Logo
Unijapedija
Komunikacija
na voljo v Google Play
Novo! Naložite Unijapedija na vašem Android ™!
Prenesti
Hitreje kot brskalnik!
 

Nebesna krogla

Index Nebesna krogla

ekvatorialnega koordinatnega sistema. Nebésna krogla ali nebésna sféra je navidezna vrteča se krogla, ki ima (običajno) svoje središče v središču Zemljo, na kroglo pa so preslikana vsa nebesna telesa.

73 odnosi: Almukantar, Analema, Andromeda (ozvezdje), Antični observatorij Peking, Argument periapside, Armilarna sfera, Astrolab, Astrometrija, Časovna enačba, Časovna krožnica, Časovni pregled astronomije, Cirkumpolarno nebesno telo, Daljnogled (ozvezdje), Džang Heng, Deklinacija, Dolžina dvižnega vozla, Ekliptika, Farnesejev Atlas, Galaktična longituda, Galaktična ravnina, Galaktični koordinatni sistem, Gemin, Geocentrični model, Georg Aunpekh von Peurbach, Gerardus Mercator, Gijasedin al-Kaši, Globus, Hiparh, Ibn Badža, Jesenišče, Ji Šing, Johannes Stöffler, Kulminacija, Kvadratna stopinja, Lunin mesec, Lunina tirnica, Nadglavišče, Navidezna lega Sonca, Nebesni ekvator, Nebesni koordinatni sistem, Nebesni pol, Nebesni poldnevnik, Nikolaj Kuzanski, Nutacija, Obzorje, Opozicija (astronomija), Oven (ozvezdje), Ozvezdje, Podnožišče, Poletni trikotnik, ..., Pomladišče, Posidonij, Réginald Outhier, Referenčna ravnina, Regnier Gemma Frisius, Rektascenzija, Riemannova sfera, Rimska cesta (galaksija), Seznam astronomskih vsebin, Seznam fizikalnih vsebin, Seznam ozvezdij, Sfera, Sferna astronomija, Sidersko leto, Sončev čas, Sončev dan, Sončev obrat, Supergalaktični koordinatni sistem, Tropsko leto, Univerzalni čas, Uranometria, Veliki krog, Vozel (astronomija). Razširi indeks (23 več) »

Almukantar

nebesni krogli (označen z rdečo barvo). Almukantar ali almukantarat (tudi almakantar ali almakantara) je krog na nebesni krogli, ki je vzporeden s horizontom.

Novo!!: Nebesna krogla in Almukantar · Poglej več »

Analema

Popoldanska analema v času 1998–99, fotografija Jacka Fishburna, Murray Hill, New Jersey, ZDA. V ospredju je stavba Bellovih laboratorijev. Analema z datumskimi označbami natisnjena na globusu, Muzej globusov, Dunaj Analéma je v astronomiji diagram, ki prikazuje letno spremembo navidezne lege Sonca na nebu (nebesni sferi) relativno glede na njegovo srednjo lego, kakor jo vidi opazovalec v določenem času dneva in z določenega kraja na Zemlji.

Novo!!: Nebesna krogla in Analema · Poglej več »

Andromeda (ozvezdje)

Andromeda je eno izmed 48 ozvezdij, ki jih je določil grško-rimski astronom Ptolemaj, in se tudi danes prišteva k 88 sodobnim ozvezdjem.

Novo!!: Nebesna krogla in Andromeda (ozvezdje) · Poglej več »

Antični observatorij Peking

Armilarna sfera Antični observatorij Peking, zgrajen pred iznajdbo daljnogleda, se nahaja v Pekingu na Kitajskem.

Novo!!: Nebesna krogla in Antični observatorij Peking · Poglej več »

Argument periapside

Argument periapside za ravnino ekliptike Argument periapside (oznaka ω) je v astronomiji in astrodinamiki eden izmed šestih elementov tira, ki določajo lego in hitrost nebesnega telesa.

Novo!!: Nebesna krogla in Argument periapside · Poglej več »

Armilarna sfera

Armilarna sfera Slika svečenika-astronoma z armilarno sfero v kitajski tradiciji iz leta 1675, Britanski muzej, Oddelek za japonske antične umetnine, London Armilárna sfêra (tudi sfêrični astroláb, armíla ali armíl) je model nebesne krogle.

