Kazalo
32 odnosi: Alpidska orogeneza, Apenini, Azori, Džeita (jama), Geografija Irske, Gvajanski ščit, Kenozoik, Kišinjov, Krimsko gorovje, Kvartar, Melanosom, Melniške piramide, Množično izumrtje, Naravni park Strandža, Narodni park Modri kamni, Narodni park polotok Dilek- delta Büyük-Menderes, Narodni park Serengeti, Nautilina, Nil, Paleogen, Paratetida, Peščeni stolpi pri Stobu, Pirin, Pliocen, Puhlična planota, Kitajska, Renski masiv, Rossovo morje, Severnokitajska nižina, Sotinski breg, Tirensko morje, Trobčarji, Vitičnjaki.
Alpidska orogeneza
Karta alpidskih gorskih verig. Alpidske gorske verige v Sredozemlju name). Alpidska orogeneza se nanaša na zadnjo fazo orogeneze v zgodovini Zemlje, ko so se oblikovale Alpe.
Poglej Neogen in Alpidska orogeneza
Apenini
Apenini (grško: Ἀπέννινα ὄρη; latinsko: Appenninus ali Apenninus Mons-edninska oblika, ki se uporablja v množini) so gorska veriga, ki poteka vzdolž Apeninskega polotoka v Italiji, v dolžini 1200 km.
Poglej Neogen in Apenini
Azori
Azori, uradno Avtonomna regija Azori (Região Autónoma dos Açores), je ena od dveh avtonomnih regij Portugalske (druga je Madeira).
Poglej Neogen in Azori
Džeita (jama)
Jama Džeita (مغارة جعيتا) je sistem dveh ločenih, a med seboj povezanih kraških apnenčastih jam, ki se raztezata v skupni dolžini skoraj 9 kilometrov.
Poglej Neogen in Džeita (jama)
Geografija Irske
Irska je otok v severozahodni Evropi v severnem Atlantskem oceanu, ki leži na evropski kontinentalni polici, delu evrazijske plošče.
Poglej Neogen in Geografija Irske
Gvajanski ščit
Gvajanski ščit (francosko Plateau des Guyanes, Bouclier guyanais; nizozemsko Hoogland van Guyana, Guianaschild; portugalsko Planalto das Guianas, Escudo das Guianas; špansko Escudo guayanés) je eden od treh južnoameriških kratonov.
Poglej Neogen in Gvajanski ščit
Kenozoik
Kenozoik je geološka doba, ki se je začela pred okoli 65 milijoni let in je trenutna in zadnja doba v geološki zgodovini Zemlje.
Poglej Neogen in Kenozoik
Kišinjov
Kišinjov ali Kišinjev (moldavsko in romunsko Chișinău) je upravno središče in center osrednjih gospodarskih, znanstvenih in kulturnih institucij moldavske republike.
Poglej Neogen in Kišinjov
Krimsko gorovje
Krimsko gorovje (ukrajinsko Кримські гори, translit. Krymski hory; rusko Крымские горы, translit. Krymskie gory; krimska tatarščina Qırım dağları) je gorovje, ki teče vzporedno z jugovzhodno obalo polotoka Krim, v pasu približno 8–13 km od morja.
Poglej Neogen in Krimsko gorovje
Kvartar
Kvartár je najmlajše obdobje v zgodovini Zemlje.
Poglej Neogen in Kvartar
Melanosom
Melanosom ali melaninsko zrnce je organel, ki ga najdemo v živalskih celicah in je mesto za sintezo, shranjevanje in transport melanina, enega najpogostejših pigmentov v živalskem kraljestvu.
Poglej Neogen in Melanosom
Melniške piramide
Melniške piramide (bolgarsko Мелнишки пирамиди) so skalne tvorbe, znane kot peščeni stolpi, ki so v vznožju gorske skupine Pirin v jugozahodni Bolgariji.
Poglej Neogen in Melniške piramide
Množično izumrtje
rodov, na vodoravni pa čas v milijonih let Množično izumrtje je nagel padec raznovrstnosti in številčnosti flore in favne.
Poglej Neogen in Množično izumrtje
Naravni park Strandža
Naravni park Strandža (Природен парк Странджа, Priroden park Strandža) je največji krajinski park v Bolgariji, ki se razprostira na območju istoimenskega gorskega masiva na skrajnem jugovzhodu države ob meji s Turčijo, na površini 1.161 km².
Poglej Neogen in Naravni park Strandža
Narodni park Modri kamni
Modri kamni (bolgarsko Сините камъни) je narodni park, ki leži severno od bolgarskega mesta Sliven.
Poglej Neogen in Narodni park Modri kamni
Narodni park polotok Dilek- delta Büyük-Menderes
Narodni park polotok Dilek- delta Büyük-Menderes (turško: Dilek Yarımadası-Büyük Menderes Deltası Millî Parkı), ustanovljen 19.
