Kazalo
121 odnosi: Absentizem, Alexander Sutherland Neill, Ambicija, Apatija, Športno treniranje, Čebele, Človek, Boštjan Bajec, Brezposelnost, Delo na črno, Delo na daljavo, Deloholizem, Delovna etika, Delovna osebnost, Delovna učinkovitost, Delovne vrednote, Delovni odnosi, Družini prijazno podjetje, Duševno zdravje na delovnem mestu, Dunning-Krugerjev učinek, Dvofaktorska motivacijska teorija (Herzberg), E-šport, Ekonomsko nasilje, Eric Kandel, Frederick Winslow Taylor, Frommova motivacijska teorija, Frustracije in konflikti, Generacija Y na delovnem mestu, Glotta Nova, Head hunting, Heinz Leymann, Inženirska psihologija, Inovativno vodenje, Inteligentnost in delo, Jeza, Kadrovska psihologija, Karierna orientacija, Karierna sidra, Karizma, Karizmatično vodenje, Kinezioterapija, Konrad Lorenz, Kontraproduktivno vedenje na delovnem mestu, Kontrolna teorija, Kreativno oglaševanje, Kulturni šok, Logoterapija, Medkulturna psihologija, Metoda ocenjevalnega centra, Množično zunanje izvajanje, ... Razširi indeks (71 več) »
Absentizem
Absentizem kot pojem izhaja iz latinske besede absens, kar pomeni izostanek ali odsotnost (SSKJ).
Poglej Motivacija in Absentizem
Alexander Sutherland Neill
Alexander Sutherland Neill, škotski pedagog, * 17. oktober 1883, Forfar, Škotska, Združeno Kraljestvo, † 23. september 1973.
Poglej Motivacija in Alexander Sutherland Neill
Ambicija
Ambicija je močno hotenje, želja po uspehu in uveljavitvi, ki se po navadi pojavlja v okviru ambicioznosti, ki je lastnost ambicioznega človeka.
Poglej Motivacija in Ambicija
Apatija
Ivan Grohar: ''Dekle iz Sorice'', olje na papirju, 1893 Apatija je najpogosteje definirano stanje kjer vlada pomanjkanje občutka in čustev.
Poglej Motivacija in Apatija
Športno treniranje
Športno treniranje (tudi športna vadba) je po znanstvenih, zlasti pedagoških načelih zgrajen proces športnega izpopolnjevanja, ki z načrtnim in sistematičnim delovanjem učinkuje na takšno tekmovalno zmogljivost, ki omogoča športniku najvišje tekmovalne dosežke v izbrani športni disciplini.
Poglej Motivacija in Športno treniranje
Čebele
Čebele (znanstveno ime Anthophila, latinsko cvetoljubi) so nerangiran takson žuželk, ki ga uvrščamo med kožekrilce, natančneje v podred ozkopasih os (Apocrita).
Poglej Motivacija in Čebele
Človek
Človek, tudi človeško bitje (znanstveno ime Homo sapiens sapiens) je dvonožni prvak, podvrsta vrste Homo sapiens (slovensko umni človek), ki spada med velike opice iz rodu Homo.
Poglej Motivacija in Človek
Boštjan Bajec
Boštjan Bajec, slovenski psiholog, asistent na Oddelku za psihologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, * 2. december 1975, Ljubljana.
Poglej Motivacija in Boštjan Bajec
Brezposelnost
Sloveniji v letih 1994-2007.
Poglej Motivacija in Brezposelnost
Delo na črno
Zaposlovanje in delo na črno je podredni pojem sive ekonomije.
Poglej Motivacija in Delo na črno
Delo na daljavo
Delo na daljavo (tudi teledelo; angl. telecommuting) je način dela, pri kateri oseba delo v celoti ali delno opravlja na lokaciji, ki je oddaljena od njegove delovne organizacije, pri tem pa uporablja telekomunikacijsko in informacijsko tehnologijo.
Poglej Motivacija in Delo na daljavo
Deloholizem
Deloholizem je opredeljen kot obsedenost z delom, nagnjenost k pretiranemu delu ali delovno prisilo.