Novo!!: Nebesna krogla in Armilarna sfera · Poglej več »

Astrolab

alidado kapetinški učenjaki razpravljajo o astrolabu, okoli leta 1200 Perzijsko-iranski astrolab iz leta 1208 Arseniusov astrolab iz leta 1569, Musée des Arts et Métiers, Pariz Perzijski astrolab iz 18. stoletja, Whippleov Muzej zgodovine znanosti, Cambridge ZDA. Na tej lepi pripravi sta vidna reta in alidada Toledu. Hrani ga Španski narodni arheološki muzej v Madridu Astroláb (tudi astrolábij;: astrolábion, astrolabē – jemanje zvezde > astér – zvezda + lambánein – zgrabiti, prijeti) je zgodovinska astronomska merilna priprava, ki so jo uporabljali klasični astronomi, navigatorji in astrologi.

Novo!!: Nebesna krogla in Astrolab · Poglej več »

Astrometrija

Ástrometríja (grško άστρον: ástron - zvezda + μετρεω: metres - merjenje) je disciplina znotraj astronomije, ki se ukvarja z določanjem osnovnih koordinatnih sistemov, v teh pa z legami, razdaljami, navideznimi in pravimi spremembami lege ter gibanji zvezd in drugih nebesnih teles na nebesni krogli.

Novo!!: Nebesna krogla in Astrometrija · Poglej več »

Časovna enačba

ekliptike. Časovna enačba je vsota obeh krivulj. uro. Časóvna enáčba je funkcija, ki v odvisnosti od dneva v letu določa velikost razlike med pravim in srednjim Sončevim časom.

Novo!!: Nebesna krogla in Časovna enačba · Poglej več »

Časovna krožnica

Časovna krožnica (deklinacijski krog) nebesnega telesa (rdeče) na nebesni krogli. Časovna krožnica ali deklinacijski krog je veliki krog na nebesni krogli, ki poteka preko nebesnega telesa ter skozi severni in južni nebesni pol.

Novo!!: Nebesna krogla in Časovna krožnica · Poglej več »

Časovni pregled astronomije

Časovni pregled zgodovine astronomije.

Novo!!: Nebesna krogla in Časovni pregled astronomije · Poglej več »

Cirkumpolarno nebesno telo

Veliki medved (Veliki voz) in Kasiopeja (cirkumpolarni ozvezdji). Cirkumpolarno nebesno telo je nebesno telo (običajno je to zvezda), ki ga vidimo na nebesni krogli s površine Zemlje, vendar nikoli ne zaide pod obzorje.

Novo!!: Nebesna krogla in Cirkumpolarno nebesno telo · Poglej več »

Daljnogled (ozvezdje)

Daljnogled, tudi Teleskop je malo ozvezdje na južni nebesni polobli, eno izmed dvanajstih ozvezdij, ki jih je v 18.

Novo!!: Nebesna krogla in Daljnogled (ozvezdje) · Poglej več »

Džang Heng

pekingškega observatorija Kopija Džang Hengovega seizmografa Džang Heng (kitajsko: 張衡; pinjin: Zhang Heng), kitajski matematik, astronom, učenjak, geograf, izumitelj, umetnik in pesnik, * 78, okrožje Nanjang, provinca Henan, Kitajska, † 139, Luojang, Kitajska.

Novo!!: Nebesna krogla in Džang Heng · Poglej več »

Deklinacija

Ekvatorski koordinatni sistem Deklinácija (oznaka δ) je v astronomiji lok časovne krožnice merjen od nebesnega ekvatorja pa do lege nebesnega telesa na časovni krožnici.

Novo!!: Nebesna krogla in Deklinacija · Poglej več »

Dolžina dvižnega vozla

Dolžina dvižnega vozla glede na ekliptiko. Dolžina dvižnega vozla (oznaka ☊ ali Ω) je v astronomiji in v astrodinamiki eden izmed šestih elementov tira, ki določajo lego in hitrost nebesnega telesa.

Novo!!: Nebesna krogla in Dolžina dvižnega vozla · Poglej več »

Ekliptika

Merkur (tri pikice spodaj levo). nebesni krogli (rdeče) Eklíptika (grško ekleiptikos - mesto kjer se pojavi mrk (ékleipsis).

