Kazalo
103 odnosi: Aigusta Anastazija Litovska, Aleksander Dugin, Aleksander Ivanovič Gercen, Aleksej Ruski, Andrej Rubljov, Bazilij Veliki, Berkut (roman), Bolšoj teater, Boris Godunov (opera), Boris Jefimovič Nemcov, Car topov, Car zvonov, Caričina zlata soba, Cerkev Dvanajstih apostolov, Cerkev Kristusa Odrešenika, Moskva, Cerkev Marijinega oznanjenja, Moskva, Cerkev Marijinega vnebovzetja, Moskva, Cerkev nadangela Mihaela, Moskva, Cerkev sv. Petra in Pavla, Sankt Peterburg, Cerkev Vasilija blaženega, Moskva, Clara Zetkin, Daniil Aleksandrovič, Dimitrij Donski, Dimitrij Stepanovič Bortnjanski, Donski samostan, Državna kremeljska palača, Državni zgodovinski muzej, Moskva, Evropski dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov, Fasetna palača, Fjodor I. Ruski, Francesco Bartolomeo Rastrelli, Georgij Konstantinovič Žukov, Graščina, Grigorij Pantelejevič Kravčenko, Guy Verhofstadt, Ikonostas, Ivan I. Moskovski, Ivan III. Vasiljevič, Ivan IV. Vasiljevič Grozni, Jan Piotr Sapieha, Josif Stalin, Konferečna miza Vladimirja Putina, Kremelj, Kremeljska orožarna, Kremeljska ura, Kremeljske zvezde, Kremeljski arzenal, Kremeljski polk, Lažni Dimitrij I., Le Kremlin-Bicêtre, ... Razširi indeks (53 več) »
Aigusta Anastazija Litovska
Aigusta Anastazija Litovska (rusko Анастаси́я Гедими́новна, Anastasíja Gedimínovna) je bila moskovska velika kneginja, žena moskovska velika kneza Simeona Ivanoviča Ponosnega, * okoli 1320, † 11. februar 1345, Moskva, Moskovska velika kneževina.
Poglej Moskovski kremelj in Aigusta Anastazija Litovska
Aleksander Dugin
Aleksander Gelijevič Dugin (Алекса́ндр Ге́льевич Ду́гин), ruski filozof, politični analitik in strateg, * 7. januar 1962, Moskva.
Poglej Moskovski kremelj in Aleksander Dugin
Aleksander Ivanovič Gercen
Aleksander Ivanovič Hercen (rusko Алекса́ндр Ива́нович Ге́рцен), ruski revolucionarni novinar, pisatelj, učitelj, filozof, * 6. april (25. marec, ruski koledar) 1812, Moskva, Ruski imperij, † 21. januar (9. januar) 1870, Pariz, Francija.
Poglej Moskovski kremelj in Aleksander Ivanovič Gercen
Aleksej Ruski
Aleksej Ruski oziroma Aleksej Mihajlovič (Алексей Михайлович), ruski car, * 29. marec (19. marec, ruski koledar) 1629, Moskva, † 8. februar (29. januar) 1676, Moskva.
Poglej Moskovski kremelj in Aleksej Ruski
Andrej Rubljov
A. Rubljev, Sveta Trojica (ikona) Andrej Rubljov (tudi Andrej Rublev) (rusko Андрей Рублёв), ruski menih in svetnik, glavni predstavnik staroruskega slikarstva, * okoli leta 1360, † 17. oktober 1428, Moskva.
Poglej Moskovski kremelj in Andrej Rubljov
Bazilij Veliki
Sveti Bazilij Veliki Sveti Bazilij Veliki (Μέγας Βασίλειος), škof, cerkveni oče, teolog, duhovni pisatelj, ustanovitelj vzhodnega cenobitskega meništva, retorik, * 329, Cezareja (Caesarea), Kapadokija, Mala Azija (Asia Minor), danes Turčija, † 379, Cezareja.
Poglej Moskovski kremelj in Bazilij Veliki
Berkut (roman)
Berkut (izvirni angleški naslov The Berkut) je alternativnozgodovinski roman, ki ga je napisal Joseph Heywood; prvič je izšel leta 1987 pri založbi Random House.
Poglej Moskovski kremelj in Berkut (roman)
Bolšoj teater
Bolšoj teater (Veliko gledališče, uradno: Državni akademski Veliki teater Rusije, rusko Государственный академический Большой театр России) je gledališka, operna in baletna hiša v središču Moskve, Rusija.