Poglej Motivacija in Deloholizem
Delovna etika
Delovna etika je prepričanje, da je delo vrednota in plemenita dejavnost, ki vodi k uspehu, brezdelje pa nekaj nemoralnega, nedopustnega.
Poglej Motivacija in Delovna etika
Delovna osebnost
Termin delovna osebnost vključuje koncept posameznika kot delavca, njegov motivacijski sistem ter potrebe in vrednote, povezane z njegovim delovnim mestom Capuzzi, D. in Stauffer, M. D. (2012).
Poglej Motivacija in Delovna osebnost
Delovna učinkovitost
Delovna učinkovitost predstavlja kombinacijo delovnega potenciala (fizičnih sposobnosti, mentalnih sposobnosti, izobrazbe in delovnih izkušenj) ter značilnosti organizacije.
Poglej Motivacija in Delovna učinkovitost
Delovne vrednote
Delovne vrednote so dolgotrajna mnenja in občutki, ki opisujejo vedenje delavca na delovnem mestu in njegovo osebno prepričanje o svojih rezultatih.
Poglej Motivacija in Delovne vrednote
Delovni odnosi
Delovni odnosi so edinstveni medosebni odnosi, ki se razvijejo na delovnem mestu.
Poglej Motivacija in Delovni odnosi
Družini prijazno podjetje
Logotip Projekt družini prijazno podjetje je projekt družbene odgovornosti, ki usmerja organizacije, kako prisluhniti in pomagati svojim zaposlenim pri usklajevanju družinskih in poklicnih obveznosti.
Poglej Motivacija in Družini prijazno podjetje
Duševno zdravje na delovnem mestu
Delo ima izredno pomembno vlogo v posameznikovem življenju.
Poglej Motivacija in Duševno zdravje na delovnem mestu
Dunning-Krugerjev učinek
Dunning-Krugerjev učinek predstavlja kognitivno pristranskost, kjer se neusposobljeni posamezniki ne zavedajo lastnega nivoja znanja o določenem področju, kar vodi k slabim odločitvam in zmotnim zaključkom.
Poglej Motivacija in Dunning-Krugerjev učinek
Dvofaktorska motivacijska teorija (Herzberg)
Herzbergova dvofaktorska motivacijska teorija govori o obstoju dveh ločenih faktorjev (higienikov in motivatorjev), ki vplivajo na zadovoljstvo oz.
Poglej Motivacija in Dvofaktorska motivacijska teorija (Herzberg)
E-šport
Finale svetovnega prvenstva v igranju igre ''League of Legends'' (2016) v dvorani Staples Center (Los Angeles, ZDA) E-šport (tudi elektronski šport, tekmovalno igričarstvo in profesionalno igričarstvo) je krovni izraz, ki se uporablja za opis tekmovanja v videoigrah med poklicnimi igralci.
Poglej Motivacija in E-šport
Ekonomsko nasilje
Ekonomsko nasilje je ena izmed oblik nasilja, kamor spadajo vse oblike poniževanja ali nadvladovanja žrtve s pomočjo odrekanja pravic povezanih z zaslužkom in sredstvi za preživetje.
Poglej Motivacija in Ekonomsko nasilje
Eric Kandel
Eric Richard Kandel, avstrijsko-ameriški nevroznanstvenik in akademik, nobelovec, * 7. november 1929, Dunaj, Avstrija.
Poglej Motivacija in Eric Kandel
Frederick Winslow Taylor
Frederick Winslow Taylor, ameriški inženir in teoretik menedžmenta, * 20. marec 1856, Filadelfija, Pensilvanija, ZDA, † 21. marec 1915, Filadelfija, Pensilvanija, ZDA.
Poglej Motivacija in Frederick Winslow Taylor
Frommova motivacijska teorija
Erich Fromm je bil mednarodno priznan psihoanalitik in socialni psiholog ter pomemben predstavnik humanistične filozofije v 20.
Poglej Motivacija in Frommova motivacijska teorija
Frustracije in konflikti
Frustracija in konflikti so psihološke teme o človeški motivaciji.
