Kazalo
165 odnosi: Aditivna konstanta, Aksiom vzročnosti, Algebrska geometrija, Anaksimander, Analitična teorija števil, Apeiroeder, Apeirogon, Apeiron, Aristotel/Peskovnik, Asimptota, Augustin Louis Cauchy, Šnireljmanova gostota, Število Markova, Število Sierpińskega, Števna množica, Časovni pregled fizike črnih lukenj, Čenovo praštevilo, Črna luknja, Črta, Bertrandov izrek, Bonaventura Francesco Cavalieri, Brezrazsežna količina, Cantorjev diagonalni dokaz, Carl Vilhelm Ludwig Charlier, Carnotova krožna sprememba, Catalanova domneva, Celični avtomat, Cullenovo število, D'Alembertov kriterij, Dinamični biljard, Diofantska enačba, Dirichletova funkcija eta, Dolžina loka, Energijski nivo, Engelov razvoj, Enotski ulomek, Eulerjeva enačba četrte stopnje, Evdoks, Fazni prehod, Feynmanov diagram, Fordov krog, Fraktal Ljapunova, Fridmanovi enačbi, Gérard Desargues, Geometrijsko zaporedje, Georg Ferdinand Cantor, Gola singularnost, Gorišče v neskončnosti, Gravitacijska singularnost, Grške številke, ... Razširi indeks (115 več) »
Aditivna konstanta
Aditívna konstánta, konstánta integrácije ali integracíjska konstánta (običajna oznaka C, tudi c in v fiziki pri integraciji včasih tudi \mathrm) je v infinitezimalnem računu in matematični analizi poljubno število, ki se pojavlja pri nedoločenem integralu dane (izvorne) funkcije (množici vseh primitivnih funkcij, oziroma prvotnih funkcij).
Poglej Neskončnost in Aditivna konstanta
Aksiom vzročnosti
Aksióm vzróčnosti ali aksióm kavzálnosti je trditev, da ima vse v Vesolju vzrok in je tudi posledica tega vzroka.
Poglej Neskončnost in Aksiom vzročnosti
Algebrska geometrija
geometrijskega mesta točk. Algébrska geometríja je veja matematike, ki klasično raziskuje ničle polinomov z več spremeljivkami.
Poglej Neskončnost in Algebrska geometrija
Anaksimander
Anaksimánder (Anaxímandros; tudi Aniksimander), starogrški filozof in astronom, * 609/610 pr. n. št. Milet, † 546 pr. n. št.
Poglej Neskončnost in Anaksimander
Analitična teorija števil
teoriji števil Analítična teoríja števíl je veja teorije števil, ki uporablja metode matematične analize.
Poglej Neskončnost in Analitična teorija števil
Apeiroeder
kockastih lukenj med njimi. Apeiroeder je polieder, ki ima števno neskončno stranskih ploskev.
Poglej Neskončnost in Apeiroeder
Apeirogon
Apeirogon je izrojeni mnogokotnik s števno neskončnim številom stranic.
Poglej Neskončnost in Apeirogon
Apeiron
Apeiron (starogrško ἄπειρον: ápeiron - neskončno,...) je filozofski in metafizični pojem, ki ga je v svoji kozmologiji tolmačil predvsem Anaksimander kot »neomejen« vir sveta, ki se nanaša tudi na začetek obstoja, bivanja.
Poglej Neskončnost in Apeiron
Aristotel/Peskovnik
Zelo znani so tudi Aristotelovi 4.
Poglej Neskončnost in Aristotel/Peskovnik
Asimptota
Asimptota, približevalnica je v matematiki krivulja (ali še pogosteje premica), ki se v neskončnosti približuje drugi krivulji, ne da bi jo dosegla.
Poglej Neskončnost in Asimptota
Augustin Louis Cauchy
Baron Augustin Louis Cauchy, francoski inženir in matematik, * 21. avgust 1789, Pariz, Francija, † 23. maj 1857, Sceaux, Seine, Francija.
Poglej Neskončnost in Augustin Louis Cauchy
Šnireljmanova gostota
Šnireljmanova gostota (tudi gostota zaporedja) zaporedja v matematiki pove, kako »gosto« je to zaporedje.
Poglej Neskončnost in Šnireljmanova gostota
Število Markova
Števílo Markova je v teoriji števil pozitivno celo število x, y ali z, ki je ena od rešitev kvadratne diofantske enačbe Markova: Prva števila Markova so: dvojiškem drevesu. in predstavljajo koordinate markovskih trojic: Števila se imenujejo po Andreju Andrejeviču Markovu starejšem.
Poglej Neskončnost in Število Markova
Število Sierpińskega
Število Sierpińskega je v teoriji števil takšno liho naravno število k, da je število oblike sestavljeno za vsa naravna števila n (n > 0).
Poglej Neskončnost in Število Sierpińskega
Števna množica
Štévna mnóžica (ali točneje štévno neskônčna množica) je v matematiki poimenovanje za množico, ki ima enako število elementov kot množica naravnih števil.
Poglej Neskončnost in Števna množica
Časovni pregled fizike črnih lukenj
Časovni pregled fizike črnih lukenj.
Poglej Neskončnost in Časovni pregled fizike črnih lukenj
Čenovo praštevilo
Čenovo praštevilo je praštevilo p, če je tudi p + 2 praštevilo ali polpraštevilo.
Poglej Neskončnost in Čenovo praštevilo
Črna luknja
Sonca. Črno luknjo so dlje časa fotografirali optični daljnogledi z različnih leg na Zemlji, od aprila 2017 pa so v konzorciju Event Horizon Telescope računalniško obdelovali in preračunavali zbrani material. Končni posnetek, računalniško sestavljeno fotografijo črne luknje, so prvič javno predstavili 10.