Poglej Moskovski kremelj in Bolšoj teater
Boris Godunov (opera)
Boris Godunov je opera v štirih dejanjih (osmih slikah) Modesta Petroviča Musorgskega z ljudskimi prizori.
Poglej Moskovski kremelj in Boris Godunov (opera)
Boris Jefimovič Nemcov
Boris Jefimovič Nemcov, ruski politik, gospodarstvenik in jedrski fizik, * 9. oktober 1959, Soči, Rusija, † 27. februar 2015, Moskva (ustreljen-atentat?).
Poglej Moskovski kremelj in Boris Jefimovič Nemcov
Car topov
Car topov (rusko царь-пушка, car'-puška) je srednjeveško topniško orožje, razstavljeno v Moskovskem kremlju.
Poglej Moskovski kremelj in Car topov
Car zvonov
Car zvonov (rusko Царь–колокол, Car-kolokol) je ogromen zvon, razstavljen v Moskovskem kremlju.
Poglej Moskovski kremelj in Car zvonov
Caričina zlata soba
Caričina zlata soba (rusko: Золотая Царицина Палата, Zolotaya Tzaritsyna Palata) je bila uradna sprejemna soba ruskih carjev, kjer so potekali uradna praznovanja porok ruskih monarhov, srečanja z ruskim in tujim duhovnikom ter sprejemi za sorodnike cesarske družine in dame na dvoru.
Poglej Moskovski kremelj in Caričina zlata soba
Cerkev Dvanajstih apostolov
Patriarhovi prostori in cerkev Dvanajstih apostolov (rusko: церковь Двенадцати Апостолов) je manjša cerkev v Moskovskem kremlju, ki jo je leta 1653 naročil patriarh Nikon in jo tri leta pozneje posvetil apostolu Filipu.
Poglej Moskovski kremelj in Cerkev Dvanajstih apostolov
Cerkev Kristusa Odrešenika, Moskva
Cerkev Kristusa Odrešenika (rusko Храм Христа́ Спасителя / transliteracija Hram Hrista Spasitelja) je cerkev (rusko sobor) v ruski prestolnici Moskvi.
Poglej Moskovski kremelj in Cerkev Kristusa Odrešenika, Moskva
Cerkev Marijinega oznanjenja, Moskva
Cerkev Marijinega oznanjenja (rusko: Благовещенский собор, ali Blagovešenski sobor) je ruska pravoslavna cerkev, posvečena Marijinemu oznanjenju.
Poglej Moskovski kremelj in Cerkev Marijinega oznanjenja, Moskva
Cerkev Marijinega vnebovzetja, Moskva
Cerkev Marijinega vnebovzetja (rusko: Успенский Собор, ali Uspenski sobor) je ruska pravoslavna Cerkev, posvečena Marijinemu vnebovzetju.
Poglej Moskovski kremelj in Cerkev Marijinega vnebovzetja, Moskva
Cerkev nadangela Mihaela, Moskva
Cerkev nadangela Mihaela (rusko Архангельский собор ali Arhangeliski sobor) je ruska pravoslavna Cerkev, posvečena nadangelu Mihaelu.
Poglej Moskovski kremelj in Cerkev nadangela Mihaela, Moskva
Cerkev sv. Petra in Pavla, Sankt Peterburg
Cerkev sv.
Poglej Moskovski kremelj in Cerkev sv. Petra in Pavla, Sankt Peterburg
Cerkev Vasilija blaženega, Moskva
Cerkev Vasilija Blaženega (rusko: собо́р Васи́лия Блаже́нного, Sobor Vasilija Blažennogo) je krščanska cerkev na Rdečem trgu v Moskvi, Rusija in velja za kulturni simbol države.
Poglej Moskovski kremelj in Cerkev Vasilija blaženega, Moskva
Clara Zetkin
Clara Josephine Zetkin, (rojena Eißner), nemška političarka, * 5.
Poglej Moskovski kremelj in Clara Zetkin
Daniil Aleksandrovič
Daniil Aleksandrovič (1261–5. marec 1303), tudi Daniil Moskovski, je bil najmlajši sin Aleksandra Nevskega in prednik vseh moskovskih knezov.
Poglej Moskovski kremelj in Daniil Aleksandrovič
Dimitrij Donski
Dimitrij Ivanovič Donski (rusko: Дми́трий Ива́нович Донско́й), moskovski knez, veliki knez Vladimira, * 12. oktober 1350, Moskva, 19. maj 1389, Moskva.