Poglej Motivacija in Frustracije in konflikti
Generacija Y na delovnem mestu
Generacija Y, tudi "milenijci, neksterji, ipsilonarji" (ang. "Generation Y" or "Milennials"), so otroci blaginje in so nova prihajajoča delovna moč.
Poglej Motivacija in Generacija Y na delovnem mestu
Glotta Nova
Glotta Nova je zasebno izobraževalno središče za odrasle s sedežem v Ljubljani, ustanovljeno leta 1992.
Poglej Motivacija in Glotta Nova
Head hunting
Head hunting ("lov na glave" ali direktno iskanje kadrov) pomeni poskus vzbuditi zanimanje za karierno priložnost pri strokovnjakih, ki o novi zaposlitvi morda sploh ne razmišljajo, gotovo pa niso aktivni iskalci zaposlitve.
Poglej Motivacija in Head hunting
Heinz Leymann
Heinz Leymann, švedski industrijski psiholog, doktor znanosti, profesor in raziskovalec, * 17. julij 1932, Wolfenbüttel, Nemčija, † 26. februar 1999, Stockholm, Švedska.
Poglej Motivacija in Heinz Leymann
Inženirska psihologija
Inženírska psihologíja je veja psihologije, ki se ukvarja s preučevanjem človekovega vedenja v operacijskih sistemihRoscoe, S. N. (1997).
Poglej Motivacija in Inženirska psihologija
Inovativno vodenje
Inovativno vodenje je način vodenja v organizacijah.
Poglej Motivacija in Inovativno vodenje
Inteligentnost in delo
Inteligentnost je ena izmed najbolj cenjenih lastnosti v sodobnem svetu.
Poglej Motivacija in Inteligentnost in delo
Jeza
Jeza je eno izmed osnovnih in enostavnih čustev.
Poglej Motivacija in Jeza
Kadrovska psihologija
Kadrovska psihologija je eno izmed treh področij industrijsko-organizacijske psihologije.
Poglej Motivacija in Kadrovska psihologija
Karierna orientacija
S karierno orientacijo se ukvarjajo storitve oz.
Poglej Motivacija in Karierna orientacija
Karierna sidra
Karierna sidra so razmeroma trajen skupek vrednot, ki določa kariero.
Poglej Motivacija in Karierna sidra
Karizma
Karizma je sposobnost jasne in vizionarske komunikacije, katere sporočilo je navdihujoče in pritegne ter motivira druge posameznike.
Poglej Motivacija in Karizma
Karizmatično vodenje
Teorija karizmatičnega vodenja se je oblikovala v 80. letih dvajsetega stoletja, ko so velika severnoameriška podjetja začutila potrebo po spremembah poslovanja in vodenja, predvsem zaradi vse večje konkurence s strani tujih podjetij.
Poglej Motivacija in Karizmatično vodenje
Kinezioterapija
Kinezioterapija (grško kinesis - gibanje, therapeio - zdravljenje) je metoda rehabilitacije, ki predstavlja obliko nespecifičnega funkcionalnega zdravljenja, ki uporablja gib, oziroma gibanje, kot osnovno sredstvo v prizadevanju za izboljšanje porušenega zdravja ali popolno ozdravitev.
Poglej Motivacija in Kinezioterapija
Konrad Lorenz
Konrad Lorenz (levo) in Nikolaas Tinbergen, 1978 Konrad Zacharias Lorenz,, avstrijski zoolog - etolog in ornitolog ter nobelovec, * 7. november 1903, Dunaj, Avstrija (takrat Avstro-Ogrska), † 27. februar 1989, Altenberg, Avstrija.
Poglej Motivacija in Konrad Lorenz
Kontraproduktivno vedenje na delovnem mestu
Kontraproduktivno vedenje na delovnem mestu se nanaša na kakršnokoli namerno vedenje organizacijskega člana, ki ga delovna organizacija vidi kot nasprotujočega njenim legitimnim interesom.
Poglej Motivacija in Kontraproduktivno vedenje na delovnem mestu
Kontrolna teorija
Kontrolna teorija je teorija, ki opisuje model ciljno usmerjenega vedenja.
