Kazalo
56 odnosi: Al-Kudžandi, Analema, Armilarna sfera, Astronomska konstanta, Življenje na Marsu, Časovna enačba, Časovni pregled astronomije, Bazilika San Petronio, Bologna, Diona (luna), Drakova enačba, Ekliptični koordinatni sistem, Ekliptika, Enačba sončnega vzhoda, Enkelad, Eratosten, Evdoks, Ganimed (luna), Helenistično obdobje, Hidra (luna), Ibn Junis, Jesen, Joseph Erlanger, Kalisto (luna), Libracija, Luna, Lunina tirnica, Mars, Merkur, Milutin Milanković, Naklon tira, Naseljivi planet, Navidezna lega Sonca, Občutljivost na vreme, Oinopid, Os vrtenja, Osončje, Pojav JORP, Precesija enakonočij, Rakov povratnik, Rimska cesta (galaksija), Severna polobla, Severni tečajnik, Seznam astronomskih vsebin, Sončev obrat, Sončna ura, Svetloba, Titanija (luna), Ulug Beg, Uran (planet), Veliko leto, ... Razširi indeks (6 več) »
Al-Kudžandi
Abu Mahmud Hamid ibn al-Kidr Al-Kudžandi, perzijski (tadžiški) astronom in matematik, * okoli 940, Kudžand (sedaj Tadžikistan), † 1000.
Poglej Nagib vrtilne osi in Al-Kudžandi
Analema
Popoldanska analema v času 1998–99, fotografija Jacka Fishburna, Murray Hill, New Jersey, ZDA. V ospredju je stavba Bellovih laboratorijev. Analema z datumskimi označbami natisnjena na globusu, Muzej globusov, Dunaj Analéma je v astronomiji diagram, ki prikazuje letno spremembo navidezne lege Sonca na nebu (nebesni sferi) relativno glede na njegovo srednjo lego, kakor jo vidi opazovalec v določenem času dneva in z določenega kraja na Zemlji.
Poglej Nagib vrtilne osi in Analema
Armilarna sfera
Armilarna sfera Slika svečenika-astronoma z armilarno sfero v kitajski tradiciji iz leta 1675, Britanski muzej, Oddelek za japonske antične umetnine, London Armilárna sfêra (tudi sfêrični astroláb, armíla ali armíl) je model nebesne krogle.
Poglej Nagib vrtilne osi in Armilarna sfera
Astronomska konstanta
Astronómska konstánta je fizikalna konstanta, ki ima velik pomen v astronomiji.
Poglej Nagib vrtilne osi in Astronomska konstanta
Življenje na Marsu
Znanstevniki so dolgo časa predvidevali o možnosti življenja na Marsu zaradi podobnosti z Zemljo.
Poglej Nagib vrtilne osi in Življenje na Marsu
Časovna enačba
ekliptike. Časovna enačba je vsota obeh krivulj. uro. Časóvna enáčba je funkcija, ki v odvisnosti od dneva v letu določa velikost razlike med pravim in srednjim Sončevim časom.
Poglej Nagib vrtilne osi in Časovna enačba
Časovni pregled astronomije
Časovni pregled zgodovine astronomije.
Poglej Nagib vrtilne osi in Časovni pregled astronomije
Bazilika San Petronio, Bologna
Bazilika San Petronio je manjša bazilika in cerkev nadškofije Bologna v Bologni, Emilija – Romanja, severna Italija.
Poglej Nagib vrtilne osi in Bazilika San Petronio, Bologna
Diona (luna)
Diona (grško Διώνη: Dióne) je Saturnov naravni satelit, ki ga je odkril Giovanni Domenico Cassini leta 1684.
Poglej Nagib vrtilne osi in Diona (luna)
Drakova enačba
Frank Drake Drakova enačba (znana tudi kot enačba Green Banka ali Saganova enačba) je slaven rezultat na spekulativnem področju ksenobiologije in astrosociobiologije ter iskanja zunajzemeljskega razumnega življenja.
Poglej Nagib vrtilne osi in Drakova enačba
Ekliptični koordinatni sistem
Definicija ekliptičnih koordinat (rdeče – longituda, zeleno – latituda) Ekliptični koordinatni sistem je eden izmed nebesnih koordinatnih sistemov, ki za določanje lege nebesnih teles uporablja ravnino ekliptike.
