Kazalo
74 odnosi: Ardijejci, Štefan II. Kotromanić, Štefan Prvokronani, Štefan Vladislav I., Baćinska jezera, Banovina Bosna, Biokovo, Bitka na Neretvi, Bitka na Neretvi (film), Blace, Hrvaška, Bosna (reka), Bosna in Hercegovina, Dalmacija, Dalmacija (rimska provinca), Daorsi, Daorson, Delminij, Desilo, Enhelejci, Geografija Hrvaške, Granatno jabolko, Gvidon Pongratz, Hercegovina, Hutovo blato, Iliri, Ivan Novak (elektrotehnik), Jablaničko jezero, Jadransko morje, Južna Dalmacija, Kliški sandžak, Komin, Ploče, Konjiško rezbarjenje, Konjic, Kraški škrgonožec, Kraljevina Srbija (1217–1345), Kula Norinska, Malostonski zaliv, Mandarina, Matija Korvin, Melkumani, Metković, Miliduh, Mostar, Narona, Nelipčići, Nemanjići, Neretvani, Ombla, Opuzen, Osrednja Dalmacija, ... Razširi indeks (24 več) »
Ardijejci
Ardijejska država na višku svoje moči pod kraljem Agronom Ardijejci ali Ardiejci, (latinsko: Vardiaei; grško: Ἀρδιαῖοι ali Οὐαρδαῖοι), so bili ilirsko pleme, ki je svojo moč krepilo z gusarjenjem po Jadranu.
Poglej Neretva in Ardijejci
Štefan II. Kotromanić
Štefan II.
Poglej Neretva in Štefan II. Kotromanić
Štefan Prvokronani
Štefan II.
Poglej Neretva in Štefan Prvokronani
Štefan Vladislav I.
Štefan Vladislav I. (srbsko Стефан Владислав, Stefan Vladislav) je bil od leta 1234 do 1243 kralj Srbije, * okoli 1198, † po 1264.
Poglej Neretva in Štefan Vladislav I.
Baćinska jezera
Panorama jezer z jadranske magistrale Baćinska jezara so skupina petih med seboj povezanih kraških sladkovodnih jezer pri kraju Baćina v Srednji Dalmaciji (Hrvaška).
Poglej Neretva in Baćinska jezera
Banovina Bosna
Banovina Bosna ali Bosanska banovina je bila srednjeveška država na Balkanu, večinoma na ozemlju današnje Bosne in Hercegovine.
Poglej Neretva in Banovina Bosna
Biokovo
Pogled na Biokovo iz TučepovBiokovo je gorovje v osrednjem delu Dalmacije, Hrvaška.
Poglej Neretva in Biokovo
Bitka na Neretvi
Bitka na Neretvi je ena od znanih bitk 2. svetovne vojne na tleh bivše Jugoslavije.
Poglej Neretva in Bitka na Neretvi
Bitka na Neretvi (film)
Bitka na Neretvi (Bitka na Neretvi / Битка на Неретви) je jugoslovanski zgodovinski partizanski film iz leta 1969 v režiji Veljka Bulajića po scenariju Veljka Bulajića in Stevana Bulajića.
Poglej Neretva in Bitka na Neretvi (film)
Blace, Hrvaška
Blace so naselje na Hrvaškem, ki upravno spada pod občino Slivno; le-ta pa spada pod Dubrovniško-neretvansko županijo.
Poglej Neretva in Blace, Hrvaška
Bosna (reka)
Bosna pri Visokem Bosna je reka v osrednji Bosni in Hercegovini, ki izvira pri vasi Vrutci v bližini mesta Ilidža.
Poglej Neretva in Bosna (reka)
Bosna in Hercegovina
Bosna in Hercegovina (izvirno: Bosna i Hercegovina, okrajšava BiH, srbska cirilica: Боснa и Херцеговина), neformalno samo Bosna, je država na Balkanskem polotoku, nekdanja socialistična republika v okviru Jugoslavije (SFRJ).