Poglej Motivacija in Kontrolna teorija
Kreativno oglaševanje
Kreativno oglaševanje je oglaševanje, pri katerem je poudarjen element kreativnosti, s katero z upoštevanjem pravil privabimo in obdržimo ciljno skupino potrošnikov ter ji predstavimo koristi, ki jih izdelek zanjo prinaša.
Poglej Motivacija in Kreativno oglaševanje
Kulturni šok
Srečanje osvajalcev s puškami in konji je šokiralo Azteke, zato so Evropejce zmedli s preroki z vzhoda. Po vzoru bodo imeli ljudje najprej (1) obdobje medenih tednov in nato (2) prehodno obdobje, torej kulturni šok. Toda kasneje se bodo ljudje začeli prilagajati (3) (pikčasta črta kaže, da bodo nekateri sovražili novo kulturo).
Poglej Motivacija in Kulturni šok
Logoterapija
Logoterapija (grško logos.
Poglej Motivacija in Logoterapija
Medkulturna psihologija
Medkulturna psihologija je veja psihologije, ki se ukvarja z raziskovanjem vpliva kulturnih faktorjev na psihološke dimenzije.
Poglej Motivacija in Medkulturna psihologija
Metoda ocenjevalnega centra
Ocenjevalni center (angl. - AC) je kompleksen ocenjevalni proces, ki se uporablja zlasti za selekcijo pri sprejemu zunanjih kandidatov na delovno mesto ali za napredovanje že zaposlenih in za njihov nadaljnji razvoj kariere.
Poglej Motivacija in Metoda ocenjevalnega centra
Množično zunanje izvajanje
Crowdsourcing je vrsta aktivnosti, pri katerih sodeluje množica ljudi z namenom reševanja širšega problema.
Poglej Motivacija in Množično zunanje izvajanje
Možgani
Možgani šimpanza Možgáni so središče živčevja vseh vretenčarjev in večine nevretenčarjev.
Poglej Motivacija in Možgani
Morris Viteles
Morris Viteles, ameriški psiholog, * 1. maj 1898, Rusija, † 7. december 1996, ZDA.
Poglej Motivacija in Morris Viteles
Motiviranje zaposlenih
Motiviranje zaposlenih je proces, pri katerem želimo zvišati delovno motivacijo zaposlenih.
Poglej Motivacija in Motiviranje zaposlenih
Napredovanje v karieri
Napredovanje se lahko definira kot interakcija med ljudmi in podjetjem.
Poglej Motivacija in Napredovanje v karieri
Navezanost na blagovno znamko
Navezanost na blagovno znamko je močan, čustven odnos med potrošnikom in blagovno znamko; ustvarjalci blagovne znamke poskušajo v tem odnosu apelirati na čustva, želje in potrebe potrošnika.
Poglej Motivacija in Navezanost na blagovno znamko
Negativna čustva na delovnem mestu
Negativna čustva so neprijetna kratkotrajna ali dolgotrajna stanja s spremenljivo intenzivnostjo Andrieş, A. M. (2011).
Poglej Motivacija in Negativna čustva na delovnem mestu
Nikolaas Tinbergen
Nikolaas »Niko« Tinbergen, FRS, nizozemski ornitolog in etolog, nobelovec, * 15. april 1907, Haag, Nizozemska, † 21. december 1988, Oxford, Anglija.
Poglej Motivacija in Nikolaas Tinbergen
Nootropik
Nootrópiki, znani tudi kot pametne droge in kognitivni ojačevalci, so učinkovine, prehranska dopolnila in druge snovi, ki izboljšujejo kognitivne funkcije, zlasti izvršne funkcije, spomin, ustvarjalnost in motivacijo pri zdravih posameznikih.
Poglej Motivacija in Nootropik
Odhodi iz organizacije
Teorije in modeli namer odhodov obravnavajo odhod kot individualno psihološko spremenljivko, to pa jih razlikuje od preučevanja fluktuacije kot organizacijske spremenljivke, ki ponazarja gibanje števila zaposlenih.