Poglej Neskončnost in Črna luknja
Črta
Čŕta ali tudi línija (latinsko linum - lan, iz katerega se pridobiva laneno platno) je v splošnem zvezna vrsta točk.
Poglej Neskončnost in Črta
Bertrandov izrek
Bertrandov izrék v klasični mehaniki pravi, da le za dva tipa potencialov obstajajo stabilni sklenjeni tiri (orbite), za obratno kvadratno centralno silo, kot sta gravitacijski ali elektrostatski potencial: in za preprost potencial radialnega harmoničnega oscilatorja: Izrek se imenuje po Josephu Louisu Françoisu Bertrandu, ki ga je leta 1873 objavil.
Poglej Neskončnost in Bertrandov izrek
Bonaventura Francesco Cavalieri
Bonaventura Francesco Cavalieri, italijanski matematik, fizik in astronom, * 1598, Milano, sedaj Italija, † 3. december (ali 30. november) 1647, Bologna.
Poglej Neskončnost in Bonaventura Francesco Cavalieri
Brezrazsežna količina
Brezrazséžna količína (ali brezdimenzíjska količína) je količina, ki opisuje nek fizikalni sestav in nima enot oziroma ima enoto 1.
Poglej Neskončnost in Brezrazsežna količina
Cantorjev diagonalni dokaz
Cantorjev diagonalni dokaz je matematični dokaz, s katerim je Georg Ferdinand Cantor leta 1877 pokazal, da realnih števil ni števno neskončno.
Poglej Neskončnost in Cantorjev diagonalni dokaz
Carl Vilhelm Ludwig Charlier
Carl Vilhelm Ludwig Charlier, švedski astronom, * 1. april 1862, Östersund, Jämtland, Švedska, † 5. november 1934, Lund, Švedska.
Poglej Neskončnost in Carl Vilhelm Ludwig Charlier
Carnotova krožna sprememba
Carnotova króžna spremémba (tudi Carnotov króžni procés in redkeje Carnotov cíkel) je v termodinamiki krožna sprememba, ki predstavlja delovanje idealnega Carnotovega toplotnega stroja.
Poglej Neskončnost in Carnotova krožna sprememba
Catalanova domneva
Catalanova domneva je v teoriji števil preprosta domneva, ki jo je leta 1844 predlagal belgijski matematik Eugène Charles Catalan.
Poglej Neskončnost in Catalanova domneva
Celični avtomat
Enorazsežni ciklični celični avtomat Célični avtomát (okrajšava CA) je diskretni model, ki ga raziskujejo teorija izračunljivosti, matematika in teoretična biologija.
Poglej Neskončnost in Celični avtomat
Cullenovo število
Cullenovo število je v matematiki naravno število oblike: Cullenova števila je prvi raziskoval irski matematik častiti James Cullen leta 1905.
Poglej Neskončnost in Cullenovo število
D'Alembertov kriterij
D'Alembertov kritêrij (ali (d'Alembertov) kvócientni kritêrij) je v matematiki kriterij za konvergenco neskončne vrste: katere členi so realna ali kompleksna števila.
Poglej Neskončnost in D'Alembertov kriterij
Dinamični biljard
Bunimovičev stadion je zgled kaotičnega dinamičnega biljarda Dinámični biljárd je preprost dinamični sistem, v katerem se delec izmenično giblje premočrtno in odbija od stene, svoje meje, oziroma robu območja.
Poglej Neskončnost in Dinamični biljard
Diofantska enačba
Diofántske enáčbe so v matematiki enačbe oblike f.
Poglej Neskončnost in Diofantska enačba
Dirichletova funkcija eta
language.
Poglej Neskončnost in Dirichletova funkcija eta
Dolžina loka
Dolžína lóka (oziroma dolžína lóka krivúlje) je dolžina vzdolž krivulje med dvema danima točkama.
Poglej Neskončnost in Dolžina loka
Energijski nivo
Energijski nivo je v teoriji kvantne mehanike določeno število konfiguraicj določenega kvantiziranega stanja sistema.
Poglej Neskončnost in Energijski nivo
Engelov razvoj
Engelov razvoj pozitivnega realnega števila x je enolično nepadajoče zaporedje pozitivnih celih števil \, da velja: Racionalna števila imajo končni Engelov razvoj, iracionalna pa neskončnega.
Poglej Neskončnost in Engelov razvoj
Enotski ulomek
Enôtski ulómek (tudi osnóvni ulómek) oblike: je v matematiki ulomek, katerega števec je n.
Poglej Neskončnost in Enotski ulomek
Eulerjeva enačba četrte stopnje
Eulerjeva enáčba četŕte stôpnje je v teoriji števil problem, ki ga je leta 1772 predlagal Leonhard Euler.
Poglej Neskončnost in Eulerjeva enačba četrte stopnje
Evdoks
Evdóks iz Kníde (tudi Evdóksos in Evdóksij), starogrški astronom, matematik, zdravnik in filozof, * 410 pr. n. št., otok Knida, sedaj v Turčiji, † 347 pr. n. št., Knida.
Poglej Neskončnost in Evdoks
Fazni prehod
Fázni prehòd ali fázna spremémba (v tehniki tudi fázna preména ali fázna transformácija) je sprememba, pri katerem preide termodinamski sistem iz ene faze v drugo.
Poglej Neskončnost in Fazni prehod
Feynmanov diagram
razpad β Feynmanov diagram za anihilacijo elektrona in pozitrona, ki tvori foton (modri sinusni val). Na koncu antikvark iz nastalega para izseva gluon (zelena spirala) Feynmanovi diagrámi ali tudi Feynmánovi grafi so računski pripomoček v kvantni teoriji polja, s katerimi računamo sipalne preseke za interakcije med delci.
