praštevilo p > 5, če p² deli: kjer je F(n) n-to Fibonaccijevo število in \left(\frac\right) Legendrov simbol za a in b. Takšna števila včasih imenujejo tudi Fibonacci-Wiefericheva praštevila.
Novo!!: Neskončnost in Wall-Sun-Sunovo praštevilo · Poglej več »
Woodallovo število
Woodallovo število ali Rieselovo število je v matematiki naravno število oblike: Woodallova števila sta prva raziskovala A. J. C. Cunnigham in H. J. Woodall leta 1917, ki ju je navdihnilo zgodnejše raziskovanje častitega Jamesa Cullena podobno določenih Cullenovih števil.
Novo!!: Neskončnost in Woodallovo število · Poglej več »
Zenon
Zénon ali Zénon Starêjši, starogrški filozof in matematik, * 495 pr. n. št., Eleja (danes Velija), † okoli 430 pr. n. št., Eleja ali Sirakuze.
Novo!!: Neskončnost in Zenon · Poglej več »
Zgodovina števila π
1 Članek obravnava zgodovino računanja številskih vrednosti in približkov ter ugotavljanja značilnosti matematične konstante ''π''.
Novo!!: Neskončnost in Zgodovina števila π · Poglej več »
Zipfov zakon
Zípfov zákon v svoji prvotni obliki označuje empirično ugotovitev harvardskega jezikoslovca Georga Kingsleyja Zipfa, da je v vsakem naravnem jeziku pogostost n-te najpogosteje uporabljane besede približno recipročno odvisna od n. Zipfov zakon je izkustven; teorijsko ozadje vzrokov za pojavljanje Zipfove porazdelitve v življenju ni zadovoljivo pojasnjeno.
Novo!!: Neskončnost in Zipfov zakon · Poglej več »
Zvezdna črna luknja
Zvezdne ali stelarne črne luknje so končna oblika razvoja zelo masivnih zvezd.
Novo!!: Neskončnost in Zvezdna črna luknja · Poglej več »
0
0 (nìč) je celo število, ki je predhodnik števila 1 in naslednik števila -1.
Novo!!: Neskončnost in 0 · Poglej več »
0,999...
300px 0.999... je v matematiki realno število, ki je v množici \mathbb enako 1.
Novo!!: Neskončnost in 0,999... · Poglej več »
1 + 2 + 3 + 4 + ···
Prve štiri delne vsote vrste 1 + 2 + 3 + 4 + ⋯. Njihova zglajena asimptota je parabola in seka os ''y'' v točki −1/12. 1 + 2 + 3 + 4 + ··· je v matematiki divergentna aritmetična vrsta.
Novo!!: Neskončnost in 1 + 2 + 3 + 4 + ··· · Poglej več »
10000 (število)
10000 (desét tisoč) je naravno število, za katero velja 10000.
Novo!!: Neskončnost in 10000 (število) · Poglej več »