Poglej Motivacija in Odhodi iz organizacije
Odločanje
Sprejemanje odločitev je eden temeljnih kognitivnih procesov, ki je široko uporabljen v določanjo racionalnih, hevrističnih in intuitivnih selekcij v znanstvenih, ekonomskih in managerskih situacijah, kot tudi v vsakodnevnih situacijah.
Poglej Motivacija in Odločanje
Odnos do dela
Odnos do dela nam govori o tem, da imajo zaposleni do svojega dela in različnih vidikov dela (kariera, njihovo podjetje ali organizacija) vedno nek določen vidik, stališče.
Poglej Motivacija in Odnos do dela
Okoljska psihologija
Okoljska psihologija je interdisciplinarno področje, ki se ukvarja z odnosom med človekom in njegovim okoljem.
Poglej Motivacija in Okoljska psihologija
Opolnomočenje zaposlenih
Opolnomočenje zaposlenih je proces nudenja znanja, informacij in veščin zaposlenim, ki omogoča, da zaposleni sprejemajo avtonomne odločitve in zanje tudi odgovarjajo.
Poglej Motivacija in Opolnomočenje zaposlenih
Organizacijska klima
Klima poleg kulture predstavlja enega izmed organizacijskih dejavnikov, ki je najbolj neposredno povezan z vsemi ostalimi elementi organizacije in njenim okoljem ter vsemi posamezniki v sistemu.
Poglej Motivacija in Organizacijska klima
Organizacijska psihologija
Organizacijska psihologija ali psihologija dela se ukvarja s preučevanjem človeškega vedenja v vidikih življenja, ki so povezani s produkcijo, distribucijo in uporabo storitev.
Poglej Motivacija in Organizacijska psihologija
Organizacijska struktura
Organizacijsko strukturo predstavljajo dejavnosti, ki so usmerjene k doseganju organizacijskih ciljev.
Poglej Motivacija in Organizacijska struktura
Planinski vodnik
Trentarski vodniki na razglednici iz leta 1909 Planinski vodnik, tudi gorski (gorniški) vodnik je človek, strokovno usposobljen za vodenje ljudi v gorah, lahko pa tudi priročnik v obliki knjižice, ki ga napišejo poznavalci gora.
Poglej Motivacija in Planinski vodnik
Podhranjenost
Podhranjenost je stanje, ki je posledica uživanja hrane, v kateri je količina hranil premajhna ali prevelika v takšnem obsegu, da povzroča zdravstvene težave.
Poglej Motivacija in Podhranjenost
Poklicna samopodoba
Poklicna samopodoba obsega posameznikova prepričanja o tem, kdo je in predvsem kaj želi postati na poklicnem področju.
Poglej Motivacija in Poklicna samopodoba
Poslovni kovčing
Poslovni kovčing naj bi zajemal vse, kar je povezano s kovčingom kovčingom na delovnem mestu in se osredotoča na poslovni razvoj poslovni razvoj.
Poglej Motivacija in Poslovni kovčing
Poslovno potovanje
Poslovno potovanje je povratno potovanje, zaradi službenih potreb delovne organizacije.
Poglej Motivacija in Poslovno potovanje
Prezentizem
Prezentizem pomeni prisotnost na delovnem mestu, kljub delavčevemu slabemu počutju, bolezni ali motečim dejavnikom iz osebnega življenja.
Poglej Motivacija in Prezentizem
Proces odločanja potrošnika
Proces odločanja potrošnika je proces, ki zajema zbiranje in procesiranje informacij ter ocenjevanje in izbiranje najboljše možnosti za rešitev problema, povezanega z nakupom.
Poglej Motivacija in Proces odločanja potrošnika
Produktivnost tima
Produktivnost ali delovna uspešnost je povprečna mera učinkovitosti produkcije.
Poglej Motivacija in Produktivnost tima
Prokrastinacija
Prokrastinacija (odlašanje, zavlačevanje, latinsko prōcrāstināre: prō-, naprej + crāstinus, jutri (iz crās, jutri)) je vedenje, pri katerem izvajamo manj nujne naloge namesto bolj nujnih oz.
