Kazalo
29 odnosi: Algoritem, Binomski koeficient, Blum-Blum-Shubov generator psevdonaključnih števil, Celo število, Celoštevilski trikotnik, Delitelj, Desetiški ulomek, Diofantska enačba, Domneva Bunjakovskega, Evklid, Evklidov algoritem, Fermatov mali izrek, Fibonaccijevo število, Heronski trikotnik, HP-32S, Jacobijev simbol, Multiplikativna funkcija, Padéjeva aproksimacija, Programi za simbolno računanje, Razširjeni Evklidov algoritem, Rekurzija, Seznam matematičnih simbolov, Seznam matematičnih vsebin, Seznam sestavov uniformnih poliedrov, Teorija števil, Tuje število, Ulomek, Verižni ulomek, Zvezdni mnogokotnik.
Algoritem
Diagram poteka algoritma (Evklidov algoritem) za izračun največjega skupnega delitelja dveh števil ''a'' in ''b'' na lokacijah imenovanih A and B. Algoritem uporabi dve zaporedni odštevanji v dveh zankah: IF test B ≥ A vrne "yes" ali "true" (natančneje, ''število'' ''b'' na lokaciji B je večje ali enako ''številu'' ''a'' na lokaciji A) THEN, algoritem priredi B ← B − A (kar pomeni število ''b'' − ''a'' nadomesti stari ''b'').
Poglej Največji skupni delitelj in Algoritem
Binomski koeficient
Binómski koeficiènt naravnega števila n in celoštevilčnega k je v matematiki koeficient, ki nastopa v razčlenjeni obliki binoma (x + y)n.
Poglej Največji skupni delitelj in Binomski koeficient
Blum-Blum-Shubov generator psevdonaključnih števil
Blum-Blum-Shubov generator psevdonaključnih števil ali krajše BBS-generator je generator psevdonaključnih števil, ki so ga leta 1986 predlagali ameriška matematičarka in računalnikarka Lenore Blum, njen mož, venezuelski računalnikar Manuel Blum in Michael Shub.
Poglej Največji skupni delitelj in Blum-Blum-Shubov generator psevdonaključnih števil
Celo število
Množica célih števíl, običajno označena kot Z (Z ali \mathbb) (število) je določena kot množica ekvivalenčnih razredov urejenih parov naravnih števil N x N z ekvivalenčno relacijo (a, b) ~ (c, d), pri kateri velja: Dvočleni aritmetični operaciji seštevanja in množenja celih števil sta določeni z: Običajno se razred (a, b) označi z znakom n, če velja b ≤ a in −n, če je a ≤ b, kjer je n poljubno naravno število, da velja a.
Poglej Največji skupni delitelj in Celo število
Celoštevilski trikotnik
cela števila. Céloštevílski trikótnik je trikotnik s celoštevilskimi dolžinami stranic.
Poglej Največji skupni delitelj in Celoštevilski trikotnik
Delitelj
Delítelj celega števila n (ali tudi fáktor števila n) je v matematiki celo število, ki deli n brez ostanka.
Poglej Največji skupni delitelj in Delitelj
Desetiški ulomek
Desetíški ulómek je ulomek, katerega imenovalec je potenca števila 10.
Poglej Največji skupni delitelj in Desetiški ulomek
Diofantska enačba
Diofántske enáčbe so v matematiki enačbe oblike f.
Poglej Največji skupni delitelj in Diofantska enačba
Domneva Bunjakovskega
Domneva Bunjakovskega, ki jo je leta 1857 postavil ruski matematik Viktor Jakovljevič Bunjakovski, trdi, da nerazcepni polinom stopnje 2 ali več s celoštevilskimi koeficienti za naravne argumente tvori ali neskončno mnogo števil z največjim skupnim deliteljem (gcd), ki presega enoto, ali pa neskončno mnogo praštevil.
Poglej Največji skupni delitelj in Domneva Bunjakovskega
Evklid
Evklíd ali Evklídes (Eukleídēs), starogrški matematik, * okoli 365 pr. n. št., Aleksandrija, † 275 pr. n. št. včasih tudi Evklid iz Aleksandrije, za razliko od Evklida iz Megare, grški matematik, ki se ga po pravici lahko imenuje »očeta geometrije«.
Poglej Največji skupni delitelj in Evklid
Evklidov algoritem
Evklídov algorítem je postopek, s katerim se določi največji skupni delitelj dveh števil oziroma polinomov.
Poglej Največji skupni delitelj in Evklidov algoritem
Fermatov mali izrek
Fermatov máli izrèk ali tudi máli Fermatov izrèk pravi, da kadar je p praštevilo, potem za vsako celo število a velja: To pomeni, da kadar vzamemo poljubno celo število a in ga pomnožimo s samim seboj p krat in odštejemo a, bomo dobili število, ki bo deljivo s p.
