Kazalo
39 odnosi: Aksiom o vzporednici, Algebrska geometrija, Arthur Cayley, Čista matematika, Bernhard Riemann, Carl Friedrich Gauss, Dinamični biljard, Eliptična geometrija, Evklid, Evklidska geometrija, Farkas Bolyai, Felix Christian Klein, Ferdinand von Lindemann, Frank Richard Löbell, Friedrich Wilhelm Bessel, Gaston Bachelard, Geometrija, Georg Ferdinand Cantor, Hiperbolična geometrija, János Bolyai, Madžarska, Matematična fizika, Matematika, Metrični prostor, Mihail Vasiljevič Ostrogradski, Nasir at-Tusi, Nikolaj Ivanovič Lobačevski, Pi, Pravilni politop, Prostor, Seznam astronomskih vsebin, Seznam matematičnih vsebin, Sferna geometrija, Sferna trigonometrija, Ukrivljenost, Vladimir Grigorjevič Šuhov, Voronojev diagram, Vzporednost, William Kingdon Clifford.
Aksiom o vzporednici
Aksióm o vzporédnici (tudi postulát o vzporédnici in izrek o vzporednicah) je eden od temeljnih aksiomov evklidske geometrije.
Poglej Neevklidska geometrija in Aksiom o vzporednici
Algebrska geometrija
geometrijskega mesta točk. Algébrska geometríja je veja matematike, ki klasično raziskuje ničle polinomov z več spremeljivkami.
Poglej Neevklidska geometrija in Algebrska geometrija
Arthur Cayley
Lord Arthur Cayley, FRS, angleški matematik in odvetnik, * 16. avgust 1821, Richmond na Temzi (Richmond upon Thames), grofija Surrey, Anglija, † 26. januar 1895, Cambridge, grofija Cambridgeshire, Anglija.
Poglej Neevklidska geometrija in Arthur Cayley
Čista matematika
teoriji grup. To se lahko stori brez osredotočenja na temeljne aplikacije konceptov v fizikalnem svetu. Čista matematika je znanost matematičnih konceptov, ki so neodvisni od česarkoli izven matematike.
Poglej Neevklidska geometrija in Čista matematika
Bernhard Riemann
Georg Friedrich Bernhard Riemann, nemški matematik, * 17. september 1826, Breselenz pri Dannenbergu, Hanover, Nemčija, † 20. julij 1866, Selasca (Selasco), ob Lago Maggiore, Italija.
Poglej Neevklidska geometrija in Bernhard Riemann
Carl Friedrich Gauss
Johann Carl Friedrich Gauss, nemški matematik, astronom, fizik in geodet, * 30. april 1777, Braunschweig, Nemčija, † 23. februar 1855, Göttingen, Nemčija.
Poglej Neevklidska geometrija in Carl Friedrich Gauss
Dinamični biljard
Bunimovičev stadion je zgled kaotičnega dinamičnega biljarda Dinámični biljárd je preprost dinamični sistem, v katerem se delec izmenično giblje premočrtno in odbija od stene, svoje meje, oziroma robu območja.
Poglej Neevklidska geometrija in Dinamični biljard
Eliptična geometrija
Elíptična geometríja (tudi Riemannova geometrija – v ožjem smislu) je neevklidska geometrija, v kateri veljajo nekoliko drugačni aksiomi kot v običajni evklidski geometriji.
Poglej Neevklidska geometrija in Eliptična geometrija
Evklid
Evklíd ali Evklídes (Eukleídēs), starogrški matematik, * okoli 365 pr. n. št., Aleksandrija, † 275 pr. n. št. včasih tudi Evklid iz Aleksandrije, za razliko od Evklida iz Megare, grški matematik, ki se ga po pravici lahko imenuje »očeta geometrije«.
Poglej Neevklidska geometrija in Evklid
Evklidska geometrija
Evklídska geometríja (tudi Evklídova geometríja, zastarelo evklídična geometríja, včasih tudi parabólična geometríja) je geometrija zasnovana na delu Evklida iz Aleksandrije.
Poglej Neevklidska geometrija in Evklidska geometrija
Farkas Bolyai
Farkas Bolyai (znan v nemško govorečih deželah tudi kot Wolfgang Bolyai), madžarski matematik, * 9. februar 1775, Bolya, Nagyszeben, Madžarska (zdaj Sibiu, Transilvanija, Romunija), † 20. november 1856, Marosvásárhely, Madžarska (zdaj Târgu Mureș, Romunija).
