Odpri v Google MapsKazalo
77 odnosi: Abu Hamid al-Garnati, Ajubidi, Al-Adil I., Al-Kamil, Al-Mishraq, Arabska plošča, Arbil, Asirci, Asirija, Asurbanipalova knjižnica, Atabeg, Šapur I., Balduin I. Jeruzalemski, Bitka na Ager Sanguinisu, Bitka pri Gavgameli, Bitka pri Manzikertu, Damask, Danišmendi, Druga križarska vojna, Dur-Šarukin, Enuma Eliš, Filadelfija, Pensilvanija, Gavgamela, Godfrej Bouillonski, Gornja Mezopotamija, Grad Peleș, Grofija Edesa, Halafska kultura, Hatra, Hazari, Hevselski vrtovi, Ibn al-Asir, Ibn Batuta, Ignace Gabriel I. Tappouni, Irak, Iransko-iraška vojna, Jeruzalemsko kraljestvo, Jordanija, Joscelin I. Edeški, Kılıç Arslan I., Kerboga, Kilič Arslan II., Klinopis, Kneževina Antiohija, Korduena, Kraljevska cesta, Mavdud, Nadia Murad, Nimrud, Ninive, ... Razširi indeks (27 več) »
Abu Hamid al-Garnati
Abu Hamid Mohamed ibn Abd al-Rahman ibn Sulejman ibn Rabi al-Māzinī al-Qaisi, svetovni potnik iz Granade v Andaluziji, ki je potoval po vzhodni in srednji Evropi in svoja potovanja opisal v potopisu Tuhfat al-albab (Darilo src), * okoli 1080, Granada, Al Andaluz, † 1170, Damask.
Poglej Mosul in Abu Hamid al-Garnati
Ajubidi
Ajubidi so bili muslimanska vladarska dinastija kurdskega porekla, ki je v 12. in 13. stoletju vladala v Egiptu, Siriji, Jemnu (razen gorovja na severu), Dijar Bakru, Meki, Hedžasu in severnemu Iraku.
Poglej Mosul in Ajubidi
Al-Adil I.
Al-Adil I. (arabsko الملك العادل سيف الدين أبو بكر بن أيوب, al-Malik al-Adil Sajf ad-Din Abu-Bakr Ahmed ibn Nadžm ad-Din Ajub, slovensko Ahmed, sin Nadžma ad-Din Ajuba, oče Bakra, pravični kralj, meč vere, ali kratko العادل) je bil četrti sultan Egipta in Sirije, brat sultana Saladina, ustanovitelja Sultanata Egipt in Ajubidske dinastije, * junij 1145, † 31.
Poglej Mosul in Al-Adil I.
Al-Kamil
Al-Kamil (arabsko الكامل) a polnim imenom al-Malik al-Kamil Naser ad-Din Abu al-Ma'ali Muhammad je bil muslimanski vladar in četrti ajubidski sultan Egipta, * okoli 1177, † 6. marec 1238.
Poglej Mosul in Al-Kamil
Al-Mishraq
Al-Mishraq je državno vodena tovarna žvepla okoli 45 km oddaljena od mesta Mosul v Iraku.
Poglej Mosul in Al-Mishraq
Arabska plošča
Arabska plošča je manjša tektonska plošča na severni in vzhodni polobli.
Poglej Mosul in Arabska plošča
Arbil
Arbil, Erbil, Irbil in Arabela (turško Erbīl, kurdsko ھەولێر, Hewlêr, arabsko اربيل, Arbīl, sirijsko ܐܪܒܝܠ, Arbel) je za Bagdadom, Basro in Mosulom četrto največje mesto v Iraku.
Poglej Mosul in Arbil
Asirci
Asirci so semitska etnična skupina, ki izhajajo iz Mezopotamije in se kot samostojna sila ne omenjajo do 1350 pr.
Poglej Mosul in Asirci
Asirija
Satelitska slika osrednjega dela Asirije Asirija je starodavna država, poimenovana po njenem prvotnem glavnem mestu Ašur (Asur, Asshur) na reki Tigris.
Poglej Mosul in Asirija
Asurbanipalova knjižnica
Asurbanipalova kraljeva knjižnica, imenovana po zadnjem velikem vladarju Asirskega cesarstva Asurbanipalu, je zbirla več kot 30.000 klinopisnih glinastih tablic in fragmentov iz 7.