Poglej Motivacija in Prokrastinacija
Prometna nesreča
Prometna nesreča Prometna nesreča je nesreča na javni cesti in nekategorizirani cesti, ki je dana v uporabo za cestni promet, v kateri je bilo udeleženo vsaj eno premikajoče se vozilo in je v njej ena ali več oseb umrlo, bilo telesno poškodovanih ali je nastala gmotna škoda.
Poglej Motivacija in Prometna nesreča
Psihološko testiranje
Motivacija in čustva sta pomembna dejavnika, ki vplivata na to, koliko napora bo posameznik vložil v izpolnjevanje in sodelovanje pri določenem psihološkem testu.
Poglej Motivacija in Psihološko testiranje
Psihologija
Psihologija (starogrško psychē - duša in logos - beseda, govor) je veda, ki znanstveno proučuje duševne procese, vedenje in osebnost, torej psihološke procese pri človeku.
Poglej Motivacija in Psihologija
Psihologija športa
Psihologija športa je aplikativna psihološka disciplina, ki je nastala na stiku med znanostjo o športu in psihologijo.
Poglej Motivacija in Psihologija športa
Psihologija oglaševanja
Psihologija predstavlja pomemben del teorije in prakse oglaševanja in trženja.
Poglej Motivacija in Psihologija oglaševanja
Razlike v potrošništvu med moškimi in ženskami
Potrošništvo, imenovano tudi konsumizem, je po SSKJ pretirano porabljanje materialnih dobrin.
Poglej Motivacija in Razlike v potrošništvu med moškimi in ženskami
Samospoštovanje
Sámospoštovánje je pojem, ki se uporablja v psihologiji in se nanaša na vrednostni vidik samopodobe.
Poglej Motivacija in Samospoštovanje
Samoučinkovitost
Samoučinkovitost je psihološki konstrukt, ki predstavlja prepričanja posameznikov o njihovih lastnih sposobnostih izvajanja nadzora nad osebnim delovanjem, delovanjem v njihovi okolici in dogodki, ki vplivajo na njihovo življenje.
Poglej Motivacija in Samoučinkovitost
Samoučinkovitost na delovnem mestu
Samoučinkovitost je prepričanje posameznika v lastno zmožnost za izvedbo določenih dejanj.
Poglej Motivacija in Samoučinkovitost na delovnem mestu
Seminar
Seminar je oblika dinamičnega poučevanja oz.
Poglej Motivacija in Seminar
Sestava multi-nacionalnih moštev
Multi-nacionalna moštva so globalna moštva, ki so opredeljena z različnimi nacionalnostmi, kulturami in jezikovno raznolikostjo, pojavljajo pa se vseh oblik in velikosti ter tako postajajo bistvena komponenta globalizacije.
Poglej Motivacija in Sestava multi-nacionalnih moštev
Seznam psiholoških vsebin
To je seznam vsebin, povezanih s psihologijo, psihiatrijo in sorodnimi temami.
Poglej Motivacija in Seznam psiholoških vsebin
Shizofrenija
Shizofrenija je duševna motnja, za katero sta značilna razpad miselnih procesov in šibka čustvena odzivnost.
Poglej Motivacija in Shizofrenija
Situacijsko vodenje
Situacijsko vodenje predstavljajo 4 različni stil vodenja, katere vodja uporablja glede na različno situacijo.
Poglej Motivacija in Situacijsko vodenje
Skozi mesto
Skozi mesto je kratka sodobna pravljica, ki jo je napisala slovenska pisateljica Svetlana Makarovič, ilustrirala pa jo je Jelka Reichman.
Poglej Motivacija in Skozi mesto
Socialno kognitivna teorija
Splošno priznane teorije storilnostne motivacije, povezane s človekovimi potrebami, pravičnostjo ali pričakovanji ne dajejo zadovoljujoče procesno usmerjene analize faktorjev, ki vplivajo na odnos med vedenjem in izidi le-tega.