Poglej Neretva in Bosna in Hercegovina
Dalmacija
Dalmacija (hrvaško Dalmacija, latinsko Dalmatia, italijansko Dalmazia) je regija vzhodne obale Jadranskega morja, ki večji del leži na ozemlju Hrvaške.
Poglej Neretva in Dalmacija
Dalmacija (rimska provinca)
Dalmacija, antična rimska provinca, ki je obsegala sedanjo Dalmacijo in Istro ter njuno zaledje.
Poglej Neretva in Dalmacija (rimska provinca)
Daorsi
Zemljevid naselitve Ilirov Daorsi, včasih tudi Daversi, (antično grško: Δαόριζοι ali Δαούρσιοι, latinsko: Daorsei), ilirsko pleme, ki je od leta 300 do 50.
Poglej Neretva in Daorsi
Daorson
Ostanki obzidja Daorsona v vasi Ošanići pri Stolcu v Bosni in Hercegovini Daorson (grško: Δαορσών), glavno mesto heleniziranegailirskega plemena Daorsov, ki so od leta 300 do leta 50 pr.
Poglej Neretva in Daorson
Delminij
Mesta v Istri in severni Dalmaciji Delminij (latinsko: Delminium),Opća enciklopedija JLZ, 2.
Poglej Neretva in Delminij
Desilo
Desilo je podvodno arheološko najdišče v južni Bosni in Hercegovini, v bližini reke Neretve (ali Narenta) in hrvaške meje.
Poglej Neretva in Desilo
Enhelejci
Približen položaj ilirskih plemen Enhelejci ali SesaretiStrabon, Geografija, 7,7.
Poglej Neretva in Enhelejci
Geografija Hrvaške
Reliefni zemljevid Hrvaške Geografijo Hrvaške opredeljuje njena lokacija - opisana je kot del srednje Evrope in jugovzhodne Evrope, del Balkana in Srednje Evrope.
Poglej Neretva in Geografija Hrvaške
Granatno jabolko
Navadno granatno jabolko (znanstveno ime Punica granatum) je grm ali drevo, ki uspeva na območjih s toplejšim podnebjem.
Poglej Neretva in Granatno jabolko
Gvidon Pongratz
Gvidon Pongratz, slovenski gradbenik in industrialec, * 4. januar 1822, Slovenska Bistrica, Avstrijsko cesarstvo, † 31. december 1889, Zagreb, Avstro-Ogrska.
Poglej Neretva in Gvidon Pongratz
Hercegovina
Približno območje Hercegovine znotraj BiH (rdeče) Hercegovína je pokrajina na jugu države Bosne in Hercegovine.
Poglej Neretva in Hercegovina
Hutovo blato
Hutovo blato je obsežno močvirje v spodnji dolini Neretve v Bosni in Hercegovini, tik pred njeno delto na Hrvaškem.
Poglej Neretva in Hutovo blato
Iliri
Iliri (antično grško: Ἰλλυριοί, latinsko: Illyrii ali Illyri), skupina plemen, ki so že pred letom 2000 pr.
Poglej Neretva in Iliri
Ivan Novak (elektrotehnik)
Ivan Novak, slovenski inženir elektrotehnike, elektroenergetik * 25. maj 1923, Šentilj, + februar 2018.
Poglej Neretva in Ivan Novak (elektrotehnik)
Jablaničko jezero
Jablaničko jezero je umetno jezero na Neretvi.
Poglej Neretva in Jablaničko jezero
Jadransko morje
NASE Jadránsko mórje ali Jadrán (hrvaško in črnogorsko-srbsko Jadransko more, italijansko Mare Adriatico, albansko Deti Adriatik) je okoli 800 km dolg in 150 km širok zaliv Sredozemskega morja, ki deli Apeninski polotok od Balkanskega polotoka.
