Odpri v Google MapsKazalo
46 odnosi: Akindžije, Andronik IV. Paleolog, Šišmani, Čandarli Ali Paša, Čandarli Kara Halil Hajredin Paša, Bajazid I., Balša II., Beg, Beglerbeg, Bektaši, Bitka na Kosovskem polju, Bitka na Marici, Ejalet, Ferman, Galipolski sporazum, Hamidski bejlik, Ivan Aleksander, Ivan Šišman, Ivan V. Paleolog, Karamanidi, Kopenska vojska Osmanskega cesarstva, Kraljevič Marko, Krvni davek, Lala Şâhin paša, Lazar Hrebeljanović, Ludvik I. Ogrski, Mati Jugovičev, Mihael III. Šišman Asen, Miloš Obilić, Moravska Srbija, Odrin, Orhan I., Rumelija, Söğüt, Seznam sultanov Osmanskega cesarstva, Sofija, Solun, Spahije, Srbska despotija, Vukašin Mrnjavčević, Zeta pod Balšići, 1326, 1369, 1389, 15. junij, 29. junij.
Akindžije
Akindžije, v Osmanskem cesarstvu pripadniki posebnega roda vojske, običajno lahkega konjeniškega odreda.
Poglej Murat I. in Akindžije
Andronik IV. Paleolog
Andronik IV.
Poglej Murat I. in Andronik IV. Paleolog
Šišmani
Šišmani (bolgarsko Шишман, Šišman), tudi Šišmanidi ali Šišmanovci, so bili bolgarska vladarska dinastija kumanskega ali delno kumanskega porekla,Павлов, Пламен (2005).
Poglej Murat I. in Šišmani
Čandarli Ali Paša
Čandarli Ali Paša (turško Çandarlı Ali Paşa) je bil od leta 1387 do 1406 veliki vezir osmanskih sultanov Murata I., Bajazida I. in med osmanskim medvladjem Sulejmana Čelebija, * ni znano, † 18. december 1406.
Poglej Murat I. in Čandarli Ali Paša
Čandarli Kara Halil Hajredin Paša
Čandarli Kara Halil Hajredin Paša (turško Çandarlı Kara Halil Hayreddin Paşa) je bil prvi veliki vezir sultana Murata I., * okoli 1330, Osmansko cesarstvo, † 22. januar 1387, Seres, Osmansko cesarstvo.
Poglej Murat I. in Čandarli Kara Halil Hajredin Paša
Bajazid I.
Bajazid I. (turško: بايزيد الأول, Beyazıt) z nadimkom Yıldırım - "Bliskoviti", sultan Osmanskega cesarstva (1389-1403), * 1354, † 8. marec 1403, Akşehir, Turčija.
Poglej Murat I. in Bajazid I.
Balša II.
Balša Balšić (srbsko Балша Балшић) je bil od leta 1378 do 1385 knez Spodnje Zete, ki je razširil njene meje proti jugu v Albanijo in porazil zadnjega albanskega vojvodo Karla Topijo, * ni znano, † 18. september 1385, Savrsko polje, Albanija.
Poglej Murat I. in Balša II.
Beg
Hyder Beg Khan Beg (turško bey, vodja) je naziv, ki se je tradicionalno uporabljal za vodje manjših turških plemen ali skupin plemen.
Poglej Murat I. in Beg
Beglerbeg
Karta Rumelije leta 1801 Beglerbeg (turško: beylerbeyi, beg begov, gospod gospodov ali komandant komandantov) je bil najvišji naslov v hierarhiji provincijalnih uradnikov Otomanskega cesarstva, nekakšen »generalni guverner«, po položaju takoj za velikim vezirjem.
Poglej Murat I. in Beglerbeg
Bektaši
Vlori. Bektaši so islamska verska bratovščina, ki sledi naukom Hadžija Bektaša Velija, anatolskega mistika in derviša iz 13.
Poglej Murat I. in Bektaši
Bitka na Kosovskem polju
Bitka na Kosovskem polju (tudi Bitka na Kosovem polju; srbsko: Bitka na Kosovu/Boj na Kosovu/Kosovski boj, Kosovska bitka/Vidovdanska bitka; turško: Kosova Meydan Muharebesi) je bil vojaški spopad med Kraljevino Srbijo in Osmanskim cesarstvom na dan Svetega Vida, 15. junija 1389.
Poglej Murat I. in Bitka na Kosovskem polju
Bitka na Marici
Bitka na Marici, znana tudi kot bitka pri Černomenu in druga bitka na Marici, je bil vojaški spopad med vojsko Osmanskega cesarstva pod poveljstvom Lala Şâhin paše ter srbsko in bolgarsko vojsko pod poveljstvom srbskega kralja Prilepa Vukašina Mrnjavčevića in njegovega brata despota Uglješe.