Poglej Nagib vrtilne osi in Ekliptični koordinatni sistem
Ekliptika
Merkur (tri pikice spodaj levo). nebesni krogli (rdeče) Eklíptika (grško ekleiptikos - mesto kjer se pojavi mrk (ékleipsis).
Poglej Nagib vrtilne osi in Ekliptika
Enačba sončnega vzhoda
Graf časa dneva kot funkcija geografske širine in dneva leta, ki uporablja najbolj točno enačbo opisano spodaj. Geografska širina 40° N (približno New York, Madrid ali Peking) je označeno za referenco. Enačba sončnega vzhoda se uporablja pri približnem določanju sončnega vzhoda ali zahoda za katerokoli Sončevo deklinacijo in geografsko širino, kjer je opoldan Sonce navidezno vedno najvišje na nebu: kjer je.
Poglej Nagib vrtilne osi in Enačba sončnega vzhoda
Enkelad
Enkelad (Enkélados) je Saturnov naravni satelit.
Poglej Nagib vrtilne osi in Enkelad
Eratosten
Eratosten (tudi Eratostenes): Eratosthénes), starogrški matematik, geograf, astronom, pesnik in atlet (verjetno) kaldejskega porekla, * 276 pr. n. št., Kirena (sedaj Šahat, Libija), † 194 pr. n. št., Aleksandrija, Ptolemajski Egipt.
Poglej Nagib vrtilne osi in Eratosten
Evdoks
Evdóks iz Kníde (tudi Evdóksos in Evdóksij), starogrški astronom, matematik, zdravnik in filozof, * 410 pr. n. št., otok Knida, sedaj v Turčiji, † 347 pr. n. št., Knida.
Poglej Nagib vrtilne osi in Evdoks
Ganimed (luna)
Ganiméd (grško: Ganimédes) je Jupitrov največji naravni satelit ter hkrati največji v celotnem Osončju.
Poglej Nagib vrtilne osi in Ganimed (luna)
Helenistično obdobje
Helenizem je bilo grško in sredozemsko zgodovinsko obdobje od smrti Aleksandra Velikega leta 323 pr.
Poglej Nagib vrtilne osi in Helenistično obdobje
Hidra (luna)
Hidra je naravni satelit pritlikavega planeta Pluton.
Poglej Nagib vrtilne osi in Hidra (luna)
Ibn Junis
Abu'l Hasan Ali ibn abi Said Abd ar-Rahman ibn Ahmad ibn Junis al-Sadafi, arabski astronom in matematik, * 950, Egipt, † 31. maj 1009, Kairo.
Poglej Nagib vrtilne osi in Ibn Junis
Jesen
Kropi Jesén je eden od štirih letnih časov.
Poglej Nagib vrtilne osi in Jesen
Joseph Erlanger
Joseph Erlanger, ameriški fiziolog, nobelovec, * 5. januar 1874, San Francisco, Kalifornija, ZDA, † 5. december 1965, St. Louis, Missouri, ZDA.
Poglej Nagib vrtilne osi in Joseph Erlanger
Kalisto (luna)
Kalísto (grško Καλλιστώ: Kallistó) je Jupitrov drugi največji naravni satelit.
Poglej Nagib vrtilne osi in Kalisto (luna)
Libracija
gibanja Librácija (iz latinske besede librare – izenačevati, zibati, gugati, nihati) je še posebej v astronomiji vrsta gibanja pri katerem ima telo sicer stalno usmerjenost, vendar se rahlo nihajoče vrti naprej in nazaj.
Poglej Nagib vrtilne osi in Libracija
Luna
Luna je Zemljin edini naravni satelit.
Poglej Nagib vrtilne osi in Luna
Lunina tirnica
Lunin tir (ali Lunina tirnica) je pot Lune okrog Zemlje v sistemu Zemlja – Luna.
Poglej Nagib vrtilne osi in Lunina tirnica
Mars
Mars (tudi Rdeči planet) je četrti planet od Sonca v Osončju in sedmi po velikosti.
Poglej Nagib vrtilne osi in Mars
Merkur
Merkúr je najmanjši in Soncu najbližji planet v Osončju.