Poglej Neretva in Jadransko morje
Južna Dalmacija
Južna Dalmacija je priobalna pokrajina vzhodne obale Jadranskega morja, ki večji del pripada Hrvaški.
Poglej Neretva in Južna Dalmacija
Kliški sandžak
Trdnjava Klis v 16. stoletju Kliški sandžak je bila upravna enota v Osmanskem cesarstvu.
Poglej Neretva in Kliški sandžak
Komin, Ploče
Komin je naselje na Hrvaškem, ki upravno spada pod mesto Ploče; le-ta pa spada pod Dubrovniško-neretvansko županijo.
Poglej Neretva in Komin, Ploče
Konjiško rezbarjenje
Konjiško rezbarstvo je umetniška obrt z dolgoletno tradicijo v občini Konjic, Bosna in Hercegovina.
Poglej Neretva in Konjiško rezbarjenje
Konjic
Konjic je mesto in središče istoimenske občine v Bosni in Hercegovini.
Poglej Neretva in Konjic
Kraški škrgonožec
Kraški škrgonožec (znanstveno ime Chirocephalus croaticus) je vrsta sladkovodnih rakov iz reda škrgonožcev.
Poglej Neretva in Kraški škrgonožec
Kraljevina Srbija (1217–1345)
Kraljevina Srbija (srbsko Краљевина Србија, Kraljevina Srbija) ali Srbsko kraljestvo (srbsko Српско краљевство, Srpsko kraljevstvo) (1217-1345) je bila srbska fevdalna država, ki je nastala leta 1217 iz Velike kneževine Raške, ko je bil veliki župan (knez) Štefan Nemanjić povišan v kralja.
Poglej Neretva in Kraljevina Srbija (1217–1345)
Kula Norinska
Kula Norinska je naselje na Hrvaškem, ki je središče občine Kula Norinska.
Poglej Neretva in Kula Norinska
Malostonski zaliv
Gojenje školjk v zalivu. Malostonski zaliv (hrvaško: Malostonski zaljev) je zaliv v Jadranskem morju, obdan s polotokom Pelješac in celino.
Poglej Neretva in Malostonski zaliv
Mandarina
Mandarina (znanstveno ime Citrus reticulata) je drevo in plod agruma iz rodu Citrus (družina Rutaceae) in sicer ena od izvirnih treh vrst, skupaj s citrono in pomelom.
Poglej Neretva in Mandarina
Matija Korvin
Matija Hunyadi, poznan kot Matija Korvin (madžarsko Hunyadi Mátyás, romunsko Matia Corvin), ogrski (madžarski) kralj, češki kralj, avstrijski vojvoda, * 23. februar 1443, Kolozsvár, Sedmograška (današnji romunski Cluj-Napoca), † 26. april 1490, Dunaj.
Poglej Neretva in Matija Korvin
Melkumani
veliko ilirsko vstajo leta 6 Melkumani, Melkomeni ali Merumeni, (grško: Μελκομένιοι), ilirsko pleme.
Poglej Neretva in Melkumani
Metković
Metković je mesto na Hrvaškem, ki upravno spada pod Dubrovniško-neretvansko županijo.
Poglej Neretva in Metković
Miliduh
Miliduh je bil vojvoda Sorbov/Srbov, ki je vodil Slovane v vstaji proti frankovski vladavini Karla Velikega, * ni znano, † 806.
Poglej Neretva in Miliduh
Mostar
Mostar je mesto in občina v Bosni in Hercegovini.
Poglej Neretva in Mostar
Narona
Narona, antično mesto na desni obali spodnjega toka reke Naro (Neretva), Hrvaška Narona je ležala na mestu današnjega naselja Vid pri Metkoviću.
Poglej Neretva in Narona
Nelipčići
Nelipčići ali Nelipići, hrvaška srednjeveška plemiška rodbina.
Poglej Neretva in Nelipčići
Nemanjići
Nemanjići (srbsko Немањићи/Nemanjići) so bili najpomembnejša srbska srednjeveška vladarska dinastija.