Poglej Moskovski kremelj in Dimitrij Donski
Dimitrij Stepanovič Bortnjanski
Dimitrij Stepanovič Bortnjanski (ukrajinsko Дмитро Степанович Бортнянський), ukrajinski (ruski) skladatelj, * 28. oktober 1751, Gluhov, Ukrajina, † 7. oktober 1825, Sankt-Peterburg, Rusija.
Poglej Moskovski kremelj in Dimitrij Stepanovič Bortnjanski
Donski samostan
Donski samostan (rusko: Донско́й монасты́рь) je velik samostan v Moskvi, ustanovljen leta 1591 v spomin na odrešitev Moskve pred grožnjo invazije krimskega kana Ğazı II.
Poglej Moskovski kremelj in Donski samostan
Državna kremeljska palača
Državna kremeljska palača, ki je bila prej in neuradno še bolj znana kot Kremeljska kongresna palača, je velika sodobna zgradba znotraj Moskovskega kremlja.
Poglej Moskovski kremelj in Državna kremeljska palača
Državni zgodovinski muzej, Moskva
Državni zgodovinski muzej (rusko: Государственный исторический музей, Gosudarstvenny istoricheskiy muzyey) Rusije je muzej ruske zgodovine, vpet med Rdečim in Trgom Manežnaja v Moskvi.
Poglej Moskovski kremelj in Državni zgodovinski muzej, Moskva
Evropski dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov
Evropski dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov, uradno Evropski dan spomina na žrtve stalinizma in nacizma, imenovan tudi mednarodni dan črnega traku ali v nekaterih evropskih državah z drugimi imeni, se obeležuje 23. avgusta kot dan vseevropskega spominjanja žrtev totalitarnih diktatur v Evropi 20.
Poglej Moskovski kremelj in Evropski dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov
Fasetna palača
Fasetna palača (rusko Грановитая палата, Granovitaja palata) je stavba v Moskovskem kremlju v Rusiji, v kateri je bila glavna banketna sprejemna dvorana moskovskih knezov in kasneje carjev.
Poglej Moskovski kremelj in Fasetna palača
Fjodor I. Ruski
Fjodor Ivanovič ali Fjodor I. Ruski (rusko: Фёдор I Иванович), ruski car, * 31. maj 1557, Moskva, † 17. januar 1598, Moskva.
Poglej Moskovski kremelj in Fjodor I. Ruski
Francesco Bartolomeo Rastrelli
Francesco Bartolomeo Rastrelli (rusko Франче́ско Бартоломе́о (Варфоломе́й Варфоломе́евич) Растре́лли), italijanski arhitekt, * 1700, Pariz, Kraljevina Francija, † 29. april 1771, Sankt Peterburg, Ruski imperij Delal je predvsem v Rusiji.
Poglej Moskovski kremelj in Francesco Bartolomeo Rastrelli
Georgij Konstantinovič Žukov
Georgij Konstantinovič Žukov, ruski general, politik, maršal in četverni heroj Sovjetske zveze, * 1. december (19. november, ruski koledar) 1896, zaselek Strelkovka pri Moskvi, Kaluška gubernija, Ruski imperij (danes Kaluška oblast, Rusija) † 18. junij 1974, Moskva, Sovjetska zveza (danes Rusija).
Poglej Moskovski kremelj in Georgij Konstantinovič Žukov
Graščina
Charlottenburg, Berlin Graščina Schweriner Graščina je zgradba, ki je bila zgrajena po ukazu vladarja ali drugih članov plemstva; velja, da je poimenovanje tako ne glede na velikost ali umetniško oblikovanje fasade.
Poglej Moskovski kremelj in Graščina
Grigorij Pantelejevič Kravčenko
Grigorij Pantelejevič Kravčenko, sovjetsko-ruski general, vojaški pilot, preizkusni pilot, letalski as in dvojni heroj Sovjetske zveze, * 5. oktober 1912, Golubovka, Ruski imperij (danes Novomoskovsk, Dnepropetrovsk, Ukrajina), † 23. februar 1943, Sinjavino, Kirov (Leningrad).
Poglej Moskovski kremelj in Grigorij Pantelejevič Kravčenko
Guy Verhofstadt
Guy Maurice Marie Louise Verhofstadt, belgijski politik, * 11. april 1953, Dendermonde, Belgija.