Poglej Neskončnost in Feynmanov diagram
Fordov krog
premice in sosednjih krogov. Ulomki z istim imenovalcem imajo kroge iste velikosti. Fordov krog je v matematiki krog s središčem v (p/q, 1/(2q2)) in polmerom 1/(2q2), kjer je p/q okrajšani ulomek - ulomek, kjer sta p in q tuji celi števili.
Poglej Neskončnost in Fordov krog
Fraktal Ljapunova
Fraktal Ljapunova Logistični fraktal Ljapunova z iteracijskim zaporedjem 01 Posplošeni logistični fraktal Ljapunova z iteracijskim zaporedjem 00101 Fraktál Ljapunova je v matematiki bifurkacijski fraktal preprostega biološkega modela poseljenosti, razširjenega v dve razsežnosti, kjer se lahko stopnja naraščanja populacije periodično spreminja med dvema vrednostima a in b.
Poglej Neskončnost in Fraktal Ljapunova
Fridmanovi enačbi
Fridmanovi enačbi sta navadni diferencialni enačbi v fizikalni kozmologiji, ki kažeta metrično širjenje prostora v homogenih in izotropnih modelih Vesolja v okviru splošne teorije relativnosti.
Poglej Neskončnost in Fridmanovi enačbi
Gérard Desargues
Gérard Desargues, francoski matematik, geometer in arhitekt, * 21. februar 1591, Lyon, Francija, † oktober 1661, Lyon.
Poglej Neskončnost in Gérard Desargues
Geometrijsko zaporedje
2, kar nakazuje ploščina pravokotnika Geometríjsko zaporédje (tudi geométrično zaporédje) je v matematiki zaporedje števil, v katerem je neničelno število - količnik dveh zaporednih členov vedno enak - konstanten.
Poglej Neskončnost in Geometrijsko zaporedje
Georg Ferdinand Cantor
Georg Ferdinand Ludwig Philipp Cantor, nemški matematik, * 3. marec (19. februar, ruski koledar) 1845, Sankt Peterburg, Ruski imperij (sedaj Rusija), † 6. januar 1918, Halle, Saška, Nemško cesarstvo (sedaj Nemčija).
Poglej Neskončnost in Georg Ferdinand Cantor
Gola singularnost
Gòla síngularnost (tudi ~ singulárnost) je v splošni teoriji relativnosti gravitacijska singularnost brez dogodkovnega obzorja.
Poglej Neskončnost in Gola singularnost
Gorišče v neskončnosti
Goríšče v neskônčnosti je v geometrijski optiki in fotografiji stanje v katerem leča ali drug optični sistem tvori sliko telesa/objekta, ki je neskončno oddaljen.
Poglej Neskončnost in Gorišče v neskončnosti
Gravitacijska singularnost
Gravitacíjska síngularnost (tudi ~ singulárnost in próstor-časóvna singularnost) nastopi, kadar astrofizikalni model, po navadi temelječ na splošni teoriji relativnosti, napove točko neskončne ukrivljenosti.
Poglej Neskončnost in Gravitacijska singularnost
Grške številke
Grške številke so seštevalni sistem označevanja števil, ki so ga uporabljali stari Grki.
Poglej Neskončnost in Grške številke
Gugol
Gúgol (angleško googol) je število 10^\,\!, se pravi število, zapisano s števko 1, ki ji sledi sto ničel.
Poglej Neskončnost in Gugol
Harmonična vrsta
Harmónična vŕsta je v matematiki divergentna vrsta: \cdots \!\,.
Poglej Neskončnost in Harmonična vrsta
Hausdorff-Bezikovičeva razsežnost
Hausdorff-Bezikovičeva razsežnost ali Hausdorffova razsežnost je v matematiki nenegativno realno število, ki leži znotraj zaprtega neskončnega intervala in je povezano s poljubnim metričnim prostorom.
Poglej Neskončnost in Hausdorff-Bezikovičeva razsežnost
Heliocentrični model
zvezdnega atlasa ''Ubranost vesoljstva'' (''Harmonia Macrocosmica''), izdaja leta 1708 Heliocéntrični modél je v astronomiji model Osončja, v katerem je gravitacijsko središče Sonce.
Poglej Neskončnost in Heliocentrični model
Heron
Heron (tudi Hero), grški fizik, matematik, geometer in inženir, * okoli 20, Aleksandrija, † okoli 100.
Poglej Neskončnost in Heron
Higgsovo praštevilo
Higgsovo praštevilo je praštevilo p za katerega p-1 deli kvadrat produkta manjših Higgsovih praštevil brez ostanka.
Poglej Neskončnost in Higgsovo praštevilo
Hillova enačba (matematika)
Hillova enáčba ali Hillova diferenciálna enáčba je v matematiki navadna diferencialna enačba 2.
Poglej Neskončnost in Hillova enačba (matematika)
Hiperrealno število
Hiperrealno število (oznaka ^\R \) je razširitev množice realnih števil.
Poglej Neskončnost in Hiperrealno število
Hitrost gravitacije
Hitróst gravitácije se v okviru klasičnih teorij gravitacije nanaša na hitrost pri kateri se širijo spremembe v gravitacijskem polju.
Poglej Neskončnost in Hitrost gravitacije
Hitrost svetlobe
vodi. Hitróst svetlôbe je osnovna fizikalna konstanta, ki podaja hitrost, s katero se svetloba in drugo elektromagnetno valovanje širi v praznem prostoru.