Poglej Največji skupni delitelj in Fermatov mali izrek
Fibonaccijevo število
Fibonaccijeva števila, ki določajo Fibonaccijevo zaporedje, so v matematiki rekurzivno določena z naslednjimi enačbami: Zaporedje začnemo z dvema številoma, običajno 1 in 1.
Poglej Največji skupni delitelj in Fibonaccijevo število
Heronski trikotnik
Herónski trikótnik je v geometriji trikotnik, katerega dolžine stranic in ploščina so vsa cela števila.
Poglej Največji skupni delitelj in Heronski trikotnik
HP-32S
HP-32S HP-32SII (zeleno/vijolična kombinacija) HP-32SII (zlatorumena/modra kombinacija) HP-32S (s kodnim imenom »Leonardo«) je bilo programabilno znanstveno računalo (kalkulator, žepni računalnik) z obratnim poljskim zapisom (RPN), ki ga je izdelovalo podjetje Hewlett-Packard med letoma 1988 in 1991.
Poglej Največji skupni delitelj in HP-32S
Jacobijev simbol
Jacobijev simbol za različne k (proti vrhu) in n (proti levi).
Poglej Največji skupni delitelj in Jacobijev simbol
Multiplikativna funkcija
Multipliktívna fúnkcija je v teoriji števil aritmetična funkcija f(n), za katero je f(1).
Poglej Največji skupni delitelj in Multiplikativna funkcija
Padéjeva aproksimacija
Padéjeva aproksimácija.
Poglej Največji skupni delitelj in Padéjeva aproksimacija
Programi za simbolno računanje
Programi za simbolno računanje (angleški izraz je Computer algebra system (računalniški algebrski sistem); kratica CAS) so programi, ki omogočajo simbolično matematiko.
Poglej Največji skupni delitelj in Programi za simbolno računanje
Razširjeni Evklidov algoritem
Prikaz postopka Razširjeni Evklidov algoritem je razširitev Evklidovega algoritma.
Poglej Največji skupni delitelj in Razširjeni Evklidov algoritem
Rekurzija
Rekurzivna slika, na kateri je rekurzivna slika, na kateri je rekurzivna slika, na kateri... Vizualna oblika rekurzije, znana tudi kot Drostejev pojav. Ženska na sliki drži objekt, ki vsebuje manjšo sliko nje same, ki drži isti objekt, in ta spet vsebuje manjšo sliko z njo samo, ki drži isti objekt itd Rekúrzija v matematiki in računalništvu pomeni podajanje funkcije na tak način, da se v definiciji sklicujemo na to isto funkcijo (vendar pri drugačnem argumentu).
Poglej Največji skupni delitelj in Rekurzija
Seznam matematičnih simbolov
Seznam matematičnih simbolov prikazuje simbole, ki se uporabljajo v različnih vejah matematike.
Poglej Največji skupni delitelj in Seznam matematičnih simbolov
Seznam matematičnih vsebin
Seznam matematičnih vsebin poskuša podati vse članke, ki se v Wikipediji nanašajo na matematiko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Največji skupni delitelj in Seznam matematičnih vsebin
Seznam sestavov uniformnih poliedrov
Seznam sestavov enotnih poliedrov vsebuje sestave poliedrov, ki jih sestavljajo enaki (po možnosti enanciomorfni) enotni poliedri, in sicer v taki razvrstitvi, da dobimo prav tako enotna telesa.
Poglej Največji skupni delitelj in Seznam sestavov uniformnih poliedrov
Teorija števil
Teoríja števíl je običajno tista matematična disciplina, ki raziskuje značilnosti celih števil.
Poglej Največji skupni delitelj in Teorija števil
Tuje število
Tuji števili sta v matematiki dve celi števili a in b, ki nimata skupnega delitelja razen 1 in -1, oziroma enakovredno, katerih največji skupni delitelj je enak 1.
Poglej Največji skupni delitelj in Tuje število
Ulomek
Ulómek je v matematiki zapis oblike \frac (ali tudi a/b) pri čemer sta a in b celi števili in je b različen od 0.
Poglej Največji skupni delitelj in Ulomek
Verižni ulomek
Verížni ulómek je v matematiki izraz oblike: kjer je a0 neko celo število, vsa druga števila an pa so naravna števila (oziroma pozitivna cela števila) in se imenujejo delni količniki.
Poglej Največji skupni delitelj in Verižni ulomek
Zvezdni mnogokotnik
Zvezdni mnogokotnik (tudi samo zvezda) je nekonveksni mnogokotnik, ki izgleda kot zvezda.
Poglej Največji skupni delitelj in Zvezdni mnogokotnik
Prav tako znan kot Največja skupna mera.