Poglej Neogen in Narodni park polotok Dilek- delta Büyük-Menderes
Narodni park Serengeti
right Narodni park Serengeti leži na meji med Kenijo in Tanzanijo v južni Afriki.
Poglej Neogen in Narodni park Serengeti
Nautilina
Nautilina so podred glavonožcev, od konca triasa edini še živeč podred brodnikov (Nautiloidea) po klasifikaciji, ki jo je razvil ruski paleontolog V.N. Šimanski.
Poglej Neogen in Nautilina
Nil
250px Níl (prečrkovano an-nīl, staroegipčansko iteru, koptsko piaro ali fiaro) je reka v Severni Afriki in je dolgo veljal za najdaljšo reko na Zemlji, vendar so novejše meritve pokazale, da je Amazonka za okoli 100 km daljša od Nila.
Poglej Neogen in Nil
Paleogen
Paleogen je geološka doba (perioda) v zgodovini Zemlje, ki se je začela pred 65 in končala pred 23 milijoni let.
Poglej Neogen in Paleogen
Paratetida
Ocean Paratetida, morje Paratetida ali samo Paratetida je bilo veliko plitvo morje, ki je segalo od regije severno od Alp preko srednje Evrope do Aralskega jezera v Srednji Aziji.
Poglej Neogen in Paratetida
Peščeni stolpi pri Stobu
Peščeni stolpi pri Stobu (bolgarsko Stoбски пирамиди) so skalne tvorbe, znane kot peščeni stolpi, ki stojijo ob vznožju gorskega masiva Rila v jugozahodni Bolgariji.
Poglej Neogen in Peščeni stolpi pri Stobu
Pirin
Pirin (bolgarsko Пирин) je gorski masiv v jugozahodni Bolgariji.
Poglej Neogen in Pirin
Pliocen
Epoha Pliocen (simbol PO)) je obdobje v geoloških zgodovini Zemlje, ki se razteza od 5.333 do 2,58 milijonov let pred sedanjostjo.. To je druga in najmlajši doba obdobja neogen v kenozojski eri. Pliocen sledi epohi miocen, nato sledi doba pleistocena. Pred revizijo Geološke časovne lestvice v letu 2009, ki je postavljena na osnovi 4 zadnjih večjih poledenitev znotraj pleistocena, je bila v pliocen vključena tudi faza gelasij, ki je trajala od 2.588 do 1.806 milijonov let pred sedanjostjo in je sedaj vključena v pleistocen.
Poglej Neogen in Pliocen
Puhlična planota, Kitajska
Kitajska Puhlična planota ali preprosto Puhlična planota je planota v severni osrednji Kitajski, sestavljena iz puhlice, klastičnemu mulju podobnega sedimenta, ki nastane zaradi kopičenja prahu, ki ga prinaša veter.
Poglej Neogen in Puhlična planota, Kitajska
Renski masiv
Renski masiv (nemško: Rheinisches Schiefergebirge) je geološki masiv oziroma hribovje, ki se razteza v zahodni Nemčiji, vzhodni Belgiji, Luksemburgu in severovzhodni Franciji.
Poglej Neogen in Renski masiv
Rossovo morje
Rossovo morje je globok zaliv južnega oceana pri Antarktiki, med Viktorijino deželo in Deželo Marie Byrd ter znotraj Rossovega zaliva.
Poglej Neogen in Rossovo morje
Severnokitajska nižina
Severnokitajska nižina je obsežen prelomni razpočni bazen, ki je nastal v poznem paleogenu in neogenu in nato spremenjen z nanosi Rumene reke.
Poglej Neogen in Severnokitajska nižina
Sotinski breg
Sotinski breg (nemško Stadelberg, tudi Stadlberg) ali Kugla je 418 m visok hrib na Goričkem na meji med Slovenijo in Avstrijo.
Poglej Neogen in Sotinski breg
Tirensko morje
Tirensko morjeSlika NASA Tirensko morje (/ tɪˈriːniən /; italijansko Mar Tirreno, francosko Mer Tyrrénienne, sardinsko Mare Tirrenu, korziško Mari Tirrenu, sicilsko Mari Tirrenu, neapeljsko del Mare Tirreno) je del Sredozemskega morja ob zahodni obali Italije.
Poglej Neogen in Tirensko morje
Trobčarji
Trobčarji (znanstveno ime Proboscidea) so red sesalcev, v katerega uvrščamo slone in njihove izumrle sorodnike.
Poglej Neogen in Trobčarji
Vitičnjaki
Vitičnjaki (znanstveno ime Cirripedia) so skupina morskih rakov, ki jo klasificiramo na nivoju nižjega razreda, vanjo pa uvrščamo okrog 1200 danes živečih opisanih vrst.
Poglej Neogen in Vitičnjaki