Novo!!: Nebesna krogla in Ekliptika · Poglej več »

Farnesejev Atlas

Farnesejev Atlas je rimska kopija marmornega helenističnega kipa iz 2.

Novo!!: Nebesna krogla in Farnesejev Atlas · Poglej več »

Galaktična longituda

Definicija galaktičnih koordinat (rdeče – gal. longituda, zeleno – gal. latituda) Galaktična longituda ali galaktična dolžina (oznaka je l) je v astronomiji ena izmed galaktičnih koordinat, ki enolično določajo lego nebesnega telesa v galaktičnem koordinatnem sistemu.

Novo!!: Nebesna krogla in Galaktična longituda · Poglej več »

Galaktična ravnina

Porazdelitev zvezd okrog navidezne ravnine je na tej sliki dobro vidna. Posnetek je narejen v treh valovnih dolžinah (1,2 μ, 1,6 μ in 2,2 μ). Posneto proti središču Galaksije. Galáktična ravnína je v astronomiji ravnina, ki poteka preko področja z največjim številom zvezd v galaksiji in razdeli galaktični disk v ravnini sploščenosti na dva dela, tako da poteka tudi skozi težišče galaksije.

Novo!!: Nebesna krogla in Galaktična ravnina · Poglej več »

Galaktični koordinatni sistem

Definicija galaktičnih koordinat (rdeče – gal. longituda, zeleno – gal. latituda) Galaktični koordinatni sistem je eden izmed nebesnih koordinatnih sistemov, ki za določanje lege nebesnih teles uporablja galaktično ravnino.

Novo!!: Nebesna krogla in Galaktični koordinatni sistem · Poglej več »

Gemin

Gemin (tudi Geminos) (Gemínos hó Ródios), starogrški astronom, matematik in filozof, * okoli 90 pr. n. št. (10 pr. n. št., 110 pr. n. št.), morda otok Rod, Grčija, † okoli 20. pr. n. št. (40 pr. n. št., 60).

Novo!!: Nebesna krogla in Gemin · Poglej več »

Geocentrični model

''Skica nebesnih teles'' — Ilustracija Ptolemajevega geocentričnega sistema portugalskega kozmografa in kartografa Bartolomeu Velho, 1568 (Bibliothèque Nationale, Pariz) V astronomiji je geocentrični model (znan tudi kot geocentrizem, po navadi predstavljen le kot Ptolemajev sistem) je zamenjan opis Vesolja, kjer se v središču nahaja Zemlja.

Novo!!: Nebesna krogla in Geocentrični model · Poglej več »

Georg Aunpekh von Peurbach

Georg Aunpekh von Peurbach (Peurbach, Puerbach, Peuerbach, Peurbhach, Purbach), avstrijski matematik in astronom, * 30. maj 1423, Peuerbach (Puerbach, Peurbach) pri Dunaju, Avstrija, † 8. april 1461, Dunaj.

Novo!!: Nebesna krogla in Georg Aunpekh von Peurbach · Poglej več »

Gerardus Mercator

Mercatorjeva projekcija Mercatorjev zemljevid Evrope Rumoldov zemljevid sveta, izdelan leta 1587 po očetovem zemljevidu iz 1567 in objavljen leta 1595 Gerardus Mercator (tudi Gerhardus),.

Novo!!: Nebesna krogla in Gerardus Mercator · Poglej več »

Gijasedin al-Kaši

Gijasedin Džamšid ben Mas'ud ben Mahmud al-Kaši Kašani, tatarski astronom in matematik, * okoli 1370, Kašan, Herat, Iran, † 22. junij 1429, Samarkand, Transoksanija, sedaj Uzbekistan.

Novo!!: Nebesna krogla in Gijasedin al-Kaši · Poglej več »

Globus

Najstarejši ohranjeni globus Martina Behaima iz 15. stoletja, hrani Germanski narodni muzej, Nürnberg. Izdelan je bil pred odkritjem Amerik, ki še nista vključeni. Glóbus (– obla, krogla) je trirazsežni pomanjšani model Zemlje in drugih sfernih teles, kot so planeti, zvezde ali Luna.