Poglej Moskovski kremelj in Guy Verhofstadt
Ikonostas
Moskovskem kremelju, Theophanes the Greek, 1405 Ikonostas je v pravoslavnih cerkvah lesena ali marmorna pregradna stena, ki loči prostor za vernike od oltarja.
Poglej Moskovski kremelj in Ikonostas
Ivan I. Moskovski
Ivan I. Danilovič Kalita (rusko Ива́н I Данилович Калита́) je bil od leta 1322 ali 1325 do 1340 moskovski knez, od leta 1328 do 1340 veliki vladimirski knez in od leta 1328 do 1337 novgorodski knez, * 1. oktober 1284 ali 1288, † 31. marec 1340, Moskva.
Poglej Moskovski kremelj in Ivan I. Moskovski
Ivan III. Vasiljevič
Ivan III.
Poglej Moskovski kremelj in Ivan III. Vasiljevič
Ivan IV. Vasiljevič Grozni
Ivan IV.
Poglej Moskovski kremelj in Ivan IV. Vasiljevič Grozni
Jan Piotr Sapieha
Jan Piotr Sapieha je bil poljsko-litovski plemič, general, politik, diplomat, guverner okraja Uświat, član parlamenta in izkušen poveljnik poljskih čet, stacioniranih v Moskovskem kremlju, * 1569, Bychów, Republika obeh narodov, † 15. oktober 1611, Moskovski kremelj.
Poglej Moskovski kremelj in Jan Piotr Sapieha
Josif Stalin
Jósif Visariónovič Stálin, izvirno ime Ióseb Besariónis dze Džugašvíli, gruzijski revolucionar in sovjetski politik, drugi voditelj Sovjetske zveze, * 18. december (ruski koledar: 6. december) 1878, Gori, Ruski imperij (danes Gruzija), † 5. marec 1953, Kuncevo pri Moskvi, Sovjetska zveza (danes Rusija).
Poglej Moskovski kremelj in Josif Stalin
Konferečna miza Vladimirja Putina
Putin leta 2000 Konferenčna miza Vladimirja Putina je ovalna bukova miza z belim vrhom, ki so jo postavili v Kremlju v poznih devetdesetih letih v času predsedovanja Borisa Jelcina.
Poglej Moskovski kremelj in Konferečna miza Vladimirja Putina
Kremelj
19. stoletju Smolenskega kremlja leta 1912 Kremelj (a) je ruska beseda za fortifikacijo (lahko je tako trdnjava, citadela ali grad), ki leži znotraj zgodovinskih mest v Rusiji.
Poglej Moskovski kremelj in Kremelj
Kremeljska orožarna
Kremeljska orožarna, (rusko: Оружейная палата - Oružejnana palata, treba je razlikovati od Kremeljskega Arzenala) je eden najstarejših muzejev v Moskvi.
Poglej Moskovski kremelj in Kremeljska orožarna
Kremeljska ura
Kremeljska ura (rusko: Кремлёвские часы; Kremljovskije časi) ali Kremeljski zvon (rusko: Кремлёвские куранты; Kremljovskije kuranti), ki jo na Zahodu poznajo tudi kot Moskovski urni stolp, je zgodovinska ura na Odrešenikovem stolpu v Moskovskem kremlju.
Poglej Moskovski kremelj in Kremeljska ura
Kremeljske zvezde
Kremeljske zvezde (rusko: Кремлёвские звёзды, tr. Kremljovskije zvjozdij), simboli Sovjetske zveze, so peterokrake svetlobne rubinaste zvezde, nameščene v 1930-ih na petih stolpih Moskovskega kremlja, ki nadomeščajo pozlačene orle, ki so simbolizirali Ruski imperij.
Poglej Moskovski kremelj in Kremeljske zvezde
Kremeljski arzenal
Kremeljski arzenal (rusko: Арсенал Московского Кремля) je nekdanja orožarna, zgrajena v okviru Moskovskega kremlja v Rusiji.
Poglej Moskovski kremelj in Kremeljski arzenal
Kremeljski polk
Kremeljski polk (izvirno rusko Кремлëвский полк) je gardni polk s statusom specialne enote, ki je v sestavi Zvezne zaščitne službe Ruske federacije.
Poglej Moskovski kremelj in Kremeljski polk
Lažni Dimitrij I.
