Hitreje kot brskalnik!
16 odnosi: Berlin, Bocholt, Braunschweig, Denacifikacija, Goslar, Hamburg, Kraljevina Saška, Marshallov načrt, Max Planck, Max von Laue, Nemčija, Nemško-britanski odnosi, Olga Kosač-Krivinjuk, Operacija Unthinkable, Palatinat, Ponovna združitev Nemčije.
Berlin
Berlin je glavno mesto Nemčije in ena od 16 nemških zveznih dežel.
Novo!!: Nemčija med letoma 1945 in 1949 in Berlin · Poglej več »
Bocholt
Bocholt (nizkonemško Bokelt) je mesto v Severnem Porenju - Vestfaliji v Nemčiji, nedaleč od meje z Nizozemsko.
Novo!!: Nemčija med letoma 1945 in 1949 in Bocholt · Poglej več »
Braunschweig
Burg Dankwarderode. Stolnica v Braunschweigu s kipom leva. Braunschweig (nizka nemščina: Brunswiek; zastar. slov. tudi Brunsvik) je mesto z okoli 250.000 prebivalci v Spodnji Saški v Nemčiji, severno od hribovja Harz na najbolj oddaljeni plovni poti reke Oker, ki se povezuje s Severnim morjem preko rek Aller in Weser.
Novo!!: Nemčija med letoma 1945 in 1949 in Braunschweig · Poglej več »
Denacifikacija
Denacifikacija (nemško Entnazifizierung) je naziv za skupino postopkov, ki so jih uvedli zavezniki v Nemčiji in Avstriji po drugi svetovni vojni.
Novo!!: Nemčija med letoma 1945 in 1949 in Denacifikacija · Poglej več »
Goslar
Goslar je zgodovinsko mesto z okoli 50.000 prebivalci v Spodnji Saški v Nemčiji.
Novo!!: Nemčija med letoma 1945 in 1949 in Goslar · Poglej več »
Hamburg
Hamburg, uradno Svobodno in hanseatsko mesto Hamburg (nemško Freie und Hansestadt Hamburg) Constitution of Hamburg), je drugo največje mesto v Nemčiji po Berlinu z 1,8 milijona prebivalcev, na osmem mestu v Evropski uniji in kot tudi največje mesto sindikatov, ki ni eno glavnih mest v svojih državah članicah. Je ena od 16 nemških zveznih dežel, ki jo obkrožata deželi Schleswig-Holstein na severu in Spodnja Saška na jugu in je največje mesto Severne Nemčije. V mestni metropolitanski regiji živi več kot pet milijonov ljudi. Hamburg leži ob reki Labi in dveh njenih pritokih, reki Alster, ki tvori dve veliki jezeri v mestu in reki Bille. Je tretje največje nemško govoreče mesto po Berlinu in Dunaju. Uradno ime odraža hamburško zgodovino kot člana srednjeveške Hanseatske lige in svobodnega cesarskega mesta Svetega rimskega cesarstva. Pred združitvijo Nemčije leta 1871 je bil povsem suverena mestna država, pred letom 1919 pa je bila ustanovljena civilna republika, ki jo je ustavno vodil razred dednih velikih meščanov ali Hanseati. Med nesrečami, kot so Veliki požar v Hamburgu, poplave v Severnem morju iz leta 1962 in vojaški spopadi, vključno z bombardiranjem v drugi svetovni vojni, se je mesto po vsaki katastrofi uspelo dvigniti in postati bogatejše. Hamburg je tretje največje pristanišče v Evropi. Glavna regionalna radiodifuzna hiša NDR, tiskarna in založba Gruner + Jahr ter časopisi Der Spiegel in Die Zeit imajo sedež v mestu. Hamburg je sedež najstarejše berlinske borze in najstarejše trgovske banka na svetu, Berenberg Bank. Medijska, komercialna, logistična in industrijska podjetja s pomembnimi lokacijami v mestu so multinacionalke Airbus, Blohm + Voss, Aurubis, Beiersdorf in Unilever. Mesto gosti specialiste iz svetovne ekonomije in mednarodnega prava, vključno s konzularnimi in diplomatskimi predstavništvi Mednarodnega sodišča za pomorsko pravo, Fundacije EU-LAC in Unescovega inštituta za vseživljenjsko učenje, mednarodne politične konference in srečanja, kot je Evropa—Kitajska in G20. Nekdanji nemški kancler Helmut Schmidt, ki je vodil vlado osem let in Angela Merkel, nemška kanclerka od leta 2005, prihajata iz Hamburga. Mesto privablja številne tuje in domače turiste. V letu 2016 se je uvrščalo na 18. mesto na svetu. Speicherstadt in Kontorhausviertel sta bila leta 2015 uvrščena na Unescov seznam svetovne dediščine. Hamburg je glavno evropsko znanstveno, raziskovalno in izobraževalno središče z več univerzami in inštituti. Med najpomembnejšimi kulturnimi prizorišči sta koncertna dvorana Elbphilharmonie in Laeiszhalle. Ustvaril je gibanja, kot je Hamburger Schule in utrl pot za skupine, vključno z The Beatles. Hamburg je znan tudi po več gledališčih in različnih glasbenih oddajah. St. Paulijev Reeperbahn sodi med najbolj znana evropska zabaviščna območja.