Novo!!: Nebesna krogla in Globus · Poglej več »

Hiparh

Hipárh, tudi Hipárhos, starogrški astronom, geograf in matematik, * okoli 190 pr. n. št., Nikeja, Bitinija, Mala Azija (danes İznik, Turčija), † okoli 120 pr. n. št., verjetno otok Rod, Grčija.

Novo!!: Nebesna krogla in Hiparh · Poglej več »

Ibn Badža

Ibn-abu-Bakr Mohamed ibn-Jahja ibn as-Sajigh at-Tudžibi al-Andalusi as-Sarakusti, znan kot Ibn Badža (Badžah, Bajjah) (latinizirano Avempace, tudi Avenpace), špansko-arabski polihistor: filozof, znanstvenik, zdravnik, glasbenik, astronom, logik, fizik, psiholog in pesnik, * 1095, Saragosa, Španija, † 1138, Fes, Maroko.

Novo!!: Nebesna krogla in Ibn Badža · Poglej več »

Jesenišče

Definicija jesenišča (smer proti jesenišču je označena rdeče) Jeseníšče je ena izmed dveh točk na nebesni krogli v katerih se sekata ekliptika in nebesni ekvator.

Novo!!: Nebesna krogla in Jesenišče · Poglej več »

Ji Šing

Ji Šing (kitajsko: 一行; pinjin: Yī Xíng; Wade-Giles: I-Hsing), kitajski astronom, matematik in budistični menih, * 683, † 727.

Novo!!: Nebesna krogla in Ji Šing · Poglej več »

Johannes Stöffler

Johannes Stöffler (tudi (Johann) Stöfler), nemški matematik, astronom, astrolog in duhovnik, * 10. december 1452, Justingen pri Blaubernu, Baden-Württemberg, Nemčija, † 16. februar 1531, Blauberen.

Novo!!: Nebesna krogla in Johannes Stöffler · Poglej več »

Kulminacija

Kulminacija je v astronomiji trenutek (čas), ko nebesno telo pri svojem gibanju po nebesni krogli doseže največjo (najnižjo) altitudo nad (pod) horizontom.

Novo!!: Nebesna krogla in Kulminacija · Poglej več »

Kvadratna stopinja

Definicija kvadratne stopinje (rdeče) Kvadratna stopinja ali kvadratna kotna stopinja (oznaka ((°)², iz praktičnih razlogov pa včasih izpišemo kar «kvadratna stopinja» ali «kv. stopinja») je enota s katero merimo velikost prostorskega kota. Določena je kot prostorski kot, ki pripada kvadratu z dolžino stranice 1 ° na površini enotske krogle s središčem v točki opazovanja. Kvadratna stopinja ni vključena v mednarodni sistem enot (SI). Uporablja se v astronomiji kot enota za merjenje navidezne razsežnosti večjih nebesnih teles ali področij nebesne krogle. Manjši enoti sta še kvadratna minuta in kvadratna sekunda, ki pa sta določeni na podoben način kot kvadratna stopinja (uporabi se kvadrat s stranico 1' (kotna minuta) oziroma 1" (kotna sekunda)). Kvadratna minuta je 3600-krat (602) manjša kot kvadratna stopinja. Kvadratna sekunda pa je 12.960.000-krat (604) manjša kot kvadratna stopinja.

Novo!!: Nebesna krogla in Kvadratna stopinja · Poglej več »

Lunin mesec

Lune skozi več svojih faz, videno iz severne poloble. Navidezno zibanje Lune je znano kot libracija. V luninih koledarjih je lunin mesec čas med dvema sizigijema (mlajema ali ščipoma).

Novo!!: Nebesna krogla in Lunin mesec · Poglej več »

Lunina tirnica

Lunin tir (ali Lunina tirnica) je pot Lune okrog Zemlje v sistemu Zemlja – Luna.

Novo!!: Nebesna krogla in Lunina tirnica · Poglej več »

Nadglavišče

Nadglavíšče (tudi zenít) je v astronomiji točka na nebu, ki je navidezno neposredno nad opazovalcem.

Novo!!: Nebesna krogla in Nadglavišče · Poglej več »

Navidezna lega Sonca

W) 3. januarja 2010 zjutraj ob 08:53 po krajevnem času Navídezna léga Sónca na nebu je funkcija časa in geografskih koordinat opazovalca na zemeljskem površju.