Poglej Neevklidska geometrija in Farkas Bolyai
Felix Christian Klein
Felix Christian Klein, nemški matematik, * 25. april 1849, Düsseldorf, Nemčija, † 22. junij 1925, Göttingen, Nemčija.
Poglej Neevklidska geometrija in Felix Christian Klein
Ferdinand von Lindemann
Carl Louis Ferdinand von Lindemann, nemški matematik, * 12. april 1852, Hannover, Nemčija, † 6. marec 1939, München, Nemčija.
Poglej Neevklidska geometrija in Ferdinand von Lindemann
Frank Richard Löbell
Frank Richard Löbell, nemški matematik, * 11. maj 1893, Tandjong Morawi, Sumatra, † 31. maj 1964, München.
Poglej Neevklidska geometrija in Frank Richard Löbell
Friedrich Wilhelm Bessel
Friedrich Wilhelm Bessel, nemški astronom in matematik, * 22. julij 1784, Minden, Vestfalija, Prusija (sedaj Nemčija), † 17. marec 1846, Königsberg, Prusija (sedaj Kaliningrad, Rusija).
Poglej Neevklidska geometrija in Friedrich Wilhelm Bessel
Gaston Bachelard
Gaston Bachelard, francoski filozof, * 27. junij 1884, Bar-sur-Aube, Francija, † 16. oktober 1962, Pariz, Francija.
Poglej Neevklidska geometrija in Gaston Bachelard
Geometrija
Ciklopedije (1728) Geometríja je znanstvena disciplina matematike, ki se ukvarja s prostorskimi značilnostmi teles in njihovimi medsebojnimi odnosi.
Poglej Neevklidska geometrija in Geometrija
Georg Ferdinand Cantor
Georg Ferdinand Ludwig Philipp Cantor, nemški matematik, * 3. marec (19. februar, ruski koledar) 1845, Sankt Peterburg, Ruski imperij (sedaj Rusija), † 6. januar 1918, Halle, Saška, Nemško cesarstvo (sedaj Nemčija).
Poglej Neevklidska geometrija in Georg Ferdinand Cantor
Hiperbolična geometrija
Hiperbolična geometrija ali geometrija Lobačevskega je najbolj znana in zgodovinsko tudi prva odkrita neevklidska geometrija.
Poglej Neevklidska geometrija in Hiperbolična geometrija
János Bolyai
János Bolyai, madžarski matematik, * 15. december 1802, Kolozsvár, Madžarska (danes Cluj-Napoca, Romunija), † 27. januar 1860, Marosvásárhely, Madžarska (danes Târgu Mureș, Romunija).
Poglej Neevklidska geometrija in János Bolyai
Madžarska
Madžarska (madžarska izgovorjava:, angleško: Hungary, nemško: Ungarn) je srednjeevropska celinska država brez izhoda na morje.
Poglej Neevklidska geometrija in Madžarska
Matematična fizika
verjetnostnimi amplitudami (desno). Matemátična fízika se nanaša na razvoj matematičnih znanstvenih metod za uporabo v fiziki in je teorija matematičnih modelov pri raziskovanju fizikalnih pojavov.
Poglej Neevklidska geometrija in Matematična fizika
Matematika
Simbolni prikaz različnih področij matematike Matemátika (mathēmatiká,: máthēma - -thematos - znanost, znanje, učenje, študij;: mathematikos - ljubezen do učenja) je znanstvena veda, ki raziskuje vzorce.
Poglej Neevklidska geometrija in Matematika
Metrični prostor
Métrični prôstor je v matematiki množica (ali »prostor«), v kateri je določena metrika - to je razdalja med njenimi elementi.
Poglej Neevklidska geometrija in Metrični prostor
Mihail Vasiljevič Ostrogradski
Mihail Vasiljevič Ostrogradski (Mihajlo Vasiljovič Ostrogradski), ruski matematik, mehanik in fizik ukrajinsko kozaškega rodu, * 24. september (12. september, ruski koledar) 1801, vas Pašenivka, Kobeljakški ujezd, Poltavska gubernija, Ruski imperij (sedaj Kozelščinski rajon, Poltavska oblast, Ukrajina), † 1.