Poglej Mosul in Asurbanipalova knjižnica
Atabeg
Atabeg, Atabek ali (v turških jezikih) Atabey, (armensko: Աթաբեկ, Atabek) je bil deden plemiški naslov turškega porekla.
Poglej Mosul in Atabeg
Šapur I.
Šapur I. ali Šabur I. (srednjeperzijsko 𐭱𐭧𐭯𐭥𐭧𐭥𐭩, novoperzijsko شاپور), znan tudi kot Šapur Veliki, je bil drugi kralj kraljev Sasanidskega cesarstva, * ni znano, Firuzabad, Iran, † maj 270, Bišapur, Iran.
Poglej Mosul in Šapur I.
Balduin I. Jeruzalemski
Balduin Boulonjski, francoski plemič, * 1. januar 1058, Spodnja Lorena, Francija, † 2. april 1118, Al-Arish, Egipt.
Poglej Mosul in Balduin I. Jeruzalemski
Bitka na Ager Sanguinisu
Bitka na Ager Sanguinisu (oz. bitka na krvavem polju; tudi bitka pri Sarmadi) je bil spopad med križarsko državo Antiohijo in Ortokidi iz Alepa 28. junija 1119.
Poglej Mosul in Bitka na Ager Sanguinisu
Bitka pri Gavgameli
Bitka pri Gavgameli, imenovana tudi bitka pri Arbeli, je potekala 1. oktobra 331 pr. n. št. med Aleksandrom Velikim in Darejem.
Poglej Mosul in Bitka pri Gavgameli
Bitka pri Manzikertu
Bitka pri Manzikertu je bil spopad med Bizantinskim in Seldžuškim cesarstvom, katerima sta vladala cesar Roman IV. Diogen in sultan Alp Arslan.
Poglej Mosul in Bitka pri Manzikertu
Damask
Damásk (arabsko دمشق الشام, Dimašk aš-Šam) je glavno mesto Sirije in eno najstarejših mest na svetu.
Poglej Mosul in Damask
Danišmendi
obleganjem Nikeja Danišmendi so bili vladarska dinastija Oguških Turkov, ki je v 11. in 12. stoletju vladala v severnem in vzhodnem delu osrednje Anatolije.
Poglej Mosul in Danišmendi
Druga križarska vojna
Druga križarska vojna (1147–1149) je bil drugi veliki križarski pohod v Sveto deželo.
Poglej Mosul in Druga križarska vojna
Dur-Šarukin
Dur-Šarukin ("Sargonova trdnjava", arabsko دور شروكين), današnji Khorsabad, je bil asirsko glavno mesto v času Sargona II. asirskega.
Poglej Mosul in Dur-Šarukin
Enuma Eliš
Enûma Eliš (slovensko Ko je zgoraj) je babilonski mit o ustvarjenju sveta.
Poglej Mosul in Enuma Eliš
Filadelfija, Pensilvanija
Filadelfija (originalno angleško Philadelphia) je največje mesto v ameriški zvezni državi Pensilvaniji in šesto največje v ZDA.
Poglej Mosul in Filadelfija, Pensilvanija
Gavgamela
Gavgamela, antično naselje v Asiriji v današnjem severnem Iraku kjer je potekala Bitka pri Gavgameli.
Poglej Mosul in Gavgamela
Godfrej Bouillonski
Godfrej Bouillonski, flandrijski plemič in vojak, eden od vodij prvega križarskega pohoda, * okoli 1060, Boulogne-sur-Mer, Francija, † 18. julij 1100, Jeruzalem, Jeruzalemsko kraljestvo.
Poglej Mosul in Godfrej Bouillonski
Gornja Mezopotamija
Al-Džazira—Gornja Mezopotamija na posnetku Bližnjega vzhoda Gornja Mezopotamija (arabsko الجزيرة, al-Džazira, slovensko otok) je ime višavja in velike izprane ravnine v severozahodnem Iraku, severovzhodni Siriji in jugovzhodni Turčiji na severnem Bližnjem vzhodu.
Poglej Mosul in Gornja Mezopotamija
Grad Peleș
Grad Peleș (romunsko Castelul Peleș, izgovarjava) je neorenesančni grad v Karpatih v bližini mesta Sinaia v okrožju Prahova v Romuniji na srednjeveški poti, ki povezuje Transilvanijo in Vlaško, zgrajen med letoma 1873 in 1914.
Poglej Mosul in Grad Peleș
Grofija Edesa
Grofija Edesa (1098-1144) je bila prva križarska država, ki so je ustanovili že med prvo križarsko vojno leta 1098.
