Kazalo
27 odnosi: Bela luknja, Determinizem, Fizika, Gibalna količina, Hawkingovo sevanje, Itzhak Bars, Janez Strnad, Koherentno valovanje, Konstanta fine strukture, Kurt Gödel, Kvantna fluktuacija, Kvantna mehanika, Kvantna tehnologija, Kvantni harmonični oscilator, Mnogočasovne razsežnosti, Načelo, Načelo komplementarnosti, Negativna energija, Negotovost, Pi, Planckova dolžina, Planckova konstanta, Pot, Riemannova domneva, Seznam fizikalnih vsebin, Uvod v kvantno mehaniko, Werner Karl Heisenberg.
Bela luknja
Béla lúknja je v astrofiziki domnevno zelo masivno nebesno telo, katerega obstoj je zelo vprašljiv.
Poglej Načelo nedoločenosti in Bela luknja
Determinizem
Determinizem (– naprej določen) je filozofski koncept, ki temelji na predpostavki, da so vsi dogodki določeni.
Poglej Načelo nedoločenosti in Determinizem
Fizika
fizikalnih pojavov Fízika (phusikḗ (epistḗmē) – poznavanje narave,: phúsis – narava) je naravoslovna veda, ki vključuje proučevanje snovi in njeno gibanje v prostoru in času, skupaj s povezanimi pojmi kot sta energija in sila.»Fizikalna znanost je tisto področje znanja, ki se nanaša na red v naravi ali z drugimi besedami pravilno zaporedje dogodkov.« V najširšem pomenu je to veda o naravi prikazana na način, ki omogoča razumevanje obnašanja vesolja.»Fizika je študija tvojega sveta ter sveta in vesolja okoli vas.« Fizika je ena izmed najstarejših akademskih disciplin, verjetno celo najstarejša zaradi vključene astronomije.
Poglej Načelo nedoločenosti in Fizika
Gibalna količina
Gibálna količína je fizikalna količina, enaka zmnožku mase in hitrosti točkastega telesa.
Poglej Načelo nedoločenosti in Gibalna količina
Hawkingovo sevanje
Hawkingovo sevanje je sevanje črnega telesa, ki ga domnevno sproščajo črne luknje zaradi kvantnih učinkov blizu njihovega dogodkovnega obzorja.
Poglej Načelo nedoločenosti in Hawkingovo sevanje
Itzhak Bars
Itzhak Bars, ameriški fizik, * 31. avgust 1943, İzmir, Turčija.
Poglej Načelo nedoločenosti in Itzhak Bars
Janez Strnad
Janez Strnad, slovenski fizik, strokovni publicist, zgodovinar in popularizator naravoslovja, * 4. marec 1934, Ljubljana, † 28. november 2015, Ljubljana.
Poglej Načelo nedoločenosti in Janez Strnad
Koherentno valovanje
Koherénca je značilnost valovanj z enako frekvenco in enako polarizacijo, ko je fazna razlika med izbranima valovanjema konstantna.
Poglej Načelo nedoločenosti in Koherentno valovanje
Konstanta fine strukture
Konstánta fíne struktúre (tudi elektromagnetna sklopitvena konstanta, običajna oznaka mala grška črka alfa (\alpha \!\)) je brezrazsežna fizikalna konstanta, ki se jo pogosto sreča v atomski fiziki.
Poglej Načelo nedoločenosti in Konstanta fine strukture
Kurt Gödel
Kurt Gödel, avstrijsko-ameriški matematik, logik in filozof, * 28. april 1906, Brno/Brünn), Moravska, Češka (tedaj Avstro-Ogrska), † 14. januar 1978, Princeton, New Jersey, ZDA.
Poglej Načelo nedoločenosti in Kurt Gödel
Kvantna fluktuacija
spontanega parametričnega sipanja (SPDC). Kvántna fluktuácija (fluktuácija vákuumskega stánja ali vákuumska fluktuácija) je v kvantni mehaniki trenutna sprememba količine energije v točki prostora, ki ga opisuje Heisenbergovo načelo nedoločenosti.
Poglej Načelo nedoločenosti in Kvantna fluktuacija
Kvantna mehanika
Kvántna mehánika (tudi kvántna fízika) je fizikalna teorija, ki opisuje obnašanje snovi na majhnih razdaljah.