Dimitrij I., zgodovinsko znan kot Lažni Dimitrij I. je bil ruski car, ki je vladal od 10.
Poglej Moskovski kremelj in Lažni Dimitrij I.
Le Kremlin-Bicêtre
Le Kremlin-Bicêtre je južno predmestje Pariza in občina v departmaju Val-de-Marne osrednje francoske regije Île-de-France.
Poglej Moskovski kremelj in Le Kremlin-Bicêtre
Lisovčiki
Lisovčiki, znani tudi kot izgubljenci in elearži so bili v zgodnjem 17.
Poglej Moskovski kremelj in Lisovčiki
Marcelo Rebelo de Sousa
Marcelo Nuno Duarte Rebelo de Sousa, portugalski akademik in politik; * 12. december 1948, Lizbona.
Poglej Moskovski kremelj in Marcelo Rebelo de Sousa
Metro 2033
Metro 2033 (v izvirniku) je postapokaliptični znanstvenofantastični roman ruskega pisatelja in novinarja Dimitrija Gluhovskega, ki je prvič izšel leta 2005 pri založbi Eksmo.
Poglej Moskovski kremelj in Metro 2033
Mihael Ruski
Mihael Ruski ali Mihael Fjodorovič, ruski car, * 22. julij (12. julij, ruski koledar) 1596, † 23. julij (13. julij) 1645, Moskva.
Poglej Moskovski kremelj in Mihael Ruski
Moskovska velika kneževina
''Širitev Moskovske kneževine v obdobju 1300 - 1533: 1300 (najtemnejše), 1389 (Dimitrij Donski), 1505 (Ivan III.), 1533 (Vasilij III., najsvetlejše).'' Moskovska velika kneževina je srednjeveška kneževina.
Poglej Moskovski kremelj in Moskovska velika kneževina
Moskovsko kremeljsko obzidje
Moskovsko kremeljsko obzidje je obrambni zid, ki obdaja Moskovski kremelj, prepoznaven po značilnih zarezah (cinah in njegovih stolpih. Prvotno obzidje je bilo verjetno preprosta lesena palisada s stražarskimi stolpi, zgrajena leta 1156. Kremeljsko obzidje je, podobno kot številne cerkve v Kremlju, postavili italijanski arhitekti.
Poglej Moskovski kremelj in Moskovsko kremeljsko obzidje
Moskva
Moskva (a) je glavno mesto in največje mesto v Rusiji, ima tudi status federalnega mesta v upravni delitvi Rusije.
Poglej Moskovski kremelj in Moskva
Mstislav Rostropovič
Mstislav Leopoldovič Rostropovič, vzdevek »Slava«, (rusko: Мстисла́в Леопо́льдович Ростропо́вич), ruski violončelist in dirigent, * 27. marec 1927, Baku, Azerbajdžan, † 27. april 2007, Moskva, Rusija.
Poglej Moskovski kremelj in Mstislav Rostropovič
Novodevičji samostan
Novodevičji samostan, znan tudi pod imenom samostan Matere Božje-Smolenske (rusko Новодевичий монастырь – Novodévičij monastýr’, Богородице-Смоленский монастырь – Bogoródice-Smolénskij monastýr’), je verjetno najbolj znan moskovski samostan.
Poglej Moskovski kremelj in Novodevičji samostan
Odrešenikov stolp
Odrešenikov stolp (rusko: Спаская башня, tr. Spasskaya Bashnya) je glavni stolp na vzhodnem delu obzidja Moskovskega kremlja, ki gleda na Rdeči trg, v Moskvi.
Poglej Moskovski kremelj in Odrešenikov stolp
Operacija Barbarossa
Operacija Barbarosa je bilo kodno ime za invazijo oboroženih sil Sil osi na Sovjetsko zvezo 22.
Poglej Moskovski kremelj in Operacija Barbarossa
Palača Beloselskih-Belozerskih
Palača Beloselskih-Belozerskih (rusko: Дворец Белосельских-Белозерских; poznana tudi pred revolucijo kot palača velike kneginje Elizabete Fjodorovne, Sergejeva palača in Dimitrijeva palača) je neobaročna palača na križišču Nevskega prospekta in reke Fontanke v Sankt Peterburgu, Rusija.