Poglej Neretva in Nemanjići
Neretvani
Neretvani oz. Paganija v 9. stoletju po ''De administrando imperio'' Neretvani, v zgodovinskih virih tudi Narentani, Narentini ali Pagani (latinsko Arentani, grško, (N)arentánoi) so bili južnoslovansko ljudstvo, ki je v zgodnjem srednjem veku naseljevalo sedanjo južno Dalmacijo med rekama Neretvo in Cetino in bližnje jadranske otoke.
Poglej Neretva in Neretvani
Ombla
Ombla je kratka reka na Hrvaškem severovzhodno od Dubrovnika.
Poglej Neretva in Ombla
Opuzen
Opuzen je mesto na Hrvaškem, ki upravno spada pod Dubrovniško-neretvansko županijo.
Poglej Neretva in Opuzen
Osrednja Dalmacija
Osrednja Dalmacija (tudi Srednja Dalmacija) je priobalna pokrajina vzhodne obale Jadranskega morja, ki pripada Hrvaški.
Poglej Neretva in Osrednja Dalmacija
Pavel I. Šubić Bribirski
Pavel I. Šubić Bribirski (okoli 1245 – 1. maj 1312) je bil Ban Hrvaške med leti 1275 in 1312, in gospodar Bosne od leta 1299 do 1312. Bil je najstarejši sin plemiča Štefana II. Šubića. Podedoval je naslov grofa Bribirskega. Za bana je bil imenovan leta 1273 in naslednjega leta razrešen, zaradi sodelvanja v sporu med dalmatinskimi obalnimi mesti Trogirjem in Splitom.
Poglej Neretva in Pavel I. Šubić Bribirski
Peter Gojniković
Peter Gojniković (srbsko Петар Гојниковић, Petar Gojniković, grško, Pétros) je bil srbski knez iz dinastije Vlastimirović, ki je vladal od leta 892 do 917, * okrog 870, † 917.
Poglej Neretva in Peter Gojniković
Ploče
Ploče (italijansko Porto Tolero), je mesto na Hrvaškem, ki upravno spada pod Dubrovniško-neretvansko županijo.
Poglej Neretva in Ploče
Sankovići
Grb družine Sanković Sankovići (Sanković, Sancovich, Sankovich, Санковичи) so bili bosanska plemiška družina, ki je konec 14. stoletja in na začetku 15. stoletja skupaj z Nikolići, Radivojevići in Milatovići pripadala najvplivnejšemu humskemu plemstvu.
Poglej Neretva in Sankovići
Seznam antičnih plemen v Iliriji
Plemena v Iliriku in njegovi okolici po rimskem zatrtju velike ilirske vstaje leta 6-9 po n. št. Seznam antičnih plemen v Iliriji (starogrško: Ἰlliría) vsebuje plemena, ki so prebivala na ozemlju antične Ilirije.
Poglej Neretva in Seznam antičnih plemen v Iliriji
Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Bosni in Hercegovini
Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO) imenuje kraje svetovne dediščine, ki so pomembni kot svetovna naravna ali kulturna dediščina.
Poglej Neretva in Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Bosni in Hercegovini
Seznam rek v Bosni in Hercegovini
Seznam rek v Bosni in Hercegovini z dolžino bosanskega dela ter reke v celoti.
Poglej Neretva in Seznam rek v Bosni in Hercegovini
Seznam rek v Evropi
Volga pri Uljanovsku Naštete so le glavne reke v Evropi.
Poglej Neretva in Seznam rek v Evropi
Sloveni
Sloveni, Slověni ali Sklavini (grško: Σκλάβήνοι, Σκλαύηνοι ali Σκλάβίνοι, latinsko: Sclaueni, Sclavi, Sclauini ali Sthlaueni) je bilo splošno bizantinsko ime vseh slovanskih ljudstev, ki so prihajala v stik z Bizantinskim cesarstvom.