Poglej Motivacija in Socialno kognitivna teorija
Sodelanje
Prostor za sodelanje v Berlinu Sodelanje, tudi sodelo ali coworking, v najširšem pomenu opredeljuje način dela, ki samozaposlenim in drugim profesionalcem omogoča, da si občasno ali stalno delijo delovni prostor z drugimi ustvarjalci iz svoje ali sorodnih panog, poleg prostora pa se termin navezuje tudi na skupnost, ki se znotraj njega ustvari.
Poglej Motivacija in Sodelanje
Spremno pismo
Spremno ali motivacijsko pismo je dopis, ki ga ob prijavi na delovno mesto ali ob pošiljanju ponudb za delovno mesto posredujemo delodajalcu skupaj z življenjepisom.
Poglej Motivacija in Spremno pismo
Storilnostna motivacija
Storilnostna motivacija ali motivacija za dosežke je želja, da bi dosegli nekaj zahtevnega in težavnega, nekaj nadpovprečnega.
Poglej Motivacija in Storilnostna motivacija
Strah
''Krik'', Edvard Munch, 1893. ''Strah'', slikarstvo Maria Jakunčikova, (1893-1895). Malo čustev ima takšen vpliv na naše obnašanje in počutje kot strahMusek, J. (2005).
Poglej Motivacija in Strah
Strokovnjak
Strokovnjak (s tujko ekspert) je človek, ki dobro obvlada določeno stroko in se nanjo spozna.
Poglej Motivacija in Strokovnjak
Tekmovalnost
Tekmovalnost (s tujko kompetitivnost, iz latinske fraze »com-petere« – prizadevati si skupaj z nekom drugim« je osebnostna lastnost. Enotne definicije za pojem tekmovalnosti s psihološkega vidika ni, saj je za to potrebnih več znanstvenih raziskav in ugotovitev, ki bi lahko kljub kompleksnosti tekmovanja in pomenu za napredovanje posameznika podale definicijo tekmovanja za posamezno področje (Kobal Grum, 2008) Kobal Grum, D.
Poglej Motivacija in Tekmovalnost
Teorija akcije (v psihologiji dela in organizacije)
Teorija akcije sodi med teorije motivacije v psihologiji dela in organizacije in izhaja iz nemško govorečega področja.
Poglej Motivacija in Teorija akcije (v psihologiji dela in organizacije)
Teorija odnosov med ljudmi
Vpliv Eltona Maya na področju psihologije je zelo obširen in, iz določenih vidikov, kot v primeru teorije odnosov med ljudmi, tudi kontroverzen.
Poglej Motivacija in Teorija odnosov med ljudmi
Teorija postavljanja ciljev
Teorija postavljanja ciljev je motivacijska teorija in izhaja iz dveh tradicij; prva je akademska in izhaja iz del Ryana, G. Millerja, Galanterja in Pribama, Kurta Lewina do Wurzburgške šole in njihovih konceptov namer, nalog, mentalnih setov, nivoja aspiracije.
Poglej Motivacija in Teorija postavljanja ciljev
Teorija potrebe po dosežkih
Teorijo potrebe po dosežkih je skupaj s sodelavci razvil David McClelland Teorija predpostavlja, da obstajajo tri potrebe, ki motivirajo človeško vedenje - potreba po moči, potreba po pripadnosti in potreba po dosežku.
Poglej Motivacija in Teorija potrebe po dosežkih
Teorija pravičnosti
Teorija pravičnosti se je pojavila pred približno pol stoletja, v obdobju, ko je več modelov upravljanja poskušalo razložiti motivacijo na delovnem mestu.
Poglej Motivacija in Teorija pravičnosti
Teorija pričakovanja
Prva teorija o formalni motivaciji za delo, ki je predpostavljala, da ljudje tehtajo med raznimi opcijami, preden se odločijo za eno od njih, je bila pot-cilj teorija, katere avtorji so Georgopoulos, Mahoney in Jones (1957).
Poglej Motivacija in Teorija pričakovanja
Tesnoba
Tesnoba, anksioznost ali bojazen je občutje negotovosti, pričakovanja česa neugodnega, brez stvarnega zunanjega razloga, spremljano z vegetativnimi pojavi (npr. pospešen srčni utrip in pospešeno dihanje, drhtenje).