Poglej Neskončnost in Hitrost svetlobe
Homogene koordinate
ravnino – racionalna krivulja (rdeče) Homogéne koordináte (homogeni koordinatni sistem, koordinate označujemo z (X, Y, Z) \) v matematiki predstavlja sistem koordinat, ki se uporablja v projektivni geometriji tako, kot se kartezične koordinate uporabljajo v evklidski geometriji.
Poglej Neskončnost in Homogene koordinate
Infinitezimala
Infinitezimála ali infinitezimálno majhna količina je v matematiki oznaka za količino, ki je po absolutni vrednosti zelo majhna, vendar ni enaka 0.
Poglej Neskončnost in Infinitezimala
Izrek o neskončni opici
Shakespeareovih dram. Izrèk o neskônčni ópici je miselni preskus, ki trdi, da bo opica, ki naključno tipka po tipkovnici pisalnega stroja, skoraj gotovo (to je z verjetnostjo enako 1) sčasoma natipkala poljubno knjigo iz Francoske narodne knjižnice (Bibliothèque nationale de France (BnF)).
Poglej Neskončnost in Izrek o neskončni opici
Jadžurveda
Jadžurveda (sanskrt, zloženka tatpuruša iz besednih korenov »žrtvena formula« + »znanje«), je eno izmed štirih kanonskih besedil hinduizma -- ved.
Poglej Neskončnost in Jadžurveda
Jani Kovačič
Janko (Jani) Kovačič, slovenski glasbenik, kantavtor, literat, filozof, pedagog * 23. junij 1953, Ljubljana.
Poglej Neskončnost in Jani Kovačič
Jean-Victor Poncelet
Jean-Victor Poncelet, francoski matematik, inženir in general, * 1. julij 1788, Metz, Moselle, Francija, † 22. december 1867, Pariz, Francija.
Poglej Neskončnost in Jean-Victor Poncelet
Jožef Mislej
Jožef Mislej, polno ime Jožef Peter Alkantara Mislej, slovenski zdravnik in filozof, avtor ambicioznega matematično-filozofsko-teološkega sistema, * 17. oktober 1761, Podraga pri Vipavi, † okoli 1840, kraj neznan.
Poglej Neskončnost in Jožef Mislej
Johann Peter Gustav Lejeune Dirichlet
Johann Peter Gustav Lejeune Dirichlet, nemški matematik, * 13. februar 1805, Düren, Prvo Francosko cesarstvo (sedaj v Nemčiji), † 5. maj 1859, Göttingen, Hanover.
Poglej Neskončnost in Johann Peter Gustav Lejeune Dirichlet
John Stewart Bell
John Stewart Bell, irski fizik, * 28. junij 1928, Belfast, Severna Irska, † 1. oktober 1990, Belfast.
Poglej Neskončnost in John Stewart Bell
John Wallis
John Wallis, angleški matematik samouk, * 23. november 1616, Ashford, grofija Kent, Anglija, † 28. oktober 1703, Oxford.
Poglej Neskončnost in John Wallis
Julius Wilhelm Richard Dedekind
Julius Wilhelm Richard Dedekind, nemški matematik, * 6. avgust 1831, Braunschweig, Nemčija, † 12. februar 1916, Braunschweig.
Poglej Neskončnost in Julius Wilhelm Richard Dedekind
Kardinalno število
Kardinalno število je v matematiki posplošeno število, ki izraža moč ali kardinalnost množice.
Poglej Neskončnost in Kardinalno število
Klotoida
Klotoida ali Cornujeva (Eulerjeva) spirala. Prehod iz ravnega (modro) dela cestišča v krožni del (zeleno). V tem primeru se v prehodnem delu (rdeče) uporablja klotoida. Klotoída (tudi Cornujeva spirala in Eulerjeva spirala) je transcendentna krivulja, katere ukrivljenost se spreminja linearno vzdolž njene dolžine.
Poglej Neskončnost in Klotoida
Kochova snežinka
iteracije pri konstrukciji. Kochova krivulja. Kochova snežínka ali Kochova zvézda je eden prvih odkritih fraktalnih likov.
Poglej Neskončnost in Kochova snežinka
Kolobar
Kolobar Ploščina kolobarja Kolobár (tudi króžni kolobár) je geometrijski lik, ki ga omejujeta različno veliki istosrediščni krožnici.
Poglej Neskončnost in Kolobar
Koordinatni sistem
Sferni koordinatni sistem se običajno uporablja v ''fiziki''. Vsaki točki v evklidskem prostoru dodeli tri številke (znane kot koordinate): radij ''r'' (oddaljenost točke od izhodišča), polarni kot ''θ'' (theta) in azimutni kot ''φ'' (fi).
Poglej Neskončnost in Koordinatni sistem
Kotna ločljivost
Kótna ločljívost ali prostórska ločljívost opisuje sposobnost poljubne slikovne naprave, kot so na primer optični ali radijski daljnogled, mikroskop, fotoaparat, videokamera ali človeško oko, da razločuje majhne podrobnosti teles in tako predstavlja eno od glavnih določilnic slikovne ločljivosti.
Poglej Neskončnost in Kotna ločljivost
Kristal
Kristal bizmuta Kristál je trdna snov, ki ima urejeno notranjo zgradbo.
Poglej Neskončnost in Kristal
Ksenofan
Ksenofán (Ksenofánēs ho Kolofṓnios), starogrški filozof, pesnik in satirik, * okoli 570 ali 565 pr. n. št., Kolofon, Mala Azija, † 473 pr. n. št. Ksenofan je bil klatež.