Poglej Nagib vrtilne osi in Merkur
Milutin Milanković
Milutin Milanković, srbski matematik, astronom, klimatolog, geofizik, gradbeni inženir, izumitelj, popularizator znanosti in fizik, * 28. maj 1879, Dalj, Avstro-Ogrska (sedaj Hrvaška), † 12. december 1958, Beograd, FLRJ (sedaj Srbija).
Poglej Nagib vrtilne osi in Milutin Milanković
Naklon tira
''A'' krožeče telo (satelit) ''B'' osrednje telo (planet) C izbrana ravnina (npr. ekliptika) D ravnina tirnice telesa A ''i'' – naklon tira Naklòn tíra ali inklinácija je v astronomiji in astrodinamiki eden izmed šestih elementov tirnice, ki točno opišejo tirnico nebesnega telesa.
Poglej Nagib vrtilne osi in Naklon tira
Naseljivi planet
Zemlji, saj je trenutno edini znani planet, ki vzdržuje življenje oživljenega Marsa Naseljívi planét je planet ali naravni satelit (redkeje tudi asteroid), ki je zmožen razviti in ohranjati življenje.
Poglej Nagib vrtilne osi in Naseljivi planet
Navidezna lega Sonca
W) 3. januarja 2010 zjutraj ob 08:53 po krajevnem času Navídezna léga Sónca na nebu je funkcija časa in geografskih koordinat opazovalca na zemeljskem površju.
Poglej Nagib vrtilne osi in Navidezna lega Sonca
Občutljivost na vreme
Na organizem nenehno delujejo dražljaji iz okolja, predvsem iz ozračja.
Poglej Nagib vrtilne osi in Občutljivost na vreme
Oinopid
Oinopid (tudi Oinopides) (Oinopídes hó Xíos), starogrški matematik, geometer in astronom, * okoli 490 pr. n. št., otok Hios, Grčija, † okoli 420 pr. n. št.
Poglej Nagib vrtilne osi in Oinopid
Os vrtenja
Ós vrtênja ali vrtílna ós je premica, okrog katere krožijo deli telesa pri vrtenju.
Poglej Nagib vrtilne osi in Os vrtenja
Osončje
Naše Osónčje (tudi Sónčev sistém ali sestàv) je sestav astronomskih teles, ki ga sestavljajo zvezda Sonce in množica drugih teles, ki kroži okrog njega.
Poglej Nagib vrtilne osi in Osončje
Pojav JORP
naklon tirnice. Pojàv JORP ali pojav Jarkovski-O’Keefe-Radzijevski-Paddack je v nebesni mehaniki pojav, ki se kaže kot spreminjaje hitrosti vrtenja nebesnega telesa ali spreminjanja nagiba vrtilne osi zaradi anizotropnega (ali odvisnega od smeri) sevanja termičnih fotonov s površine nebesnih teles.
Poglej Nagib vrtilne osi in Pojav JORP
Precesija enakonočij
hohe_2013 Precesíja enakonóčij ali precesíja Zêmljine vrtílne osí je precesija Zemljine vrtilne osi.
Poglej Nagib vrtilne osi in Precesija enakonočij
Rakov povratnik
Zemlja z ekvatorjem Rákov povrátnik (tudi séverni povrátnik) je eden izmed 5 osrednjih vzporedniških krogov, ki označujejo zemljepisno širino na zemljevidih sveta.
Poglej Nagib vrtilne osi in Rakov povratnik
Rimska cesta (galaksija)
Doline smrti, 2007. Panoramska slika osvetlitvi v času nočnega neba Spitzerjevega vesoljskega daljnogleda so pokazale dva prevladujoča kraka in prečko Nasinega umetnika Williama Herschla iz leta 1785 na podlagi štetja zvezd. Osončje naj bi ležalo blizu središča SST Rímska césta (izposojeno iz drugih sodobnih jezikov pogosto tudi Mléčna césta; prevod latinskega poimenovanja Via Lactea, ki izvira iz starogrškega: Galaksías - gala, galactos - mleko; včasih imenovana preprosto Galaksíja) je spiralna galaksija s prečko v Krajevni skupini Krajevne nadjate (Nadjata Devica) skupaj z Andromedino galaksijo, M33 in dvema ducatoma majhnih galaksij.