Novo!!: Nebesna krogla in Navidezna lega Sonca · Poglej več »

Nebesni ekvator

Nebesni ekvator (označen rdeče) Nebésni ekvátor je veliki krog na nebesni krogli, ki poteka v isti ravnini kot ekvator Zemlje.

Novo!!: Nebesna krogla in Nebesni ekvator · Poglej več »

Nebesni koordinatni sistem

Nebésni koordinatni sistem je sferni koordinatni sistem, ki ga uporabljamo v astronomiji za določanje lege nebesnih teles.

Novo!!: Nebesna krogla in Nebesni koordinatni sistem · Poglej več »

Nebesni pol

Položaj severnega in južnega nebesnega pola za opazovalca na severnih zemljepisnih širinah. Kroženje cirkumpolarnih zvezd okoli severnega nebesnega pola. Za en krog zvezde potrebujejo 24 ur. Nebesni pol je točka na nebesni krogli, kjer podaljšek Zemljine vrtilne osi seka navidezno nebesno kroglo.

Novo!!: Nebesna krogla in Nebesni pol · Poglej več »

Nebesni poldnevnik

Nebesni poldnevnik na nebesni krogli (slika velja samo za severne zemljepisne širine) Nebesni poldnevnik ali nebesni meridian je navidezni veliki krog na nebesni krogli, ki teče od severne točke na obzorju, preko nebesnega pola do nadglavišča, nato dalje do južne točke na obzorju in skozi podnožišče nazaj do severne točke na obzorju.

Novo!!: Nebesna krogla in Nebesni poldnevnik · Poglej več »

Nikolaj Kuzanski

Nikolaj Kuzanski ali Nikolaj iz Kuze (latinsko Nicolaus Cusanus), pravo ime Nikolaus Chrifftz (Krebs, Chrypffs), nemški teolog, škof, kardinal, filozof, matematik, astronom in cerkvenopravni strokovnjak, * 1401, Kues (slovensko Kuza, (Kuös, Küs)) ob Mozeli blizu Trierja, Porenje, Nemčija, † 11. avgust, 1464, Todi, Umbrija, Italija.

Novo!!: Nebesna krogla in Nikolaj Kuzanski · Poglej več »

Nutacija

Vrtenje (zeleno), precesija (modro) in nutacija v nagibu (rdeče) Zemlje Nutácija (latinsko nutare - kolebati) je v fiziki gibanje osi vrtenja večjega osno simetričnega telesa, kot sta na primer giroskop ali planet.

Novo!!: Nebesna krogla in Nutacija · Poglej več »

Obzorje

morski gladini Endeavour leta 2002 Obzórje (tudi horizónt) je črta, ki se vidi s točke opazovališča in, ki loči zemeljsko površje od neba.

Novo!!: Nebesna krogla in Obzorje · Poglej več »

Opozicija (astronomija)

Planet v opoziciji s Soncem (tirnice so poenostavljene kot krogi) Opozícija je v astronomiji pojav pri katerem se nebesno telo nahaja na nasprotni strani nebesne krogle glede na neko izbrano nebesno telo.

Novo!!: Nebesna krogla in Opozicija (astronomija) · Poglej več »

Oven (ozvezdje)

Oven je ozvezdje živalskega kroga.

Novo!!: Nebesna krogla in Oven (ozvezdje) · Poglej več »

Ozvezdje

Denderi Kozoroga Apianovi karti neba iz dela ''Astronomicum caesareum'' iz leta 1540 Ozvezdja v programu Celestia Ozvézdje (redkeje tudi konstelácija) je skupina zvezd, ki so navidezno zvezane druga z drugo v posebno podobo.

Novo!!: Nebesna krogla in Ozvezdje · Poglej več »

Podnožišče

obzorja. Podnožíšče (tudi nadír, النظي: nadir, nazir, natir /es-semt/ – nasproten) je v astronomiji točka na nebesni krogli, ležeča navidezno neposredno pod opazovalcem, natančneje točka na nebu z nebesno višino enako –90°.