Poglej Neskončnost in Ksenofan
Kvantna gravitacija
Kvántna gravitácija je področje teoretične fizike, ki poskuša opisati gravitacijo po načelih kvantne mehanike, in kjer kvantnih pojavov ni mogoče zanemariti – na primer blizu strnjenih astrofizikalnih teles, kjer so gravitacijski pojavi močni.
Poglej Neskončnost in Kvantna gravitacija
Landauovi problemi
Landauovi problemi so v teoriji števil štirje osnovni matematični problemi o praštevilih, ki jih je leta 1912 na Mednarodnem matematičnem kongresu v Cambridgeu podal nemški matematik Edmund Landau.
Poglej Neskončnost in Landauovi problemi
LEGO
250x250px Fantazijsko mesto LEGO® (tudi The LEGO Group, uradni zapis LEGO) je dansko podjetje,s sedežem v Billundu na Danskem, ki je postalo znano predvsem po izdelavi priljubljenih kock LEGO.
Poglej Neskončnost in LEGO
Lemniskata
Različne oblike znaka ∞. Lemniskáta je v algebrski geometriji katerakoli krivulja, ki ima obliko osmice ali znaka ∞.
Poglej Neskončnost in Lemniskata
Mandelbrotova množica
Začetna slika povečav Mandelbrotove množice z zveznim pobarvanim okoljem Madelbrotova mnóžica je v matematiki množica točk v kompleksni ravnini, katere meja tvori fraktal.
Poglej Neskončnost in Mandelbrotova množica
Matematična indukcija
domin. Matemátična ali popólna indúkcija je v matematiki metoda dokaza, ki se običajno uporablja za dokazovanje ali je dana trditev ali izrek resničen za vsa naravna števila ali za vse člene neskončnega zaporedja.
Poglej Neskončnost in Matematična indukcija
Matematični dokaz
language.
Poglej Neskončnost in Matematični dokaz
Matematika
Simbolni prikaz različnih področij matematike Matemátika (mathēmatiká,: máthēma - -thematos - znanost, znanje, učenje, študij;: mathematikos - ljubezen do učenja) je znanstvena veda, ki raziskuje vzorce.
Poglej Neskončnost in Matematika
Mehka logika
Mehka logika je matematična razširitev Boolove logike, ki pozna samo dve stanji (0 in 1) na neskončno število stanj (interval). Mehko logiko je javnosti leta 1965 prvič predstavil znanstvenik Lofti A. Zadeh.
Poglej Neskončnost in Mehka logika
Mera iracionalnosti
Mera iracionalnosti (eksponent iracionalnosti, aproksimacijski eksponent ali Liouville-Rothova konstanta) realnega števila x je v teoriji števil mera kako »dobri« racionalni približki zanj obstajajo.
Poglej Neskončnost in Mera iracionalnosti
Meritev
GHz Berkeleyju Merítev ali mérjenje je skupek ali niz opravil za določevanje velikosti kakšne značilnosti telesa, kot sta na primer njegova dolžina ali masa, relativno glede na enoto meritve, oziroma vrednosti neke merjene fizikalne količine.
Poglej Neskončnost in Meritev
Meromorfna funkcija
Meromórfna fúnkcija je v matematiki funkcija, ki je holomorfna skoraj povsod na kompleksni ravnini, razen na množici izoliranih polov, ki so določene pohlevne singularnosti.
Poglej Neskončnost in Meromorfna funkcija
Michel Hénon
Michel Hénon, francoski astronom in matematik, * 23. julij 1931, Pariz, Francija, † 7. april 2013, Nica.
Poglej Neskončnost in Michel Hénon
Načelo povprečnosti
Načêlo povpréčnosti je v filozofiji znanosti predstava o tem, da ljudje ali Zemlja v Vesolju niso nič posebnega.
Poglej Neskončnost in Načelo povprečnosti
Naravno število
Narávno števílo je katerokoli število iz neskončne množice pozitivnih celih števil.
Poglej Neskončnost in Naravno število
Nedotakljivo število
Nèdotakljívo števílo je v matematiki pozitivno celo število, ki se ga ne da zapisati kot vsoto pozitivnih pravih deliteljev kateregakoli celega števila, oziroma, če se enakost: ne da izpolniti za nobeno naravno število x. Prva nedotakljiva števila so: Meni se, da je 5 edino liho nedotakljivo število in seveda s tem, poleg 2, tudi edino praštevilo, kar pa ni dokazano.
Poglej Neskončnost in Nedotakljivo število
Nezadostno število
Nèzadôstno števílo (pomanjkljívo števílo, révno števílo ali deficiéntno števílo) je v matematiki pozitivno celo število n, za katerega je vsota pozitivnih pravih deliteljev enaka: oziroma vsota deliteljev: Vrednost 2n − σ(n) se imenuje nezadostnost števila n.
Poglej Neskončnost in Nezadostno število
Notacija orbifold
Notacija orbifold je v geometriji sistem, ki pomaga prikazovati simetrijske grupe v dvorazsežnem prostoru, ki ima konstantno ukrivljenost.
Poglej Neskončnost in Notacija orbifold
Obilno število
Obílno števílo (prekomérno števílo, bogáto števílo ali abundántno števílo) je v matematiki pozitivno celo število, za katerega je vsota pozitivnih pravih deliteljev enaka σ*(n) > n, (oziroma σ(''n'') > 2n).
Poglej Neskončnost in Obilno število
Obseg (teorija grafov)
Obseg v teoriji grafov pomeni dva pojma.
Poglej Neskončnost in Obseg (teorija grafov)
Olbersov paradoks
Tudi ob jasni noči, daleč stran od drugih svetlobnih virov je nočno nebo v veliki meri temno Prikaz Olbersovega paradoksa Ólbersov paradóks, ki ga je leta 1826 opisal nemški astronom Heinrich Wilhelm Mathias Olbers, prej pa tudi Johannes Kepler leta 1610, ter Edmond Halley in Jean-Philippe Loys de Chéseaux v 19.