Poglej Mosul in Grofija Edesa
Halafska kultura
Halafska kultura je zgodovinsko obdobje v severni Mezopotamiji, ki je trajalo približno od leta 6100 in 5100 pr.
Poglej Mosul in Halafska kultura
Hatra
Hatra (aramejsko ḥṭr’, arabsko الحضر) je bila antično mesto v severni iraški pokrajini Džazira in antični perzijski provinci Hvarvaran.
Poglej Mosul in Hatra
Hazari
Hazarski kaganat od leta 650 do 850 Hazari (narečno turško: Xazarlar) so bili polnomadsko turško ljudstvo, ki je od 7.
Poglej Mosul in Hazari
Hevselski vrtovi
Hevselski vrtovi (turško Hevsel Bahçeleri) so sedemsto hektarjev obdelanih rodovitnih zemljišč med trdnjavo Diyarbakır in reko Tigris v jugovzhodni Anatoliji, Turčija.
Poglej Mosul in Hevselski vrtovi
Ibn al-Asir
Abu al-Hasan Ali ibn Mohamed ibn Mohamed aš-Šajbani, bolj znan kot Ali Iz ad-Din ibn Mohamed aš-Šajbani (arabsko علي عز الدین بن الاثیر الجزري) je bil slaven izvedenec za Hadis, zgodovinar in biograf, ki je pisal v arabščini, * 12. maj 1160, Džazirat Ibn Umar, Seldžuško cesarstvo, † 1233, Mosul, Ajubidski kalifat.
Poglej Mosul in Ibn al-Asir
Ibn Batuta
Abu 'abd Alah Mohamed Ibn 'abd Alah Al-lavati At-tanji Ibn Batuta (arabsko أبو عبد الله محمد بن عبد الله اللواتي الطنجي بن بطوطة: ʾAbū ʿAbd al-Lāh Muḥammad ibn ʿAbd al-Lāh l-Lawātī ṭ-Ṭanǧī ibn Baṭūṭah) ali krajše Ibn Batuta (ابن بطوطة), srednjeveški berberski popotnik in učenjak, * 24.
Poglej Mosul in Ibn Batuta
Ignace Gabriel I. Tappouni
Ignace Gabriel I. Tappouni, iraški kaldejsko/sirsko-katoliški duhovnik, škof in kardinal, * 3. november 1879, Mosul, † 29. januar 1968, Bejrut.
Poglej Mosul in Ignace Gabriel I. Tappouni
Irak
Republika Irak (v sumerščini pomeni vzhajanje sonca) je obmorska država na Bližnjem vzhodu v jugozahodni Aziji.
Poglej Mosul in Irak
Iransko-iraška vojna
Iransko-iraška vojna - 22. septembra 1980, Teheran Iransko-iraška vojna je bila odprta vojna med Irakom in Iranom med letoma 1980 in 1988.
Poglej Mosul in Iransko-iraška vojna
Jeruzalemsko kraljestvo
Kraljéstvo Jerúzalem je bilo krščansko kraljestvo, ustanovljeno na Bližnjem vzhodu (Levantu) leta 1099 po prvi križarski vojni.
Poglej Mosul in Jeruzalemsko kraljestvo
Jordanija
Jordanija (arabsko الْأُرْدُن-Al-ʾUrdunn), uradno Hašemitska kraljevina Jordanija (arabsko المملكة الأردنية الهاشمية Al-Mamlakah Al-Urdunnīyah Al-Hāshimīyahje), je obmorska država na Bližnjem vzhodu na vzhodnem bregu reke Jordan.
Poglej Mosul in Jordanija
Joscelin I. Edeški
Joscelin Courtenayski ali Joscelin I. Edeški je bil knez Galileje in gospodar Turbesela (1115–1131) in grof Edese (1119–1131), ko je bila grofija na višku moči, * ni znano, † 1131, trdnjava Kejsun.
Poglej Mosul in Joscelin I. Edeški
Kılıç Arslan I.
Kilič Arslan I. (turško I. Kılıç Arslan, arabsko قلج أرسلان), tretji sultan seldžuškega sultanata Rum (1092-1107), * 1079, † 1107.
Poglej Mosul in Kılıç Arslan I.
Kerboga
Kerboga (arabsko: كربغا, turško: Kürboğa), slaven seldžuški vojskovodja, med prvo križarsko vojno atabeg Mosula.
Poglej Mosul in Kerboga
Kilič Arslan II.