Poglej Moskovski kremelj in Palača Beloselskih-Belozerskih
Panamski dokumenti
Panamski dokumenti zajemajo 11,5 milijona dokumentov, ki jih od tajnega vira prejel in z Mednarodnim konzorcijem raziskovalnih novinarjev (ICIJ, angl. International Consortium of Investigative Journalists) delil nemški časopis Süddeutsche Zeitung, ICIJ pa je aprila 2016 prek mednarodnih partnerjev (vključno z medijskima hišama The Guardian in BBC) objavil prvi sveženj dokumentov.
Poglej Moskovski kremelj in Panamski dokumenti
Petrovska palača
Petrovska palača v Moskvi (2013) Petrovska palača (rus. Петровский дворец, Petrovskij dvorec) v ruskem neogotskem slogu na obrobju Moskve je služila kot najjužnejša cesarska popotniška ali palača za počitek ob cesti proti Sankt Peterburgu (zdaj Leningradski prospekt).
Poglej Moskovski kremelj in Petrovska palača
Pokol v Šuši
Pokol v Šuši (- Šušii čarder) je bil množični poboj armenskega prebivalstva v mestu Šuša in uničenje armenske polovice mesta leta 1920.
Poglej Moskovski kremelj in Pokol v Šuši
Pokopališče Novodeviči, Moskva
Pokopališče Novodevičje pozimi Pokopališče Novodevičje (Новоде́вичье кла́дбище) je najbolj znano pokopališče v Moskvi, ki se nahaja zraven kraja svetovne dediščine samostana Novodevičje, ki je tretja najbolj obiskana turistična znamenitost v mestu.
Poglej Moskovski kremelj in Pokopališče Novodeviči, Moskva
Porazdeljeni napadi za zavrnitve storitev na Romunijo (2022)
Od 29.
Poglej Moskovski kremelj in Porazdeljeni napadi za zavrnitve storitev na Romunijo (2022)
Rdeči trg
Rdeči trg Rdeči trg (Krasnája plóščad) je najslavnejši mestni trg v Moskvi.
Poglej Moskovski kremelj in Rdeči trg
Renesančna arhitektura v Italiji
Renesančna arhitektura je arhitektura obdobja od zgodnjega 15.
Poglej Moskovski kremelj in Renesančna arhitektura v Italiji
Renesansa
Renesansa je obdobje evropske zgodovine, ki pokriva razpon med 14.
Poglej Moskovski kremelj in Renesansa
Ruska arhitektura
Ruska arhitektura sledi tradiciji, katere korenine segajo v zgodnjo rusko leseno arhitekturo (vključno z različnimi avtohtonimi elementi) in v arhitekturo Kijevske Rusije s središči v Velikem Novgorodu in Kijevu.
Poglej Moskovski kremelj in Ruska arhitektura
Ruske emigracije zaradi ruske invazije na Ukrajino (2022)
Ocenjuje se, da je zaradi političnih ali ekonomskih razlogov ter želje po izognitvi kazenskemu pregonu zaradi uveljavljanja svobode govora v zvezi z invazijo po ruski invaziji na Ukrajino leta 2022 do sredine marca 2022 Rusijo zapustilo več kot 300.000 ruskih državljanov in prebivalcev.
Poglej Moskovski kremelj in Ruske emigracije zaradi ruske invazije na Ukrajino (2022)
Rusko carstvo
Za čas pred letom 1547 glej Moskovska velika kneževina, za čas po letu 1721 glej Ruski imperij.
Poglej Moskovski kremelj in Rusko carstvo
Rustika
Dva različna sloga rustike v Palazzo Medici-Riccardi v Firencah; z gladko oblogo zgoraj in grobo obrnjeno spodaj. V klasični arhitekturi je rustika vrsta zidarske tehnike v kamnu, ki vidnim površinam daje izgled kontrasten teksturi z gladko zaključenimi površinami, iz pravokotnih kamnitih blokov imenovanih klesanec.
Poglej Moskovski kremelj in Rustika
Sedem čudes starega veka
Sedem čudes starega veka (z leve na desno, z vrha do dna): Keopsova piramida, Babilonski viseči vrtovi, Artemidini tempelj, Zevsov kip v Olimpiji, Mavzolova grobnica v Halikarnasu, Rodoški kolos, Aleksandrijski svetilnik Sedem čudes starega veka je sedem zgradb, ki simbolizirajo največje arhitekturne znamenitosti, ki jih je zgradil človek v starem veku.