Poglej Neskončnost in Olbersov paradoks
Operacijski ojačevalnik
Operacijski ojačevalnik je elektronski element, ki nam v elektronskih vezjih omogoča izvesti vrsto analognih operacij.
Poglej Neskončnost in Operacijski ojačevalnik
Palindromno praštevilo
Palindrómno práštevílo je praštevilo, ki je tudi palindromno število.
Poglej Neskončnost in Palindromno praštevilo
Park Güell
Vhod v park Güell Park Güell je mestni park v Barceloni, ki so ga po načrtih katalonskega arhitekta Antonija Gaudíja zgradili med letoma 1900 in 1914.
Poglej Neskončnost in Park Güell
Pellova enačba
Pellova enačba za ''n''.
Poglej Neskončnost in Pellova enačba
Planckov zakon
črnega telesa Planckov zákon (starejše redkeje tudi Wien-Planckov zakon) je v fiziki zakon, ki podaja spektralno gostoto elektromagnetnega valovanja pri vseh valovnih dolžinah idealnega črnega telesa pri absolutni temperaturi T. Kot funkcija frekvence \nu je Planckov zakon zapisan kot: V odvisnosti od valovne dolžine \lambda je Planckov zakon: Tu so h Planckova konstanta, c hitrost svetlobe v vakuumu, k_ Boltzmannova konstanta in e osnova naravnih logaritmov.
Poglej Neskončnost in Planckov zakon
Planckova konstanta
Humboldtovo univerzo v Berlinu. Prevod: »Max Planck, odkritelj osnovnega kvanta akcije ''h'', je poučeval v tej zgradbi od leta 1889 do 1928.« Planckova konstánta, imenovana po nemškem fiziku Maxu Plancku, je osnovna fizikalna konstanta, ki se pojavlja v enačbah kvantne mehanike za opisovanje velikosti kvantov.
Poglej Neskončnost in Planckova konstanta
Poissonova pega
geometrijske optike. mm helij-neonovega laserja in Poissonovo pego v sredini Poissonova pega v rdeči laserski svetlobi Poissonova péga (Aragojeva péga, Arago-Poissonova péga, Fresnelova svêtla péga ali Fresnelov dísk) je v optiki svetla pega, ki nastane v središču sence krožnega telesa (objekta) zaradi Fresnelovega uklona.
Poglej Neskončnost in Poissonova pega
Poltrak
krajišča poudarjena. Poltrak je ravna črta, ki je na eni strani omejena, na drugi pa gre v neskončnost.
Poglej Neskončnost in Poltrak
Posplošeni verižni ulomek
Posplošeni verižni ulomek je v matematični veji kompleksne analize posplošitev običajnega verižnega ulomka v kanonski obliki, v katerem lahko delni števci in delni imenovalci zavzamejo poljubne realne ali kompleksne vrednosti.
Poglej Neskončnost in Posplošeni verižni ulomek
Potovanje v času
tekel počasneje, prav tako bi žepna ura šla počasneje. Potovánje v čásu (tudi časóvno ~ ali ~ skózi čás in ~ po čásu) je koncept domnevnega gibanja (prenosa) človeka ali drugega telesa (objekta) med dvema točkama v času v podobnem smislu kot gibanje med različnima točkama v prostoru, v splošnem s pomočjo teoretičnega izuma, znanega kot časovni stroj.
Poglej Neskončnost in Potovanje v času
Praštevilo
Práštevílo je naravno število n > 1, če ima točno dva pozitivna delitelja (faktorja), število 1 in samega sebe kot edini prafaktor.
Poglej Neskončnost in Praštevilo
Praštevilska vrzel
Práštevílska vrzél je v matematiki razlika med dvema zaporednima prašteviloma.
Poglej Neskončnost in Praštevilska vrzel
Praštevilski dvojček
Práštevílski dvójček v matematiki predstavljata dve praštevili katerih razlika je enaka 2.
Poglej Neskončnost in Praštevilski dvojček
Praštevilski izrek
Práštevílski izrèk (tudi izrèk o gostôti práštevíl) je v matematiki izrek o asimptotični porazdelitvi praštevil.
Poglej Neskončnost in Praštevilski izrek
Prapok
galaksije. Prápòk (prápók) ali velíki pòk (véliki ~) je v fizikalni kozmologiji znanstvena teorija nastanka Vesolja, ki naj bi nastalo z velikansko eksplozijo prostora in snovi v nekem končnem času v preteklosti.
Poglej Neskončnost in Prapok
Pravilni polieder
Kocka, najbolj poznan pravilni polieder. Pravilni poliedri so poliedri, ki imajo skladna vsa oglišča, stranice in stranske ploskve.
Poglej Neskončnost in Pravilni polieder
Primitivna funkcija
Primitívna fúnkcija ali prvôtna fúnkcija dane (izvorne) funkcije f(x) je v infinitezimalnem računu in matematični analizi funkcija F(x), katere odvod je enak f(x): Postopek reševanja za primitivne funkcije je iskanje nedoločenega integrala.
Poglej Neskončnost in Primitivna funkcija
Projektivna geometrija
Projektivna geometrija je posplošena geometrija, ki poleg običajnih točk kot povsem enakovredne obravnava še točke v neskončnosti.
Poglej Neskončnost in Projektivna geometrija
Projektivna ravnina
Projektivna ravnina je ploskev, ki razširja pojem ravnine.
Poglej Neskončnost in Projektivna ravnina
Prostor
Prôstor je brezsnovna in neomejena entiteta v kateri so telesa, kjer se lahko gibljejo, in v kateri so pojavljajo dogodki.