Kilič Arslan II. (staro anatolsko turško قِلِج اَرسلان دوم) ali ʿIzz ad-Dīn Kilidž Arslān bin Masʿūd (perzijsko عز الدین قلج ارسلان بن مسعود, sodobno turško Kılıç Arslan, poslovenjeno Meč lev) je bil od leta 1156 do svoje smrti sultan seldžuškega Sultanata Rum, * 1113, † 1192.
Poglej Mosul in Kilič Arslan II.
Klinopis
Klinopis je bil eden od najstarejših sistemov pisave, ki so ga iznašli Sumerci v staroveški Mezopotamiji.
Poglej Mosul in Klinopis
Kneževina Antiohija
Kneževina Antiohija in druge države na Bližnjem vzhodu leta 1135 Kneževina Antiohija (1098–1268), križarska država, ki so jo ustanovili križarji med prvo križarsko vojno.
Poglej Mosul in Kneževina Antiohija
Korduena
Korduéna, poznana tudi kot Gorduena, Kordjena, Karduena, Gordjena, Gordjea, Korčajk in Gordjan, (armensko Կորճայք, Κορδουηνη/Kordouēnē, kurdsko Kardox, Hebrejskoקרטיגיני), zgodovinska pokrajina v severni Mezopotamiji v sedanji s Kurdi naseljeni vzhodni Turčiji.
Poglej Mosul in Korduena
Kraljevska cesta
Zemljevid Ahemenidskega cesarstva in odsekov Kraljeve ceste po Herodotu Kraljevska cesta (tudi Perzijska kraljevska cesta) je bila antična prometnica, ki jo je v 5.
Poglej Mosul in Kraljevska cesta
Mavdud
Mavdud ibn Altuntaš, znan tudi kot Šaraf a-Daula Mavdud, je bil turški vojaški poveljnik in od leta 1109 do 1113 atabeg Mosula, * ni znano, † 2. oktober 1113.
Poglej Mosul in Mavdud
Nadia Murad
Nadia Murad Basee Taha, iraška jazidka in borka za človekove pravice, * 1993, Kočo, Irak.
Poglej Mosul in Nadia Murad
Nimrud
Nimrud (arabsko: كال) je kasnejše arabsko ime za starodavno asirsko mesto Kalhu, ki se je nahajalo južno od reke Tigris v severni Mezopotamiji.
Poglej Mosul in Nimrud
Ninive
Ninive (akadsko Ninwe, klasično sirsko ܢ ܸ ܢ ܘ ܵ ܐ, Hebrejsko נינוה Nīnewē, grško Νινευή, perzijsko نینوا, latinsko Nineve, arabsko نينوى) je bilo glavno mesto Asirije v zadnjih nekaj desetletjih Asirskega cesarstva.
Poglej Mosul in Ninive
Nur ad-Din
Uti al-Malik al-Adil Nur ad-Din Abu al-Qasim Mahmud Ibn 'Imad ad-Din Zengi, bolj znan tudi kot Nur ed-Din in Nur al-Din, (arabsko نور الدين, Nūr ad-Dīn, kar pomeni Luč vere), vojskovodja iz dinastije Zengidov, ki je vladal v Siriji od leta 1146 do 1174, * februar 1118, 15. maj 1174.
Poglej Mosul in Nur ad-Din
Obleganje Antiohije
Obleganje Antiohije je poimenovanje za dvoje obleganj Antiohije v prvi križarski vojni.
Poglej Mosul in Obleganje Antiohije
Obleganje Edese
Obleganje Edese je bil vojaški spopad med križarsko Grofijo Edeso in Zengidi, muslimansko dinastijo turškega porekla iz severne Mezopotamije.
Poglej Mosul in Obleganje Edese
Ostrostrelec
Ostrostrelec je pehotni vojak, ki je posebej izurjen v premikanju na bojišču in natančnem streljanju.
Poglej Mosul in Ostrostrelec
Partsko cesarstvo
Partsko cesarstvo (perzijsko شاهنشاهی پارت, sodobno perzijsko اشکانیان, Aškāniān), znano tudi kot Arsakidsko cesarstvo, je bilo antična iranska država, katere vladarji so se imeli za naslednike starega ahemenidskega Perzijskega cesarstva.
Poglej Mosul in Partsko cesarstvo
Prva križarska vojna
Prva krížarska vojna (1095–1099) je bil vojni pohod evropskih krščanskih sil, katerega namen je bil pomagati Bizantinskemu cesarstvu v boju proti seldžuškim Turkom ter iztrgati Jeruzalem in Sveto deželo iz rok muslimanov.
