Kazalo
28 odnosi: Amiotrofična lateralna skleroza, Škorpijonov pik, Živec, Človeški možgani, Glavobol, Guillain-Barréjev sindrom, Kačji ugriz, Klavdij Galen, Lambert-Eatonov miastenični sindrom, Latirizem, Lobanjska baza, Lymska borelioza, Možgansko deblo, Multipla skleroza, Nevroonkologija, Obkrajno živčevje, Okulomotorični živec, Otroška paraliza, Pasovec, Požiranje, Sinkinezija, Subarahnoidna krvavitev, Terminologia Anatomica, Tetanus, Trohlearni živec, Uho, Vagusni živec, Vohalni živec.
Amiotrofična lateralna skleroza
Amiotrofična lateralna skleroza (kratica ALS) ali progresivna spinalna amiotrofija (tudi Charcotova ali Lou Gehrigova bolezen) je bolezen zgornjega in spodnjega motoričnega nevrona, ki se kaže z atrofijo mišic in spastičnimi znaki, pogosto tudi z znaki odpovedi spodnjih možganskih živcev.
Poglej Možganski živec in Amiotrofična lateralna skleroza
Škorpijonov pik
Pik škorpijona je poškodba, ki nastane zaradi vboda strupene bodice v kožo in izpustitvijo strupa.
Poglej Možganski živec in Škorpijonov pik
Živec
Živec (kratica n.) je snop vzporedno potekajočih živčnih vlaken (aksonov), ki je obdan z vezivno ovojnico ter služi pri človeku in živalih prenosu informacij med osrednjim živčevjem in ostalimi predeli organizma.
Poglej Možganski živec in Živec
Človeški možgani
Možgani so del osrednjega živčnega sistema.
Poglej Možganski živec in Človeški možgani
Glavobol
Glavobòl je bolečina, ki jo zaznavamo v področju glave in spada med najpogostejše zdravstvene težave.
Poglej Možganski živec in Glavobol
Guillain-Barréjev sindrom
Guillain-Barréjev sindrom, tudi Guillain-Barréjev polinevritis, je verjetno imunsko povzročena bolezen z ohlapnimi ohromitvami, ki se pričnejo v spodnjih udih in se postopoma vzpenjajo ter lahko poleg zgornjih udov prizadenejo tudi bulbarne živce; značilna je zvišana koncentracija beljakovin ob normalnem ali rahlo zvišanem številu celic v možgansko-hrbtenjačni tekočini.
Poglej Možganski živec in Guillain-Barréjev sindrom
Kačji ugriz
Kačji ugriz je poškodba, ki nastane, ko kača zasadi zobe strupnike v telo žrtve.
Poglej Možganski živec in Kačji ugriz
Klavdij Galen
Klávdij Galén (Aelius Galénus ali Claudius Galénus), bolj poznan kot Galén iz Pergamóna, grško govoreč rimski zdravnik in filozof.
Poglej Možganski živec in Klavdij Galen
Lambert-Eatonov miastenični sindrom
Lambert-Eatonov miasteični sindrom (LEMS) je avtoimunska bolezen, pri kateri je zaradi protiteles moten živčnomišični prenos.
Poglej Možganski živec in Lambert-Eatonov miastenični sindrom
Latirizem
Oksalildiaminopropanojska kislina Latirizem ali nevrolatirizem je bolezen živčevja pri ljudeh in udomačenih živalih, ki jo povzroča zaužitje strokov določenih stročnic iz rodu grahorjev (Lathyrus).
Poglej Možganski živec in Latirizem
Lobanjska baza
Lobanjsko dno – zgornja površina. Lobanjska baza ali lobanjsko dno (lat. basis cranii) je spodnji del možganske lobanje, na katerem ležijo možgani.
Poglej Možganski živec in Lobanjska baza
Lymska borelioza
Lymska borelioza (tudi limska ali lajmska borelioza, pogovorno borelija) je bolezen, ki je posledica okužbe z bakterijami Borrelia burgdorferi, ki jo prenašajo klopi.
Poglej Možganski živec in Lymska borelioza
Možgansko deblo
Možgansko deblo je del možganov.