Poglej Načelo nedoločenosti in Kvantna mehanika
Kvantna tehnologija
Kvantne tehnologije so aplikacije znanja s področja kvantne znanosti, ki temeljijo na vsaj enem izmed načel kvantne teorije, ki nimajo prave analogije v klasični fiziki.
Poglej Načelo nedoločenosti in Kvantna tehnologija
Kvantni harmonični oscilator
Kvantni harmonični oscilator je kvantnomehanski analogon klasičnemu harmoničnemu oscilatorju (harmoničnemu nihalu).
Poglej Načelo nedoločenosti in Kvantni harmonični oscilator
Mnogočasovne razsežnosti
Mnogočasovne razsežnosti razširjajo pojem enorazsežnega časa na več razsežnosti.
Poglej Načelo nedoločenosti in Mnogočasovne razsežnosti
Načelo
Načêlo ali princíp je zakon ali pravilo, ki mora biti, oziroma po navadi iz katerega mora slediti, ali naj bi sledilo, oziroma je neizogibna posledica nečesa, na primer zakonov narave ali načina, po katerem je izdelana naprava ali stroj.
Poglej Načelo nedoločenosti in Načelo
Načelo komplementarnosti
Načêlo komplementárnosti je eno najpomemnejših metodoloških in hevrističnih načel znanosti in osnovno načelo kvantne mehanike, tesno povezano s kopenhaško interpretacijo.
Poglej Načelo nedoločenosti in Načelo komplementarnosti
Negativna energija
Negativna energija je koncept, ki se v fiziki rabi za pojasnitev narave določenih polj, vključno z gravitacijskim poljem in različnimi pojavi kvantnih polj.
Poglej Načelo nedoločenosti in Negativna energija
Negotovost
Nègotóvost je izraz, ki se različno rabi na več področjih kot so: filozofija, statistika, ekonomija, zavarovalništvo, psihologija, sociologija, tehnika in informatika.
Poglej Načelo nedoločenosti in Negotovost
Pi
Mala črka ''π'', ki se uporablja za konstanto Pri premeru '''1''' je obseg kroga enak '''π''' Število pi (označeno z malo grško črko π) je matematična konstanta, ki se pojavlja na mnogih področjih matematike, fizike in drugod.
Poglej Načelo nedoločenosti in Pi
Planckova dolžina
Planckova dolžina (oznake \ell_ \!\,, l_ \!\,, L_ \!\, in l_ \!\) je v fiziki naravna enota za dolžino in predstavlja razdaljo, ki jo prepotuje svetloba v Planckovem času.
Poglej Načelo nedoločenosti in Planckova dolžina
Planckova konstanta
Humboldtovo univerzo v Berlinu. Prevod: »Max Planck, odkritelj osnovnega kvanta akcije ''h'', je poučeval v tej zgradbi od leta 1889 do 1928.« Planckova konstánta, imenovana po nemškem fiziku Maxu Plancku, je osnovna fizikalna konstanta, ki se pojavlja v enačbah kvantne mehanike za opisovanje velikosti kvantov.
Poglej Načelo nedoločenosti in Planckova konstanta
Pot
Pót v fiziki označuje razdaljo, ki jo telo prepotuje med gibanjem iz ene lege v drugo.
Poglej Načelo nedoločenosti in Pot
Riemannova domneva
točkah \Im (s).
Poglej Načelo nedoločenosti in Riemannova domneva
Seznam fizikalnih vsebin
Seznam fizikalnih vsebin poskuša podati večino člankov, ki se v Wikipediji nanašajo na fiziko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Načelo nedoločenosti in Seznam fizikalnih vsebin
Uvod v kvantno mehaniko
Kvántna mehánika je fizikalna znanost zelo majhnega.
Poglej Načelo nedoločenosti in Uvod v kvantno mehaniko
Werner Karl Heisenberg
Werner Karl Heisenberg,, nemški fizik, * 5. december 1901, Würzburg, Nemčija, † 1. februar 1976, München, Nemčija.
Poglej Načelo nedoločenosti in Werner Karl Heisenberg
Prav tako znan kot Heisenbergovo načelo nedoločenosti, Mandelštam-Tammova enačba.