Novo!!: Nebesna krogla in Podnožišče · Poglej več »

Poletni trikotnik

Poletni trikotnik Vega, slika SST Atair Polétni trikótnik je astronomski asterizem, ki vključuje namišljeni trikotnik, narisan na severno nebesno poloblo skozi svetle zvezde Altair (α Orla), Deneb (α Laboda) in Vego (α Lire).

Novo!!: Nebesna krogla in Poletni trikotnik · Poglej več »

Pomladišče

Definicija pomladišča (smer proti pomladišču je označena rdeče) Pomladišče (tudi pomladna točka, oznaka γ) je ena izmed točk na nebesni krogli, v kateri se sekata ekliptika in nebesni ekvator.

Novo!!: Nebesna krogla in Pomladišče · Poglej več »

Posidonij

Posidonij (tudi Poseidonij, Pozidonij) (Poseidónios (hó Apameía /: hó Ródios)), starogrški filozof, astronom, geograf, meteorolog, zgodovinar in učitelj, * okoli 135 pr. n. št., Apameja (Apamea), Sirija, † 51 pr. n. št., verjetno Rim ali otok Rod, Grčija.

Novo!!: Nebesna krogla in Posidonij · Poglej več »

Réginald Outhier

Réginald Outhier, francoski kartograf in opat, * 16. avgust 1694, † 8. maj 1774.

Novo!!: Nebesna krogla in Réginald Outhier · Poglej več »

Referenčna ravnina

Referenčna ravnina je v nebesni mehaniki ravnina glede, na katero se za nebesno telo nanašajo dani elementi tira.

Novo!!: Nebesna krogla in Referenčna ravnina · Poglej več »

Regnier Gemma Frisius

Regnier Gemma Frisius (rojen Jemme Reinerszoon), flamski matematik, kozmograf, kartograf, zdravnik in astronom, * 9. december 1508, Dokkum, Frizija, Nizozemska, † 25. maj 1555, Louvain, Brabant, sedaj Belgija.

Novo!!: Nebesna krogla in Regnier Gemma Frisius · Poglej več »

Rektascenzija

Ekvatorski koordinatni sistem Rektascenzija (označena z Ra ali α) je lok nebesnega ekvatorja merjen od točke pomladišča do časovne krožnice nebesnega telesa, merjen v smeri nasprotni urinemu kazalcu.

Novo!!: Nebesna krogla in Rektascenzija · Poglej več »

Riemannova sfera

stereografske projekcije Riemannova sfera z nekaterimi značilnimi točkami Prikaz projekcije kompleksnega števila z\, s kompleksne ravnine v točko z'\, na Riemannovi sferi Brownovo gibanje na 2-sferi - Riemmannovi sferi Riemannova sfera je v matematiki Riemannova ploskev, razširjena na kompleksni ravnini: ki se pojavlja kot kompleksna projektivna premica, kot enorazsežni projektivni prostor \Complex\mathbb^.

Novo!!: Nebesna krogla in Riemannova sfera · Poglej več »

Rimska cesta (galaksija)

Doline smrti, 2007. Panoramska slika osvetlitvi v času nočnega neba Spitzerjevega vesoljskega daljnogleda so pokazale dva prevladujoča kraka in prečko Nasinega umetnika Williama Herschla iz leta 1785 na podlagi štetja zvezd. Osončje naj bi ležalo blizu središča SST Rímska césta (izposojeno iz drugih sodobnih jezikov pogosto tudi Mléčna césta; prevod latinskega poimenovanja Via Lactea, ki izvira iz starogrškega: Galaksías - gala, galactos - mleko; včasih imenovana preprosto Galaksíja) je spiralna galaksija s prečko v Krajevni skupini Krajevne nadjate (Nadjata Devica) skupaj z Andromedino galaksijo, M33 in dvema ducatoma majhnih galaksij.

Novo!!: Nebesna krogla in Rimska cesta (galaksija) · Poglej več »

Seznam astronomskih vsebin

Seznam astronomskih vsebin poskuša podati vse članke, ki se v Wikipediji nanašajo na astronomijo, astrofiziko in kozmologijo in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.

Novo!!: Nebesna krogla in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Seznam fizikalnih vsebin

Seznam fizikalnih vsebin poskuša podati večino člankov, ki se v Wikipediji nanašajo na fiziko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.