Poglej Motivacija in Tesnoba
Trajnostna potrošnja
Človek za življenje potrebuje stabilno klimo, zaščito pred škodljivim UV-sevanjem, čisto vodo in zrak ter obnovljive vire mineralov in organskih materialov, kot je na primer les in zemeljska prst.
Poglej Motivacija in Trajnostna potrošnja
Transakcijsko vodenje
Transakcijsko vodenje je stil vodenja, pri katerem se vodja in zaposleni dogovarjata o materialnih, kadrovskih, socialnih in drugih ugodnostih.
Poglej Motivacija in Transakcijsko vodenje
Transformacijsko vodenje
Transformacijsko vodenje je tip vodenja, ki združuje vodjo in zaposlene s skupno vizijo, ki jo vodja vzdržuje s svojo karizmo.
Poglej Motivacija in Transformacijsko vodenje
Tuckmanove faze razvoja skupine
alt.
Poglej Motivacija in Tuckmanove faze razvoja skupine
Učeča se organizacija
Učečo se organizacijo je zasnoval Peter Senge.
Poglej Motivacija in Učeča se organizacija
Upravljanje človeških virov
Upravljanje človeških virov (UČV) je vrsta menedžmenta, ki obsega splet različnih programov in dejavnosti, s katerimi želimo doseči, da je delo uspešno – v zadovoljstvu posamezniku, organizaciji in družbi.
Poglej Motivacija in Upravljanje človeških virov
Upravljanje znanja
Upravljanje znanja (ang. knowledge management) je proces zajemanja, razvoja, izmenjave in učinkovite uporabe organizacijskega znanja.
Poglej Motivacija in Upravljanje znanja
Ustvarjalnost
Ustvarjalnost ali kreativnost je sposobnost za ustvarjanje del, ki so nova (originalna in nepričakovana) ter primerna (uporabna, se prilegajo omejitvam naloge).
Poglej Motivacija in Ustvarjalnost
Utrujenost na delovnem mestu
Zaposlena oseba je primer prenatrpanega načina življenja, saj je veliko zahtev, ki jih vsak dan mora izpolniti.
Poglej Motivacija in Utrujenost na delovnem mestu
Uvajanje v delo
Uvajanje v delo je kadrovski postopek, pri katerem se novinec v delovni organizaciji sistematično pripravlja na uspešno opravljanje delovnih nalog.
Poglej Motivacija in Uvajanje v delo
Vedenjska rezina
Vedenjske rezine se nanašajo na neverbalno obnašanje (mimika, geste, vedenja), ki ga opazujemo tako, da se osredotočimo na ekspresivne gibe osebe, ki jo opazujemo.
Poglej Motivacija in Vedenjska rezina
Vodenje
Vodenje, s pomenom vodenja ljudi je sestavni del upravljanja (menedžmenta) organizacije.
Poglej Motivacija in Vodenje
Vpliv čustvene inteligentnosti na uspešnost na delovnem mestu
Čustvena inteligentnost ima velik vpliv na uspešnost na delovnem mestu.
Poglej Motivacija in Vpliv čustvene inteligentnosti na uspešnost na delovnem mestu
Zagnanost
Zagnanost (angleško grit) je pozitivna, nekognitivna, psihološka lastnost, ki jo opredelimo kot predanost posameznika doseganju dolgoročnega cilja ali končnega stanja.
Poglej Motivacija in Zagnanost
Zaključek športne kariere
Zaključek športne kariere je faza, ki vključuje preplet različnih dejavnikov, ki vplivajo na športnikovo odločitev, da preneha s športno kariero.
Poglej Motivacija in Zaključek športne kariere
Zanos
Zanos je stanje popolnega osredotočanja in usmerjene pozornosti na izvajanje določene mentalne ali fizične aktivnosti.
Poglej Motivacija in Zanos
Zibajoči ples
Shema čebeljega plesa Zibajoči ples je vedenjski vzorec, ki ga izvajajo delavke nekaterih vrst čebel v koloniji.
Poglej Motivacija in Zibajoči ples