Poglej Moskovski kremelj in Sedem čudes starega veka
Sedem sester Moskve
Načrt postavitve sedmih sester iz leta 1939 Hotel Ukraina ponoči Glavna stavba univerze Lomonosov Stanovanjska stavba na trgu Kudrinskaja Sedem sester je ime za sedem nebotičnikov v Moskvi, zgrajenih po naročilu Stalina v socialističnem klasicizmu (tudi: stalinistični slaščičarskem slogu).
Poglej Moskovski kremelj in Sedem sester Moskve
Seznam spomenikov svetovne dediščine v Evropi
Seznam spomenikov svetovne dediščine v Evropi vsebuje spomenike v Evropi, Mali Aziji, na Cipru, vseh Egejskih in Kanarskih otokih in Madeiri, čeprav so nekateri od njih v Aziji oziroma Afriki.
Poglej Moskovski kremelj in Seznam spomenikov svetovne dediščine v Evropi
Sigismund III. Poljski
Sigismund III.
Poglej Moskovski kremelj in Sigismund III. Poljski
Simeon Bekbulatovič
Simeon Bekbulatovič (rusko Симеон Бекбулатович, Simeon Bekbulatovič), rojen kot Sain Bulat (rusko Саин-Булат, Sain-Bulat, tatarsko ساین بولاط), je bil ruski politik tatarskega porekla, ki je leta 1567—1573 vladal kot kan Kasimskega kanata, leta 1575—1576 kot marionetni veliki knez vseh Rusov in leta 1576-1585 kot veliki tverski knez, * neznano, † 5.
Poglej Moskovski kremelj in Simeon Bekbulatovič
Simeon Moskovski
Simeon Ivanovič Ponosni (rusko Семён Иванович Гордый, Semjon Ivanovič Gordi) je bil moskovski knez in veliki vladimirski knez, * 7. september 1317, Moskva, Velika moskovska kneževina, † 27. april 1353, Moskva, Velika moskovska kneževina.
Poglej Moskovski kremelj in Simeon Moskovski
Sirene s Titana
Sirene s Titana (izvirno angleško: The Sirens of Titan) je komični znanstveno fantastični roman, ki ga je leta 1959 napisal ameriški pisatelj Kurt Vonnegut.
Poglej Moskovski kremelj in Sirene s Titana
Skupnost neodvisnih držav
Zastava Skupnosti neodvisnih držav Skupnost neodvisnih držav Skupnost neodvisnih držav je ohlapno združenje 12 držav, nekdanjih republik oz.
Poglej Moskovski kremelj in Skupnost neodvisnih držav
Spomenik (kolesarstvo)
Spomeniki je ime za pet enodnevnih klasičnih kolesarskih dirk, ki veljajo za najstarejše, najdaljše, najtežje in najprestižnejše enodnevne dirke v moškem kolesarstvu, dolge med 240 in 300 kilometrov.
Poglej Moskovski kremelj in Spomenik (kolesarstvo)
Stolnica v Vladimirju
Cerkev Marijinega vnebovzetja v Vladimirju (Sobor Uspenija Presvjatoj Bogorodicy) je bila matična cerkev srednjeveške Rusije v 13.
Poglej Moskovski kremelj in Stolnica v Vladimirju
Stolpi Moskovskega kremeljskega obzidja
Moskovsko kremeljsko obzidje je obrambni zid, ki obdaja Kremelj in je prepoznaven po značilnih cinah in stolpih.
Poglej Moskovski kremelj in Stolpi Moskovskega kremeljskega obzidja
Sveti Sava
samostanu Studenica Sveti Sava je bil srbski plemič, menih, iguman samostana Studenica, književnik, diplomat in prvi nadškof avtokefalne Srbske pravoslavne cerkve, * okoli 1174, † 14. januar 1236 (po julijanskem koledarju).
Poglej Moskovski kremelj in Sveti Sava
Teremska palača
Teremska palača (rusko Теремной дворец, Teremnoj dvorec) je zgodovinska zgradba v Moskovskem kremlju v Rusiji, ki je bila v 17.
Poglej Moskovski kremelj in Teremska palača
Tretjakovska galerija
Državna Tretjakovska galerija (rusko Государственная Третьяковская Галерея, Gosudarstvennaya Tretyâkovskaya Galereya; skrajšano ГТГ, GTG) je umetnostna galerija v Moskvi v Rusiji, ki velja za najpomembnejši depozitar ruske likovne umetnosti na svetu.
Poglej Moskovski kremelj in Tretjakovska galerija
Trojiški samostan sv. Sergija
Trojiška lavra sv.