Poglej Neevklidska geometrija in Mihail Vasiljevič Ostrogradski
Nasir at-Tusi
At-Tusijeva raprava o astrolabu, Isfahan 1505 krožnih gibanj (Vat. Arabic ms 319, fol. 28v, 13. stoletje) At-Tusijev astronomski observatorij Abu Džafar Mohamed Ibn Mohamed ben al-Hasan Nasir ad-din at-Tusi, perzijski filozof, matematik, astronom, teolog, zdravnik, in erudit, * 18. februar 1201, Tus, provinca Korasan, (danes Iran), † 26.
Poglej Neevklidska geometrija in Nasir at-Tusi
Nikolaj Ivanovič Lobačevski
Nikolaj Ivanovič Lobačevski (tudi (nepravilno) Lobačevskij, rusko Никола́й Ива́нович Лобаче́вский), ruski matematik, * 1. december (20. november, ruski koledar) 1792, Nižni Novgorod, Rusija, † 24. februar (12. februar) 1856, Kazan, Rusija.
Poglej Neevklidska geometrija in Nikolaj Ivanovič Lobačevski
Pi
Mala črka ''π'', ki se uporablja za konstanto Pri premeru '''1''' je obseg kroga enak '''π''' Število pi (označeno z malo grško črko π) je matematična konstanta, ki se pojavlja na mnogih področjih matematike, fizike in drugod.
Poglej Neevklidska geometrija in Pi
Pravilni politop
Pravilni politop je v matematiki politop, katerega simetrija je prehodna v njegovih zastavah.
Poglej Neevklidska geometrija in Pravilni politop
Prostor
Prôstor je brezsnovna in neomejena entiteta v kateri so telesa, kjer se lahko gibljejo, in v kateri so pojavljajo dogodki.
Poglej Neevklidska geometrija in Prostor
Seznam astronomskih vsebin
Seznam astronomskih vsebin poskuša podati vse članke, ki se v Wikipediji nanašajo na astronomijo, astrofiziko in kozmologijo in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Neevklidska geometrija in Seznam astronomskih vsebin
Seznam matematičnih vsebin
Seznam matematičnih vsebin poskuša podati vse članke, ki se v Wikipediji nanašajo na matematiko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Neevklidska geometrija in Seznam matematičnih vsebin
Sferna geometrija
Na krogli vsota kotov trikotnika ni enaka 180°. Krogla ni evklidski prostor, samo lokalno so zakoni evklidske geometrije dober približek. V majhnih trikotnikih na površini zemlje je vsota kotov trikotnika zelo blizu 180º. Površino krogle lahko prikažemo kot dele dvorazsežne površine.
Poglej Neevklidska geometrija in Sferna geometrija
Sferna trigonometrija
Sferni trikotnik Sfêrna trigonometríja je veja matematike, ki se ukvarja z mnogokotniki na krogli sferi.
Poglej Neevklidska geometrija in Sferna trigonometrija
Ukrivljenost
Ukrívljenost (oznaka \kappa\) v matematiki pove koliko geometrijski objekt odstopa od ravnosti, kot se jo pozna pri premici.
Poglej Neevklidska geometrija in Ukrivljenost
Vladimir Grigorjevič Šuhov
Stolp Šuhova v Moskvi Vladimir Grigorjevič Šuhov, ruski inženir, polihistor, izumitelj, znanstvenik in arhitekt, * 28. avgust (16. avgust, ruski koledar) 1853, Grajvoron, Kurska gubernija, Ruski imperij (sedaj Belgorodska oblast, Rusija), † 2. februar 1939, Moskva, Sovjetska zveza (sedaj Rusija).
Poglej Neevklidska geometrija in Vladimir Grigorjevič Šuhov
Voronojev diagram
spodaj) Thiessnovi mnogokotniki Fotografija nevronov (levo) in ustrezni Voronojev mozaik, zgrajen na podlagi njihovih centroidov (geometrijskih središč) Voronojev diagrám je v matematiki razdeljevanje ravnine na področja, ki so blizu vsakemu od dane množice objektov.
Poglej Neevklidska geometrija in Voronojev diagram
Vzporednost
Vzporédnost je ena od temeljnih relacij, ki opisujejo medsebojno lego geometrijskih objektov (premic, ravnin).
Poglej Neevklidska geometrija in Vzporednost
William Kingdon Clifford
William Kingdon Clifford angleški matematik in filozof, * 4. maj, 1845, Exeter, grofija Devon, Anglija, † 3. marec 1879, Madeira, Portugalska.
Poglej Neevklidska geometrija in William Kingdon Clifford