Novo!!: Nebesna krogla in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Seznam ozvezdij

Seznam ozvezdij, ki jih je Mednarodna astronomska zveza (IAU) natančno določila za celotno nebesno kroglo, zložen po slovenskih imenih.

Novo!!: Nebesna krogla in Seznam ozvezdij · Poglej več »

Sfera

Osenčena sfera ortogonalno projekcijo nevtronske zvezde še bolj gladke. Sfêra je v matematiki površje krogle, torej dvorazsežna mnogoterost (ploskev), vložena v trirazsežni prostor.

Novo!!: Nebesna krogla in Sfera · Poglej več »

Sferna astronomija

Sfêrna astronomíja ali pozicíjska astronomíja (tudi pozícijska ~) je ena izmed najstarejših vej astronomije, ki se ukvarja z določanjem leg nebesnih teles na nebesni krogli.

Novo!!: Nebesna krogla in Sferna astronomija · Poglej več »

Sidersko leto

Sidersko leto, siderično leto ali zvezdno leto je čas, ki ga potrebuje Sonce na svoji navidezni poti po nebesni krogli, da se vrne v isto točko glede na oddaljene zvezde.

Novo!!: Nebesna krogla in Sidersko leto · Poglej več »

Sončev čas

nadglavišču (zenitu). V točki 2 se je Zemlja zavrtela za 360 ° in oddaljena zvezda je zopet v zenitu (minil je 1 siderski dan). V točki 3 je Sonce zopet v zenitu (minil je 1 Sončev dan). Sončev čas je čas, s katerim merimo položaj Sonca na nebesni krogli.

Novo!!: Nebesna krogla in Sončev čas · Poglej več »

Sončev dan

Sončev dan je čas, v katerem za opazovalca na površini Zemlje Sonce enkrat navidezno obkroži Zemljo.

Novo!!: Nebesna krogla in Sončev dan · Poglej več »

Sončev obrat

Sónčev obràt ali solstícij je tisti trenutek v letu, ko je Sonce ob poldnevu (v svojem nadglavišču) navidezno najseverneje (na nebesnem Kozorogovem povratniku) ali najjužneje (na nebesnem Rakovem povratniku) na nebu oziroma je najvišje ali najnižje nad nebesnim ekvatorjem.

Novo!!: Nebesna krogla in Sončev obrat · Poglej več »

Supergalaktični koordinatni sistem

Supergalaktični koordinatni sistem ali nadgalaktični koordinatni sistem je eden izmed nebesnih koordinatnih sistemov, ki za določanje lege nebesnih teles uporablja nadgalaktično ravnino.

Novo!!: Nebesna krogla in Supergalaktični koordinatni sistem · Poglej več »

Tropsko leto

Trópsko léto ali Sónčevo léto oziroma solárno léto je časovno obdobje, v katerem se Sonce, gledano z Zemlje, vrne v isto lego vzdolž ekliptike (njegove navidezne poti med zvezdami na nebesni krogli).

Novo!!: Nebesna krogla in Tropsko leto · Poglej več »

Univerzalni čas

Univerzalni čas (oznaka UT ali Universal time) je čas, ki je osnovan na vrtenju Zemlje.

Novo!!: Nebesna krogla in Univerzalni čas · Poglej več »

Uranometria

USNAO Uranometrija (izvirno) je kratki naslov zvezdnega atlasa, ki ga je izdelal nemški astronom Johann Bayer.

Novo!!: Nebesna krogla in Uranometria · Poglej več »

Veliki krog

hemisferi Sled letalske poti po velikem krogu (zgoraj), sled tokovnega curka (spodaj) Véliki króg (tudi ortodromíja) je krožnica na površini krogle, oziroma na sferi, ki ima enak obseg kot krogla ali sfera.

Novo!!: Nebesna krogla in Veliki krog · Poglej več »

Vozel (astronomija)

Dvižni in spustni vozel za ekliptiko oziroma za ekvator. Vôzel se v astronomiji in astrodinamiki imenuje vsako izmed dveh presečišč tira nebesnega telesa z izbrano referenčno ravnino (običajno je to ekliptika).

Novo!!: Nebesna krogla in Vozel (astronomija) · Poglej več »

Preusmerja sem:

Nebesni globus.

OdhodniDohodne
Zdravo! Smo na Facebooku zdaj! »