Novo!!: Nemčija med letoma 1945 in 1949 in Hamburg · Poglej več »
Kraljevina Saška
Kraljevina Saška, vladavina Wettincev v obdobju 1806-1918, naslednica volilne kneževine Saške po razpadu Svetega rimskega cesarstva.
Novo!!: Nemčija med letoma 1945 in 1949 in Kraljevina Saška · Poglej več »
Marshallov načrt
Oznake uporabljene na paketih pomoči Marshallov načrt, uradno Program za obnovo Evrope oziroma European Recovery Program, krajše ERP, je bil ameriški načrt za pomoč Evropi po zaključku druge svetovne vojne.
Novo!!: Nemčija med letoma 1945 in 1949 in Marshallov načrt · Poglej več »
Max Planck
Max Karl Ernst Ludwig Planck, nemški fizik, * 23. april 1858, Kiel, Schleswig, Kraljevina Danska (sedaj Nemčija) † 4. oktober 1947, Göttingen, zasedena Nemčija.
Novo!!: Nemčija med letoma 1945 in 1949 in Max Planck · Poglej več »
Max von Laue
Max Theodor Felix von Laue,, nemški fizik, * 9. oktober 1879, Pfaffendorf pri Koblenzu, Nemčija, † 24. april 1960, Berlin, Nemčija.
Novo!!: Nemčija med letoma 1945 in 1949 in Max von Laue · Poglej več »
Nemčija
Zvezna republika Nemčija je ena od vodilnih svetovnih industrijskih držav, umeščena na sredo Evrope.
Novo!!: Nemčija med letoma 1945 in 1949 in Nemčija · Poglej več »
Nemško-britanski odnosi
Združeno Kraljestvo (oranžna) in Nemčija (zelena) Odnosi med Nemčijo in Veliko Britanijo so dvostranski odnosi med Nemčijo in Združenim kraljestvom.
Novo!!: Nemčija med letoma 1945 in 1949 in Nemško-britanski odnosi · Poglej več »
Olga Kosač-Krivinjuk
Olga Petrivna Kosač-Krivinjuk (ukrajinsko: Ольга Косач-Кривинюк) ukrajinska pisateljica, prevajalka in zdravnica, * 26. maj 1877, Zviahel, danes Novograd-Volinski, Ukrajina, † 11. november 1945, Augsburg, Ameriška cona zavezniške okupacije Nemčije.
Novo!!: Nemčija med letoma 1945 in 1949 in Olga Kosač-Krivinjuk · Poglej več »
Operacija Unthinkable
Operacija Nepredstavljivo je bilo ime, ki ga je britanski generalštab leta 1945 dal dvema načrtoma možne invazije na Zvezo Sovjetskih socialističnih republik.
Novo!!: Nemčija med letoma 1945 in 1949 in Operacija Unthinkable · Poglej več »
Palatinat
Grb Palatinata Palatinat (nemško: Pfalz) ali Renski palatinat (Rheinische Pfalzgrafschaft, Pfalzgrafschaft bei Rhein) ali Volilni palatinat (Kurpfalz) je grofija nemškega palatina ob srednjem Renu in volilna kneževina v Svetem rimskem cesarstvu.
Novo!!: Nemčija med letoma 1945 in 1949 in Palatinat · Poglej več »
Ponovna združitev Nemčije
Združitev Nemčije (nemško: Deutsche Wiedervereinigung) je bil postopek leta 1990, v katerem je Nemška demokratična republika (NDR) postala del Zvezne republike Nemčije (ZRN) in oblikovala ponovno združeno državo Nemčijo.
Novo!!: Nemčija med letoma 1945 in 1949 in Ponovna združitev Nemčije · Poglej več »