Poglej Možganski živec in Možgansko deblo
Multipla skleroza
Multipla skleroza (MS, tudi diseminirana skleroza ali encephalomyelitis disseminata) je kronična avtoimuna vnetna bolezen, ki prizadene osrednje živčevje (OŽ).
Poglej Možganski živec in Multipla skleroza
Nevroonkologija
Slikanje z magnetno resonanco: Jasno kontrastna masa kaže na meduloblastom cerebelarnega vermisa. Difuzno kopičenje kontrastnega sredstva v subarahnoidnem prostoru (puščice) kaže na širjenje vzdolž možganskih ovojnic. Névroonkologíja je subspecialnost v medicini, ki se ukvarja z novotvorbami živčevja in združuje nevrologijo in onkologijo.
Poglej Možganski živec in Nevroonkologija
Obkrajno živčevje
Predstavitev obkrajnega živčevja (avtor je Andreas Vesalius). Obkrajno, obodno ali periferno živčevje obsega del živčevja, ki se nahaja zunaj možganov in hrbtenjače.
Poglej Možganski živec in Obkrajno živčevje
Okulomotorični živec
Okulomotorični živec (lat. nervus oculomotorius) je tretji možganski živec in je po funkciji zgolj motoričen.
Poglej Možganski živec in Okulomotorični živec
Otroška paraliza
Otroška paraliza, otroška ohromelost ali poliomielitis (žargonsko tudi okrajšano kot polio) je nalezljiva bolezen, ki jo povzroča virus in se kaže z vročino, glavobolom, bruhanjem, včasih z ohlapno omrtvelostjo (pareza) ali ohromitvijo (paraliza) zaradi okvar v prednjih rogovih hrbtnega mozga.
Poglej Možganski živec in Otroška paraliza
Pasovec
Pasovec ali herpes zoster je akutno vnetje perifernih živcev, ki jo pri odraslih povzroči virus noric (humani herpesvirus 3).
Poglej Možganski živec in Pasovec
Požiranje
Magnetno resonančni posnetek požiranja v realnem času. Požíranje je kompletno motorično dogajanje, deloma hoteno deloma refleksno, pri katerem pride hrana iz ust skozi žrelo v požiralnik in s peristaltiko naprej v želodec.
Poglej Možganski živec in Požiranje
Sinkinezija
Sinkinezíja (grško: syn - ob +: kinesis - gibanje) ali pridrúženi gíb je sopojav nehotenega mišičnega giba, ki spremlja hoten gib, tj.
Poglej Možganski živec in Sinkinezija
Subarahnoidna krvavitev
Subarahnoidna krvavitev (SAK) je krvavitev iz možganskih arterij v subarahnoidnem prostoru.
Poglej Možganski živec in Subarahnoidna krvavitev
Terminologia Anatomica
Terminologia Anatomica (TA) je mednarodna standardna anatomska terminologija.
Poglej Možganski živec in Terminologia Anatomica
Tetanus
Tetanus (iz: tetanos - napet +: teinein - nategovati) ali mrtvični krč je infekcijska bolezen, ki jo povzroča nevrotoksin tetanospazmin grampozitivnega, anaerobnega bacila Clostridium tetani.
Poglej Možganski živec in Tetanus
Trohlearni živec
Trohlearni živec (lat. nervus trochlearis) je četrti možganski živec in je po funkciji zgolj motoričen.
Poglej Možganski živec in Trohlearni živec
Uho
Uho je organ sluha, pri sesalcih pa je odgovoren tudi za ravnotežje.
Poglej Možganski živec in Uho
Vagusni živec
Možganski živci IX., X. (n. vagus) in XI. Vágusni žívec ali klátež (tudi žargonsko vagus) je deseti možganski živec in je glavni živec parasimpatičnega živčevja.
Poglej Možganski živec in Vagusni živec
Vohalni živec
Vohalni, olfaktorni ali prvi možganski živec (lat. nervus olfactorius) je naziv za skupino senzoričnih živcev, od katerih vsakega tvori približno 20 živčnih vlaken bipolarnih živčnih celic, ki vodijo iz olfaktorne regije nosne sluznice skozi kribrozno lamino sitke v olfaktorni bulbus.
Poglej Možganski živec in Vohalni živec
Prav tako znan kot Kranialni živec, Možganski živci.