Kazalo
5 odnosi: Aerenhim, Živi svet v Triglavskem narodnem parku, Klensko jezero, Motna poljska stenica, Rastlinska žila.
Aerenhim
Aerenhim je viden kot majhni prazni prostori na prečnem prerezu rastlinskega stebla Aerenhim ali zračni parenhim, ponekod tudi prezračevalni parenhim, je gobasto rastlinsko tkivo, ki sestoji iz zračnih kanalov in velikih medceličnih prostorov v listih, poganjkih in koreninah nekaterih rastlinskih vrst.
Poglej Navadna kislica in Aerenhim
Živi svet v Triglavskem narodnem parku
Alpski kozorog (''Capra ibex'') se človekove bližine ne boji. To je tudi vzrok, da so jih v Alpah sredi 19.stoletja skoraj iztrebili. Prvih 15 kozorogov so leta 1964 naselili v dolino Zadnjice v Trenti. Živi svet v Triglavskem narodnem parku je prisoten v ostrem visokogorju s svojim značilnim rastjem in življenjem, v vmesnih dolinah je življenju bolj naklonjeno prijaznejše okolje, na južni strani pa se na posameznih mestih pojavlja vpliv morja.
Poglej Navadna kislica in Živi svet v Triglavskem narodnem parku
Klensko jezero
Klensko jezero, Klenski dol ali Jezero v Klenskem dolu je Pivško presihajoče jezero, ki se nahaja le nekaj metrov stran od hiš v vasi Klenik, po kateri je tudi dobilo ime.
Poglej Navadna kislica in Klensko jezero
Motna poljska stenica
Motna poljska stenica (znanstveno ime Lygus rugulipennis) je vrsta travniških stenic, ki je škodljivec na poljih in vrtovih.
Poglej Navadna kislica in Motna poljska stenica
Rastlinska žila
Rastlinska žila kislice (''Rumex''), ki jo gradijo floem (A), žilni kambij (B), ksilem (C) in ovoj iz sklerenhimatskih celic (D). Rastlinska žila je izraz, ki se v botaniki uporablja za skupek prevajalnih tkiv (floema, ki prevaja fotosintate, in ksilema, po katerem potujejo voda in mineralne snovi) in sklerenhimatskih celic (običajno sklerenhimatskih vlaken), ki jih obdajajo ter služijo kot zaščita pred mehanskimi pritiski.
Poglej Navadna kislica in Rastlinska žila
Prav tako znan kot Kislica.