Odpri v Google MapsKazalo
17 odnosi: Baje, Flegrejsko otočje, Hajredin Barbarosa, Ischia, Neapelj, Pompeji, Principat, Rimska arhitektura, Rimska vila, Romul Avgust, Sredozemsko morje, Staroitalska pisava, Terase (zemeljska dela), Tirensko morje, Vezuv, Vila, Vila misterijev, Pompeji.
Baje
Baje (Baiae, italijansko Baia) so bile antično naselje na obali Neapeljskega zaliva, znano kot priljubljeno letovišče rimskega plemstva in družbene smetane.
Poglej Neapeljski zaliv in Baje
Flegrejsko otočje
Flegrejsko otočje (v italijanskem izvirniku Isole Flegree), je skupina štirih otokov v Tirenskem morju, zahodno od mesta Neapelj.
Poglej Neapeljski zaliv in Flegrejsko otočje
Hajredin Barbarosa
Hajredin Barbarosa (arabsko خير الدين بربروس, Khayr ad-Din Barbarus) ali Barbarosa Hajredin Paša (turško Barbaros Hayrettin Paşa), rojen kot Hizr ali Hidr, je bil osmanski gusar in kasneje veliki admiral osmanske vojne mornarice, * okoli 1478, Lesbos, Osmansko cesarstvo † 4.
Poglej Neapeljski zaliv in Hajredin Barbarosa
Ischia
Ischia (neapeljsko ) je vulkanski otok v Tirenskem morju.
Poglej Neapeljski zaliv in Ischia
Neapelj
Neapelj (Napoli, neapeljsko Napule) je največje mesto južne Italije ter glavno mesto Kampanije in pokrajine Neapelj.
Poglej Neapeljski zaliv in Neapelj
Pompeji
Pompêji so bili poleg mesta Herkulanej in nekaterih manjših krajev ob Neapeljskem zalivu rimska mestna občina, ki jih je 24.
Poglej Neapeljski zaliv in Pompeji
Principat
Gaj Avgust Oktavijan, prvi rimski cesar v obdobju principata Principat je splošno uveljavljen naziv za državno ureditev, ki jo je v Rimskem cesarstvu vzpostavil prvi cesar Gaj Avgust Oktavijan (vladal 27 pr. n. št.-14 n. št.). Končal se je leta 284, ko je po krizi tretjega stoletja, v kateri so se na rimskem prestolu stalno menjavali cesarji uzurpatorji, ki so jih kar po vrsti samovoljno proglašali vojaki po celem cesarstvu, na rimski prestol prišel cesar Dioklecijan.
Poglej Neapeljski zaliv in Principat
Rimska arhitektura
Rímska arhitektúra je sprejela zunanji jezik klasične grške arhitekture za namene starodavnih Rimljanov, vendar se je od grških stavb razlikovala in postala nov arhitekturni slog.
Poglej Neapeljski zaliv in Rimska arhitektura
Rimska vila
Rimska vila je bila podeželska hiša s posestvom, zgrajena za višji razred v Rimski republiki in rimskem cesarstvu.
Poglej Neapeljski zaliv in Rimska vila
Romul Avgust
Romul Avgust, bolj znan kot Romul Avgustul, zadnji zahodnorimski cesar, * med 461 in 463, Ravena, † po letu 476 (živel naj bi še vsaj do leta 507), Castellum Lucullanum, Neapelj.
Poglej Neapeljski zaliv in Romul Avgust
Sredozemsko morje
Sestavljen satelitski posnetek Sredozemskega morja (NASA) Sredozemsko morje je približno 4000 km dolgo in okoli 800 km široko robno morje Atlantskega oceana, ki ga na severu omejuje Evropa, na jugu Afrika, na vzhodu pa Azija.
Poglej Neapeljski zaliv in Sredozemsko morje
Staroitalska pisava
Marsiliana d'Albegna okoli leta 700 pr. n. št.: ''ABGDEVZHΘIKLMNΞOPŚQRSTUXΦΨ'', brano z desne proti levi Staroitalska pisava je ena od več sedaj izumrlih abecednih sistemov, ki je bil v rabi na Apeninskem polotoku v antiki za različne indoevropske jezike (v glavnem za italske) in neindoevropske jezike (npr.
Poglej Neapeljski zaliv in Staroitalska pisava
Terase (zemeljska dela)
V kmetijstvu je terasa kos nagnjene ravnine, ki je zaradi učinkovitejšega kmetovanja razrezana v niz zaporedno odmikajočih se ravnih površin ali ploščadi, ki spominjajo na stopnice.
Poglej Neapeljski zaliv in Terase (zemeljska dela)
Tirensko morje
Tirensko morjeSlika NASA Tirensko morje (/ tɪˈriːniən /; italijansko Mar Tirreno, francosko Mer Tyrrénienne, sardinsko Mare Tirrenu, korziško Mari Tirrenu, sicilsko Mari Tirrenu, neapeljsko del Mare Tirreno) je del Sredozemskega morja ob zahodni obali Italije.
Poglej Neapeljski zaliv in Tirensko morje
Vezuv
Vezuv (italijansko Monte Vesuvio, neapeljsko Muntagna Vesuvio, latinsko Mons Vezuv, tudi Vesevus ali Vesaevus v nekaterih rimskih virih) je stratovulkan nad Neapeljskim zalivom v Kampaniji v Italiji, približno 9 km vzhodno od Neaplja in nedaleč od obale.
Poglej Neapeljski zaliv in Vezuv
Vila
Vila je vrsta stavbe, ki je bila prvotno antična rimska podeželska hiša višjega sloja prebivalcev.
Poglej Neapeljski zaliv in Vila
Vila misterijev, Pompeji
Vila misterijev (italijansko Villa dei Misteri) je rimska vila, ki stoji v severnem delu Pompejev, zunaj mestnega obzidja, ob Cesti grobnic (italijansko Via del sepolcro).