Kazalo
19 odnosi: Ahidname, Ahmed I., Carigrad, Evlija Čelebi, Fahredin Al Maan II., Grad Yoros, Ibrahim I., Kaba (svetišče), Kiosk, Krvni davek, Libanon, Mošeja Şehzade, Mustafa I., Osmanska arhitektura, Osmansko cesarstvo, Seznam sultanov Osmanskega cesarstva, Spahije, Tabriz, Zaporoški kozaki.
Ahidname
Bosni zagotovil popolno versko svobodo in zaščito Ahidnama (turško Ahidnâme iz arabskega dha, garancija in perzijskega nāme, knjiga, dokument, v prostem prevodu garancijsko pismo) je bila osmanska listina, pogosto povezana s kapitulacijo.
Poglej Murat IV. in Ahidname
Ahmed I.
Ahmed I. Bahti, 14.
Poglej Murat IV. in Ahmed I.
Carigrad
Carigrad, v zgodovini poznan tudi kot Bizanc in Konstantinopel oziroma Novi Rim, je največje mesto v Republiki Turčiji in pomembno kulturno, gospodarsko ter finančno središče.
Poglej Murat IV. in Carigrad
Evlija Čelebi
Evlija Čelebi (osmansko turško اوليا چلبى, Evliya Çelebi), rojen kot Mehmed Zilli, je bil osmanski raziskovalec, po materi Abhaz, * 25. marec 1611, Carigrad, † 1682, Carigrad ali Kairo.
Poglej Murat IV. in Evlija Čelebi
Fahredin Al Maan II.
Fahredin Al Maan II. (arabsko فخر الدين الثاني بن قرقماز), libanonski (druzijski) emir, * 1572, † 13. april 1635, Konstantinopel.
Poglej Murat IV. in Fahredin Al Maan II.
Grad Yoros
Grad Yoros (turško: Yoros kalesi) je bizantinski grad v razvalinah ob sotočju Bosporja in Črnega morja, severno od Józuetovega hriba, v Carigradu v Turčiji.
Poglej Murat IV. in Grad Yoros
Ibrahim I.
Ibrahim I. (osmansko turško: ابراهيماول, İbrâhîm-i evvel, turško: Birinci İbrahim), 18.
Poglej Murat IV. in Ibrahim I.
Kaba (svetišče)
Kaba, se piše tudi Ka'bah ali Kabah, včasih imenovana al-Kaʿbah al-Kaʿbah, je stavba v središču za islam najpomembnejše Svete mošeje (Masjid al-Haram) v Meki v Saudovi Arabiji.
Poglej Murat IV. in Kaba (svetišče)
Kiosk
kioski K67 iz 60-ih let se vračajo na ulice secesije (1923) v Las Palmas de Gran Canaria. Trajanov kiosk iz 1. stoletja pred našim štetjem na otoku Agilika v Egiptu Nemški vodnjak na hipodromu v Istanbulu Fortínov kiosk, Mehika Kiosk (perzijsko kūšk) je bil zgodovinsko gledano majhen vrtni paviljon, odprt na nekaterih ali vseh straneh, pogost v Perziji, na indijski podcelini in v Osmanskem cesarstvu od 13.
Poglej Murat IV. in Kiosk
Krvni davek
"Devşirme", gravura v palači Topkapi, ki prikazuje mlade fante, ki jih na silo jemljejo njihovim družinam in vodijo v suženjstvo Krvni davek (turško: devşirme (devširme), "zbiranje") je bilo sistematično zbiranje nemuslimanskih otrok v Osmanskem cesarstvu in njihovo prisilno spreobračanje v islam.
Poglej Murat IV. in Krvni davek
Libanon
Libanon (translit,; Liban), uradno Republika Libanon je je država v zahodni Aziji.
Poglej Murat IV. in Libanon
Mošeja Şehzade
Mošeja Şehzade (turško Şehzade Camii, iz izvirne perzijščine شاهزاده Šāhzādeh, kar pomeni 'princ') je osmanska cesarska mošeja iz 16.
Poglej Murat IV. in Mošeja Şehzade
Mustafa I.
Mustafa I. Nori (osmansko turško: مصطفى اول, turško: I. Mustafa Sani), 15.
Poglej Murat IV. in Mustafa I.
Osmanska arhitektura
Osmanska arhitektura je arhitektura Osmanskega cesarstva, ki je nastala v severozahodni Anatoliji v 13.
Poglej Murat IV. in Osmanska arhitektura
Osmansko cesarstvo
Ósmansko cesárstvo ali Otománsko cesárstvo (Devlet-i ʿAliyye-yi ʿOsmâniyye - Vzvišena osmanska država, sodobno turško: عپمانلى دولتى, Osmanlı Devleti - Osmanska država ali Osmanlı Imparatorluğu - Osmansko cesarstvo), je bila večetnična država, ki je obstajala od 27.
Poglej Murat IV. in Osmansko cesarstvo
Seznam sultanov Osmanskega cesarstva
Grb Osmanskega cesarstva Zastava Osmanskega cesarstva Sultani iz Osmanove dinastije so od leta 1299 do leta 1922 vladali obsežnemu Osmanskemu cesarstvu, ki se je na višku moči raztezalo od Madžarske na severu in Somalije na jugu in od Alžirije na zahodu do Iraka na vzhodu.
Poglej Murat IV. in Seznam sultanov Osmanskega cesarstva
Spahije
Spahije sta bili dve vrsti osmanskih konjeniških enot.
Poglej Murat IV. in Spahije
Tabriz
Tabriz (Təbriz, Tabriz) je mesto z največjim številom prebivalcev v Iranskem Azerbajdžanu in ena od zgodovinskih prestolnic Irana.
Poglej Murat IV. in Tabriz
Zaporoški kozaki
Konstantin Jegorovič Makovski (1884): ''Zaporoški kozak'' Zaporoški kozaki, Zaporoška kozaška vojska ali Kozaška vojska (kozaško Військо Запорозьке, Viysʹko Zaporozʹke, ukrajinsko Військо Запорізьке, Vijsʹko Zaporizʹke, rusko Войско Запорожское, Vojsko Zaporozhskoje) ali krajše Zaporožci (ukrajinsko Запорожці, Zaporožci, rusko Запорожцы, Zaporožci, poljsko Kozacy) so bili kozaki, ki so živeli »onkraj Dneprovih brzic« (južno od Dnipra/Dnepropetrovska).