Poglej Moskovski kremelj in Trojiški samostan sv. Sergija
Turizem v Rusiji
Od poznega sovjetskega časa je turizem v Rusiji doživel hitro rast, najprej domačega in nato tudi mednarodnega sektorja.
Poglej Moskovski kremelj in Turizem v Rusiji
Vasilij IV. Ruski
Vasilij Ivanovič Šujski oziroma Vasilij IV.
Poglej Moskovski kremelj in Vasilij IV. Ruski
Velika Kremeljska palača
Pogled z Velikega kamnitega mostu na Kremeljsko palačo Pogled z nasprotnega brega reke Moskve Velika kremeljska palača (rusko Большой Кремлёвский дворец, Bolšoj Kremljovski dvorec) v osrčju ruske prestolnice Moskve predstavlja pomemben del arhitekturnega ansambla Moskovskega kremlja, saj je sestavljen iz več stavb različnih slogov, ki so nastajale od 15.
Poglej Moskovski kremelj in Velika Kremeljska palača
Velika severna vojna
Velika severna vojna – tudi velika nordijska vojna – je bila vojna za prevlado na območju Baltskega morja v severni, srednji in vzhodni Evropi med leti 1700 in 1721. Tri zaveznice, Rusko cesarstvo in dve osebni uniji Saška-Poljska in Danska-Norveška, so marca 1700 napadle Švedsko kraljestvo, ki mu je kraljeval osemnajstletni kralj Karl XII.
Poglej Moskovski kremelj in Velika severna vojna
Veliki kamniti most
Veliki kamniti most (rusko: Большой Каменный мост, Bolšoj kameni most) je jeklen ločni most, ki sega preko reke Moskve na zahodnem koncu Moskovskega kremlja.
Poglej Moskovski kremelj in Veliki kamniti most
Vladimir Monomah
Vladimir Vsevolodovič ali Vladimir II.
Poglej Moskovski kremelj in Vladimir Monomah
Vladimirska mati Božja
Vladimirska mati Božja, znana tudi kot Vladimirska Devica, Vladimirska Gospa (rusko Влади́мирская ико́на Бо́жией Ма́тери, ukrajinsko Вишгородська ікона Божої Матері) in Vladimirska Bogorodica (grško Θεοτόκος τουΒλαντίμιρ), je bizantinska ikona iz 12.
Poglej Moskovski kremelj in Vladimirska mati Božja
Winston Churchill
The Right Honourable sir Winston Leonard Spencer Churchill, britanski novinar, častnik, državnik, slikar, pisatelj, nobelovec, * 30. november 1874, Blenheim Palace, Woodstock, grofija Oxfordshire, Anglija, † 24. januar 1965, London.
Poglej Moskovski kremelj in Winston Churchill
Zaporoški kozaki
Konstantin Jegorovič Makovski (1884): ''Zaporoški kozak'' Zaporoški kozaki, Zaporoška kozaška vojska ali Kozaška vojska (kozaško Військо Запорозьке, Viysʹko Zaporozʹke, ukrajinsko Військо Запорізьке, Vijsʹko Zaporizʹke, rusko Войско Запорожское, Vojsko Zaporozhskoje) ali krajše Zaporožci (ukrajinsko Запорожці, Zaporožci, rusko Запорожцы, Zaporožci, poljsko Kozacy) so bili kozaki, ki so živeli »onkraj Dneprovih brzic« (južno od Dnipra/Dnepropetrovska).
Poglej Moskovski kremelj in Zaporoški kozaki
Zvon
1. jarem, 2. krona, 3. glava, 4. klobuk, 5. polje, 6. udarni obroč, 7. rebro, 8. krilo, 9. kembelj, 10. bok Zvon je glasbilo, ki ga uvrščamo v skupini tolkalskih in idiofonih glasbenih instrumentov.
Poglej Moskovski kremelj in Zvon
Zvonik Ivana Velikega
Zvonik Ivana Velikega (rusko Колокольня Ивана Великого, Kolokol'nja Ivana Velikogo) je cerkveni stolp v kompleksu Moskovskega kremlja.
Poglej Moskovski kremelj in Zvonik Ivana Velikega
15. marec
15.
Poglej Moskovski kremelj in 15. marec
1994
1994 (MCMXCIV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Moskovski kremelj in 1994
30. avgust
30.
Poglej Moskovski kremelj in 30. avgust