Poglej Neskončnost in Prostor
Razdalja (teorija grafov)
Razdálja med dvema točkama v grafu je v teoriji grafov število povezav v najkrajši poti, ki ju povezuje.
Poglej Neskončnost in Razdalja (teorija grafov)
Realno število
Številska premica Reálno števílo je matematični pojem, intuitivno določen kot število, ki ustreza točki na številski premici.
Poglej Neskončnost in Realno število
Realnost
Realnost ali stvarnost je vsota ali skupek vsega, kar je v okviru sistema resnično ali obstaja, v nasprotju z vsem, kar je le namišljeno.
Poglej Neskončnost in Realnost
Regularno praštevilo
Regulárna práštevíla so v matematiki določena vrsta praštevil.
Poglej Neskončnost in Regularno praštevilo
Renormalizacija
Renormalizacija se v kvantni teoriji polja, statistični mehaniki in teoriji samopodobnih geometričnih struktur nanaša na zbirko tehnik, ki se uporabljajo za iskanje limite kontinuuma.
Poglej Neskončnost in Renormalizacija
Riemannova funkcija zeta
rdečo. Riemannova funkcija zeta ali Euler-Riemannova funkcija zeta (običajna označba \zeta(s)) je v matematiki in še posebej v analitični teoriji števil specialna funkcija, definirana za vsako kompleksno število s z realnim delom > 1 z neskončno vrsto kot:.
Poglej Neskončnost in Riemannova funkcija zeta
Samoštevilo
Sámoštevílo ali Kolumbijevo število je v matematiki pozitivno celo število, ki ga v dani osnovi ne moremo tvoriti z nekim drugim celim številom, seštetim s svojimi števkami.
Poglej Neskončnost in Samoštevilo
Søren Kierkegaard
Søren Aabye Kierkegaard, danski filozof in teolog, * 5. maj 1813, København, † 11. november 1855, København.
Poglej Neskončnost in Søren Kierkegaard
Seznam astronomskih vsebin
Seznam astronomskih vsebin poskuša podati vse članke, ki se v Wikipediji nanašajo na astronomijo, astrofiziko in kozmologijo in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Neskončnost in Seznam astronomskih vsebin
Seznam števil
Seznam člankov o številih.
Poglej Neskončnost in Seznam števil
Seznam filozofskih vsebin
Seznam filozofskih vsebin zajema vse članke, ki se nanašajo na filozofijo, filozofsko terminologijo, oziroma obravnavajo pomembne filozofske in za filozofsko ukvarjanje pomembne pojme.
Poglej Neskončnost in Seznam filozofskih vsebin
Seznam fizikalnih vsebin
Seznam fizikalnih vsebin poskuša podati večino člankov, ki se v Wikipediji nanašajo na fiziko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Neskončnost in Seznam fizikalnih vsebin
Seznam latinskih izrekov
To je seznam nekaterih latinskih in starorimskih izrekov in rekov, urejenih po abecedi, s slovenskimi prevodi in pomenom.
Poglej Neskončnost in Seznam latinskih izrekov
Seznam matematičnih simbolov
Seznam matematičnih simbolov prikazuje simbole, ki se uporabljajo v različnih vejah matematike.
Poglej Neskončnost in Seznam matematičnih simbolov
Seznam matematičnih vsebin
Seznam matematičnih vsebin poskuša podati vse članke, ki se v Wikipediji nanašajo na matematiko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Neskončnost in Seznam matematičnih vsebin
Siméon-Denis Poisson
Baron Siméon-Denis Poisson, francoski fizik, matematik in geometer, * 21. junij 1781, Pithiviers, departma Loiret, Francija, † 25. april 1840, Sceaux pri Parizu.
Poglej Neskončnost in Siméon-Denis Poisson
Sistem linearnih enačb
točka, kjer se križajo. Sistem linearnih enačb ali preprosto linearni sistem je serija linearnih enačb, ki imajo isti nabor neznank.
Poglej Neskončnost in Sistem linearnih enačb
Smithovo število
Smithovo število je v matematiki pozitivno celo število, za katerega je v dani bazi vsota njegovih števk enaka vsoti števkam v praštevilskem razcepu.
Poglej Neskončnost in Smithovo število
Srečno število
Sréčno števílo je v matematiki celo število v množici, ki jo lahko tvorimo s podobnim postopkom kot dobimo praštevila z Eratostenovim sitom.
Poglej Neskončnost in Srečno število
Superkvadrik
Nekateri superkvadriki. Superkvadrik (tudi superkvadratik) je v matematiki družina geometrijskih oblik, ki so definirane z obrazci, ki spominjajo na elipsoide in kvadrike.
Poglej Neskončnost in Superkvadrik
Supernaloga
Súpernalóga je v matematiki in filozofiji naloga z neskončnim številom korakov opravljena v končnem času.
Poglej Neskončnost in Supernaloga
Surrealno število
drevesa surrealnih števil. Surrealno število je element sistema, ki vključuje realna števila, neskončna in infinitezimalna števila.
Poglej Neskončnost in Surrealno število
Sylvestrovo zaporedje
kvadrat s ploščino enako 1. Kvadrati s stranicami 1/1807 ali manjšimi so premajhni in na sliki niso prikazani. Sylvestrovo zaporedje je v teoriji števil celoštevilsko zaporedje, kjer je vsak člen zaporedja zmnožek prejšnjih členov in kjer mu prištejemo število 1.
Poglej Neskončnost in Sylvestrovo zaporedje
Teorija števil
Teoríja števíl je običajno tista matematična disciplina, ki raziskuje značilnosti celih števil.