Poglej Mosul in Prva križarska vojna
Rajmond IV. Touluški
Rajmond IV. Touluški (francosko Raymond IV. de Toulouse, včasih tudi Raymond de Saint-Gilles), grof Toulousa, vojvoda Narbone in mejni grof Provanse, eden od voditeljev prvega križarskega pohoda, * 1041 ali 1042, † 1105. Rajmond je bil sin Ponsa Touluškega in Almodise Lamarške.
Poglej Mosul in Rajmond IV. Touluški
Saladin
Saladin (arabsko - Salah ad-Din Jusuf ibn Ajub), muslimanski vojskovodja in sultan kurdskega rodu, * 1137 ali 1138, Tikrit (današnji Irak), † 3. marec 1193, Damask (današnja Sirija).
Poglej Mosul in Saladin
Sasanidsko cesarstvo
|conventional_long_name.
Poglej Mosul in Sasanidsko cesarstvo
Seldžuki
Veliko Seldžuško cesarstvo 1092 Seldžuki, tudi Turki Seldžuki ali Selčuki, (turško Selçuklular), so bili sunitska muslimanska dinastija, ki je od 11. do 14. stoletja vladala delu srednjeazijskih step in Bližnjega Vzhoda.
Poglej Mosul in Seldžuki
Seznam sultanov Osmanskega cesarstva
Grb Osmanskega cesarstva Zastava Osmanskega cesarstva Sultani iz Osmanove dinastije so od leta 1299 do leta 1922 vladali obsežnemu Osmanskemu cesarstvu, ki se je na višku moči raztezalo od Madžarske na severu in Somalije na jugu in od Alžirije na zahodu do Iraka na vzhodu.
Poglej Mosul in Seznam sultanov Osmanskega cesarstva
Sirščina
Sirščina je vzhodno aramejski jezik, ki se je včasih govoril na večjem delu področja rodovitnega polmeseca.
Poglej Mosul in Sirščina
Specialna republikanska garda
Specialna republikanska garda (tudi Zlata divizija; slovenska kratica SRG) je bila specialna, elitna in gardna paravojška formacije, ki je bila neodvisni del Republikanske garde (IRG) in s tem del iraških oboroženih sil v času vladavine Sadama Huseina.
Poglej Mosul in Specialna republikanska garda
Sultanat Rum
Sultanat Rum (ali Anadolu Selçuklu Devleti ali Türkiye Selçuklu Devleti ali Konya Selçuklu Devleti) je bil nadaljevanje Velikega seldžuškega cesarstva v Anatoliji. Prestolnica sultanata je bil najprej İznik (Nikeja) in za njim Konya. Sultanov dvor je bil zelo mobilen, zato so bile začasne prestolnice tudi druga mesta, na primer Kayseri in Sivas.
Poglej Mosul in Sultanat Rum
Tarik Aziz
Tarik Azizi (arabsko طارق عزيز; Mihail Juhanna), iraški politik, * 1936, Mosul, † 5. junij 2015.
Poglej Mosul in Tarik Aziz
Yaghi-Siyan
Yaghi-Siyan, turški suženj seldžuškega sultana Malik Šaha I., guverner Antiohije med prvo križarsko vojno, † 3. junij 1098.
Poglej Mosul in Yaghi-Siyan
Zengidi
Ozemlje Zengidov (1127-1183), ko so bili na višku moči. Zengidi ali Zangidi, muslimanska vladarska dinastija turškega porekla, ki je v 12. in 13. stoletju vladala v delu severnega Iraka in Sirije.
Poglej Mosul in Zengidi
101. zračnoprevozna divizija (zračnodesantna)
101.
Poglej Mosul in 101. zračnoprevozna divizija (zračnodesantna)
1094
1094 (MXCIV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Mosul in 1094
1104
1104 (MCIV) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Mosul in 1104
1182
1182 (MCLXXXII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Mosul in 1182
1185
1185 (MCLXXXV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Mosul in 1185
1265
1265 (MCCLXV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Mosul in 1265
1349
1349 (MCCCXLIX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Mosul in 1349
2017
2017 (MMXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Mosul in 2017
25. pehotna divizija (ZDA)
25.
Poglej Mosul in 25. pehotna divizija (ZDA)
3. brigada, 2. pehotna divizija (ZDA)
3.
Poglej Mosul in 3. brigada, 2. pehotna divizija (ZDA)