Poglej Murat I. in Bitka na Marici
Ejalet
Seutterjeva karta Osmanskega cesarstva leta 1730 Cedidova karta Srednjega vzhoda leta 1803 Mitchellova karta Osmanskega cesarstva leta 1849 Ejalet (osmansko turško ایالت) je bil največja upravna enota v Osmanskem cesarstvu.
Poglej Murat I. in Ejalet
Ferman
Bajazida II., ki sta shranjena v cerkvi Svete Marije Mongolov v Istanbulu Ferman (turško ferman iz perzijskega فرمان, farmân, kar pomeni odločba ali ukaz) je uredba, odločba, pooblastilo ali uradno dovoljenje suverena (vladarja) v nekaterih islamskih državah, na primer v Osmanskem cesarstvu, Mogulskem imperiju in Iranu med vladanjem šaha Mohameda Reze Pahlavija.
Poglej Murat I. in Ferman
Galipolski sporazum
Galipolski sporazum, sklenjen januarja ali na začetku februarja 1403, je bil mirovni sporazum, sklenjen med Sulejmanom Čelebijem, vladarjem osmanskih ozemelj na Balkanu, in glavnimi krščanskimi regionalnimi silami: Bizantinskim cesarstvom, Beneško republiko, Genovsko republiko, vitezi hospitalci in Kneževino Naksos.
Poglej Murat I. in Galipolski sporazum
Hamidski bejlik
Hamidski bejlik, Hamidska dinastija ali krajše Hamidi (sodobno turško Hamidoğulları ali Hamidoğulları Beyliği) je bil eden od bejlikov, ki so nastali v 14.
Poglej Murat I. in Hamidski bejlik
Ivan Aleksander
Ivan Aleksander (bolgarsko Иван Александър, Ivan Aleksandǎr) je bil bolgarski cesar, ki je vladal od leta 1331 do 1371,Lalkov, Rulers of Bulgaria, str.
Poglej Murat I. in Ivan Aleksander
Ivan Šišman
Ivan Šišman (bolgarsko: Иван Шишман), cesar (car) tǎrnovskega dela Drugega bolgarskega cesarstva (1371–1395), * 1350 ali 1351, 3. junij 1395 (usmrčen).
Poglej Murat I. in Ivan Šišman
Ivan V. Paleolog
Ivan V. Paleolog (grško, Iōannēs V Palaiologos) je bil cesar Bizantinskega cesarstva, ki je vladal v letih 1341-1376 in 1379-1391, * 18. junij 1332, Didimotika, Bizantinsko cesarstvo, † 16. februar 1391, Konstantinopel, Bizantinsko cesarstvo.
Poglej Murat I. in Ivan V. Paleolog
Karamanidi
Karamanidi ali Karamanidska dinastija (turško Karamanoğulları, Karamanoğulları Beyliği), znani tudi kot Karamanska kneževina ali Karamanski bejlik (turško Karaman Beyliği), so bili eden od islamskih anatolskih bejlikov s središčem v južni centralni Anatoliji v okolici sedanje turške province Karaman.
Poglej Murat I. in Karamanidi
Kopenska vojska Osmanskega cesarstva
Janičar; risba slavnega beneškega slikarja Bellinija (1429-1507), ki je naslikal tudi znani portret sultana Mehmeda III. Oborožene sile Osmanskega cesarstva so bile razdeljene na kopensko vojsko, vojno mornarico in vojno letalstvo.
Poglej Murat I. in Kopenska vojska Osmanskega cesarstva
Kraljevič Marko
Marko Mrnjavčević (srbsko Марко Мрњавчевић, Marko Mrnjavčević) je bil de iure srbski kralj, ki je vladal od leta 1371 do 1395, vendar je de facto vladal samo v zahodni Makedoniji v okolici Prilepa, * okoli 1335, † 17. maj 1395, Rovine, Vlaška.
Poglej Murat I. in Kraljevič Marko
Krvni davek
"Devşirme", gravura v palači Topkapi, ki prikazuje mlade fante, ki jih na silo jemljejo njihovim družinam in vodijo v suženjstvo Krvni davek (turško: devşirme (devširme), "zbiranje") je bilo sistematično zbiranje nemuslimanskih otrok v Osmanskem cesarstvu in njihovo prisilno spreobračanje v islam.
Poglej Murat I. in Krvni davek
Lala Şâhin paša
Lala Şâhin paša (* 1330, † okoli 1382), osmanski vojskovodja in prvi beglerbeg Rumelije.
Poglej Murat I. in Lala Şâhin paša
Lazar Hrebeljanović
Kraljestvo kneza Lazarja v 14. stoletju. Stefan Lazar Hrebeljanović, poznan tudi kot knez Lazar in sveti car Lazar (srbsko Стефан Лазар Хребељановић), srbski knez, vladar Moravske Srbije, legendarni srbski narodni junak in svetnik Srbske pravoslavne cerkve, * 1329, Prilepac, Kosovo, † 28.