Poglej Neskončnost in Teorija števil
Thomas Digges
Thomas Digges, angleški matematik, astronom, filozof, kozmograf in vojaški inženir, * 1546, Wootton, grofija Kent, Anglija, † 24. avgust 1595, London, Anglija.
Poglej Neskončnost in Thomas Digges
Točka
Tóčka ima več pomenov.
Poglej Neskončnost in Točka
Točkasto telo
točko (vijolični krog). kroženju Tóčkasto teló (ali másna tóčka, točkóvna mása, oziroma másni délec) je v fiziki idealizacija telesa, pri kateri se lahko njegove razsežnosti zanemari glede na njegove premike pri gibanju.
Poglej Neskončnost in Točkasto telo
Točkovna grupa
Točkovna grupa je v geometriji skupina geometrijskih simetrij (izometrij), v katerih ostane točka negibna.
Poglej Neskončnost in Točkovna grupa
Torricellijeva trobenta
Torricellijeva trobenta Torricellijeva trobenta (tudi Gabrielov rog) je geometrijsko telo, ki ga je odkril Evangelista Torricelli.
Poglej Neskončnost in Torricellijeva trobenta
Trikotniško kvadratno število
Trikotniško kvadratno število je v matematiki število, ki je hkrati trikotniško in kvadratno število (popolni kvadrat).
Poglej Neskončnost in Trikotniško kvadratno število
Tuje število
Tuji števili sta v matematiki dve celi števili a in b, ki nimata skupnega delitelja razen 1 in -1, oziroma enakovredno, katerih največji skupni delitelj je enak 1.
Poglej Neskončnost in Tuje število
Ukradena življenja
Ukradena življenja (izvirno Vidas robadas) je argentinska telenovela, ki jo je Telefe predvajal med 3. marcem 2008 in 29. oktobrom 2008.
Poglej Neskončnost in Ukradena življenja
Veliki krog
hemisferi Sled letalske poti po velikem krogu (zgoraj), sled tokovnega curka (spodaj) Véliki króg (tudi ortodromíja) je krožnica na površini krogle, oziroma na sferi, ki ima enak obseg kot krogla ali sfera.
Poglej Neskončnost in Veliki krog
Vezna črta
Vézna čŕta je v matematiki vodoravna črta, ki se jo piše nad izrazi, da se nakaže skupino elementov, običajno števk.
Poglej Neskončnost in Vezna črta
Viktor Jakovljevič Bunjakovski
Viktor Jakovljevič Bunjakovski, ruski matematik Ukrajinskega porekla, * 15. december (3. december, ruski koledar) 1804, Bar, Podolska gubernija, Ruski imperij (sedaj Viniška oblast, Ukrajina), † 12. december (30. november), 1889, Sankt Peterburg, Ruski imperij (sedaj Rusija).
Poglej Neskončnost in Viktor Jakovljevič Bunjakovski
Wall-Sun-Sunovo praštevilo
Wall-Sun-Sunovo praštevilo je v matematiki praštevilo p > 5, če p² deli: kjer je F(n) n-to Fibonaccijevo število in \left(\frac\right) Legendrov simbol za a in b. Takšna števila včasih imenujejo tudi Fibonacci-Wiefericheva praštevila.
Poglej Neskončnost in Wall-Sun-Sunovo praštevilo
Woodallovo število
Woodallovo število ali Rieselovo število je v matematiki naravno število oblike: Woodallova števila sta prva raziskovala A. J. C. Cunnigham in H. J. Woodall leta 1917, ki ju je navdihnilo zgodnejše raziskovanje častitega Jamesa Cullena podobno določenih Cullenovih števil.
Poglej Neskončnost in Woodallovo število
Zenon
Zénon ali Zénon Starêjši, starogrški filozof in matematik, * 495 pr. n. št., Eleja (danes Velija), † okoli 430 pr. n. št., Eleja ali Sirakuze.
Poglej Neskončnost in Zenon
Zgodovina števila π
1 Članek obravnava zgodovino računanja številskih vrednosti in približkov ter ugotavljanja značilnosti matematične konstante ''π''.
Poglej Neskončnost in Zgodovina števila π
Zipfov zakon
Zípfov zákon v svoji prvotni obliki označuje empirično ugotovitev harvardskega jezikoslovca Georga Kingsleyja Zipfa, da je v vsakem naravnem jeziku pogostost n-te najpogosteje uporabljane besede približno recipročno odvisna od n. Zipfov zakon je izkustven; teorijsko ozadje vzrokov za pojavljanje Zipfove porazdelitve v življenju ni zadovoljivo pojasnjeno.
Poglej Neskončnost in Zipfov zakon
Zvezdna črna luknja
Zvezdne ali stelarne črne luknje so končna oblika razvoja zelo masivnih zvezd.
Poglej Neskončnost in Zvezdna črna luknja
0
0 (nìč) je celo število, ki je predhodnik števila 1 in naslednik števila -1.
Poglej Neskončnost in 0
0,999...
300px 0.999... je v matematiki realno število, ki je v množici \mathbb enako 1.
Poglej Neskončnost in 0,999...
1 + 2 + 3 + 4 + ···
Prve štiri delne vsote vrste 1 + 2 + 3 + 4 + ⋯. Njihova zglajena asimptota je parabola in seka os ''y'' v točki −1/12. 1 + 2 + 3 + 4 + ··· je v matematiki divergentna aritmetična vrsta.
Poglej Neskončnost in 1 + 2 + 3 + 4 + ···
10000 (število)
10000 (desét tisoč) je naravno število, za katero velja 10000.
Poglej Neskončnost in 10000 (število)
Prav tako znan kot Neskončno.