Poglej Nagib vrtilne osi in Rimska cesta (galaksija)
Severna polobla
Severna polobla, poudarjena z rumeno severnega tečaja Séverna pólóbla (ali séverna hemisfêra) je polovica planeta severno od njegovega ekvatorja.
Poglej Nagib vrtilne osi in Severna polobla
Severni tečajnik
izotermo 10 ºC v rdeči Severni tečajnik ali arktični krog je eden od petih pomembnejših vzporedniških krogov, s katerimi so označene posebne zemljepisne širine na zemljevidih sveta.
Poglej Nagib vrtilne osi in Severni tečajnik
Seznam astronomskih vsebin
Seznam astronomskih vsebin poskuša podati vse članke, ki se v Wikipediji nanašajo na astronomijo, astrofiziko in kozmologijo in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Nagib vrtilne osi in Seznam astronomskih vsebin
Sončev obrat
Sónčev obràt ali solstícij je tisti trenutek v letu, ko je Sonce ob poldnevu (v svojem nadglavišču) navidezno najseverneje (na nebesnem Kozorogovem povratniku) ali najjužneje (na nebesnem Rakovem povratniku) na nebu oziroma je najvišje ali najnižje nad nebesnim ekvatorjem.
Poglej Nagib vrtilne osi in Sončev obrat
Sončna ura
podeželski hiši Houghton Hall v Norfolku sta zgled navpične sončne ure, ki je velikokrat v uporabi Vodoravna sončna ura v Taganrogu (1833) Sončna ura v Belgiji (natančnost.
Poglej Nagib vrtilne osi in Sončna ura
Svetloba
valovne dolžine (rdeča) in krajše valovne dolžine (modra) se s tem loči. Svetlôba je elektromagnetno sevanje pri različnih valovnih dolžinah oziroma frekvencah.
Poglej Nagib vrtilne osi in Svetloba
Titanija (luna)
Titanija je največji Uranov naravni satelit. Titanijo je 11. januarja 1787 odkril William Herschel.
Poglej Nagib vrtilne osi in Titanija (luna)
Ulug Beg
Mirza Mohamed Tarik Ibn Šahruh (čagatajsko میرزا محمد طارق بن شاہ رخ, perzijsko میرزا محمد تراغای بن شاہ رخ), bolj znan kot Ulug Beg, timuridski sultan, astronom, matematik in kaligraf, * 22. marec 1394, Sultanija, Timuridski Iran, † 27.
Poglej Nagib vrtilne osi in Ulug Beg
Uran (planet)
Urán je zunanji, sedmi planet od Sonca v Osončju.
Poglej Nagib vrtilne osi in Uran (planet)
Veliko leto
Nagnjenost Zemljine polarne osi ostaja skoraj konstantna, a na nebu oriše krožno pot skozi veliko leto. Veliko leto ima dva glavna pomena.
Poglej Nagib vrtilne osi in Veliko leto
16 Psiha
16 Psiha (mednarodno ime 16 Psyche, starogrško: Psihé) je velik asteroid tipa M v glavnem asteroidnem pasu.
Poglej Nagib vrtilne osi in 16 Psiha
20 Masalija
20 Masalija (mednarodno ime 20 Massalia, starogrško: Massalía) je asteroid v glavnem asteroidnem pasu.
Poglej Nagib vrtilne osi in 20 Masalija
291 Alica
291 Alica (mednarodno ime je 291 Alice) je majhen asteroid v glavnem asteroidnem pasu.
Poglej Nagib vrtilne osi in 291 Alica
6 Heba
6 Heba (mednarodno ime 6 Hebe, starogrško: Hébe) je velik asteroid tipa S v glavnem asteroidnem pasu.
Poglej Nagib vrtilne osi in 6 Heba
8 Flora
8 Flora je velik in svetel asteroid v asteroidnem pasu.
Poglej Nagib vrtilne osi in 8 Flora
951 Gaspra
951 Gaspra (mednarodno ime je tudi 951 Gaspra) je velik asteroid tipa S zelo blizu notranega roba glavnega asteroidnega pasu.
Poglej Nagib vrtilne osi in 951 Gaspra
Prav tako znan kot Nagib osi, Nagnjenost Zemljine osi, Osni nagib.