Poglej Murat I. in Lazar Hrebeljanović
Ludvik I. Ogrski
Ludvik I., Veliki, ogrski in hrvaški kralj, poljski kralj, * 5. marec 1326, Visegrád, † 10. september 1382, Nagyszombat.
Poglej Murat I. in Ludvik I. Ogrski
Mati Jugovičev
Mati Jugovičev je opera v treh spevih Mirka Poliča.
Poglej Murat I. in Mati Jugovičev
Mihael III. Šišman Asen
Mihael III Šišman Asen (bolgarsko Михаил III Шишман Асен, Mihail III Šišman Asen) je bil bolgarski car, ki je vladal od leta 1323 do 1330, * okoli 1280, † 31. julij 1330.
Poglej Murat I. in Mihael III. Šišman Asen
Miloš Obilić
Miloš Obilić, v nekaterih virih tudi Miloš Kobilić (15. junij/28. junij 1389, Kosovsko polje, Kosovo) je bil srbski vitez v službi kneza Lazarja Hrebeljanović, vladarja Moravske Srbije.
Poglej Murat I. in Miloš Obilić
Moravska Srbija
Moravska Srbija (srbsko Моравска Србија/Moravska Srbija) je naziv, ki se v zgodovinopisju uporablja za največjo in najmočnejšo neodvisno srbsko kneževino, nastalo leta 1371 na ruševinah Srbskega cesarstva.
Poglej Murat I. in Moravska Srbija
Odrin
Odrin, prej znan kot Adrianople ali Hadrianopolis, je mesto v Turčiji, v severozahodnem delu province Edirne in Vzhodne Trakije, blizu meje Turčije z Grčijo in Bolgarijo (5,22 kilometra od grške meje na najbližji točki).
Poglej Murat I. in Odrin
Orhan I.
Orhan I. (osmansko turško: اورخان غازی, Orhan Gazi ali Orhan Bey), drugi beg Osmanskega cesarstva, * 1281, Söğüt, † 1361 ali 1362, Bursa.
Poglej Murat I. in Orhan I.
Rumelija
Karta Rumelije leta 1801 Rumelija (turško: Rumeli, »Dežela Rimljanov«, grško: Ρούμελη, Roúmeli, bolgarsko: Румелия, Rumelija) je turško ime, ki se je od 15. stoletja uporabljalo za ozemlje Osmanskega cesarstva na južnem Balkanu.
Poglej Murat I. in Rumelija
Söğüt
Ertuğrul Gazija v Söğütu Söğüt, mesto in okrožje v provinci Bilecik v Marmarski regiji Turčije, ki ima pet manjših mest in 23 vasi in meri 599 km2.
Poglej Murat I. in Söğüt
Seznam sultanov Osmanskega cesarstva
Grb Osmanskega cesarstva Zastava Osmanskega cesarstva Sultani iz Osmanove dinastije so od leta 1299 do leta 1922 vladali obsežnemu Osmanskemu cesarstvu, ki se je na višku moči raztezalo od Madžarske na severu in Somalije na jugu in od Alžirije na zahodu do Iraka na vzhodu.
Poglej Murat I. in Seznam sultanov Osmanskega cesarstva
Sofija
Sofija (bolgarsko София) je glavno mesto Bolgarije, v jugovzhodni Evropi na Balkanskem polotoku, ki ima okoli 1,3 milijona prebivalcev.
Poglej Murat I. in Sofija
Solun
Solun ali Tesalonika (ali krajše) je drugo največje mesto v Grčiji, z nekaj več kot milijonom prebivalcev v svojem metropolitanskem območju in glavno mesto geografske regije Makedonija, upravne regije Osrednja Makedonija in decentralizirane uprave Makedonije in Trakije.
Poglej Murat I. in Solun
Spahije
Spahije sta bili dve vrsti osmanskih konjeniških enot.
Poglej Murat I. in Spahije
Srbska despotija
Srbska despotija (srbsko Српска деспотовина/Srpska despotovina) je bila srednjeveška srbska država v prvi polovici 15.
Poglej Murat I. in Srbska despotija
Vukašin Mrnjavčević
Vukašin Mrnjavčević je bil srednjeveški srbski velikaš, ki je kot srbski kralj vladal od leta 1365 do 1371, * okoli 1320, Livno, Bosna, † 26. september 1371, Černomen, Bolgarija.
Poglej Murat I. in Vukašin Mrnjavčević
Zeta pod Balšići
Zeta (črnogorsko in srbsko Зета, albansko Zeta nën Balshajt) je bila srednjeveška slovanska država na Balkanu, ki je obstajala od leta 1356 do 1421.
Poglej Murat I. in Zeta pod Balšići
1326
1326 (MCCCXXVI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Murat I. in 1326
1369
1369 (MCCCLXIX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Murat I. in 1369
1389
1389 (MCCCLXXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Murat I. in 1389
15. junij
15.
Poglej Murat I. in 15. junij
29. junij
29.
Poglej Murat I. in 29. junij
Prav tako znan kot Murat I.