Poglej Neretva in Sloveni
Sredozemsko morje
Sestavljen satelitski posnetek Sredozemskega morja (NASA) Sredozemsko morje je približno 4000 km dolgo in okoli 800 km široko robno morje Atlantskega oceana, ki ga na severu omejuje Evropa, na jugu Afrika, na vzhodu pa Azija.
Poglej Neretva in Sredozemsko morje
Stari most, Mostar
Stari Most je most čez reko Neretvo v bosanskohercegovskem mestu Mostar.
Poglej Neretva in Stari most, Mostar
Stjepan Vukčić Kosača
Stjepan Vukčić Kosača je bil veliki vojvoda Bosanskega rusaga, od leta 1448 herceg Vojvodine Svetega Save in najvidnejši član družine Kosača, * okrog 1404, Foča, † 22. maj 1466.
Poglej Neretva in Stjepan Vukčić Kosača
Sveti Sava
samostanu Studenica Sveti Sava je bil srbski plemič, menih, iguman samostana Studenica, književnik, diplomat in prvi nadškof avtokefalne Srbske pravoslavne cerkve, * okoli 1174, † 14. januar 1236 (po julijanskem koledarju).
Poglej Neretva in Sveti Sava
Trdnjava Klis
Trdnjava Klis je srednjeveška trdnjava nad istoimensko vasjo v bližini Splita na Hrvaškem.
Poglej Neretva in Trdnjava Klis
Trebinje, Bosna in Hercegovina
Trebinje (Требиње) je najjužnejša občina in mesto v Bosni in Hercegovini.
Poglej Neretva in Trebinje, Bosna in Hercegovina
Tvrtko I. Kotromanić
Štefan Tvrtko I. Kotromanić (okrog 1338 - 10. marec 1391) je bil bosanski ban od leta 1353 do 1377, zatem pa prvi bosanski kralj do leta 1391.
Poglej Neretva in Tvrtko I. Kotromanić
Vid, Metković
Vid je naselje na Hrvaškem, ki upravno spada pod mesto Metković; le-ta pa spada pod Dubrovniško-neretvansko županijo.
Poglej Neretva in Vid, Metković
Visoko, Bosna in Hercegovina
Visoko je mesto in občina v osrednji Bosni in Hercegovini v Zeniško-dobojskem kantonu.
Poglej Neretva in Visoko, Bosna in Hercegovina
Vlastimir (srbski knez)
Vlastimir (srbsko Властимир, Vlastimir, grško, Vlastímiros) je bil srbski knez (veliki župan), ki je vladal približno od leta 830 do 851, * pred 805, † okrog 851.
Poglej Neretva in Vlastimir (srbski knez)
Vukašin Mrnjavčević
Vukašin Mrnjavčević je bil srednjeveški srbski velikaš, ki je kot srbski kralj vladal od leta 1365 do 1371, * okoli 1320, Livno, Bosna, † 26. september 1371, Černomen, Bolgarija.
Poglej Neretva in Vukašin Mrnjavčević
Zahumje
Zahumje (''Zachlumia'') z okolico na vrhuncu svoje moči Zahumje ali Zahumlje (srbsko: Zahumlje), kasneje Hum, je srednjeveško samostojno ozemlje (sklavinija, kneževina) ob Jadranskem morju med Neretvo in Dubrovnikom, vključno s polotokom Pelješcem.
Poglej Neretva in Zahumje
Zelengora
Zelengora je pogorje v Narodnem parku Sutjeska v Republiki srbski (Bosna in Hercegovina).
Poglej Neretva in Zelengora
Zgodovina Srbije
Reliefni zemljevid današnje Srbije Zgodovina Srbije zajema zgodovinski razvoj Srbije in njenih predhodnic, od starejše kamene dobe do današnjega stanja, pa tudi srbskega naroda in območij, ki so jim zgodovinsko vladali.
Poglej Neretva in Zgodovina Srbije
6. marec
6.
Poglej Neretva in 6. marec