Kazalo
168 odnosi: Ada Vidovič Muha, Aerenhim, Akne, Alenka Dekleva (zdravnica), Alge, Alkalno jezero, Ampelografija, Anatomija človeka, Anatomija rastlin, Andaluzija, Anevrizma, Anoplolepis gracilipes, Apikalna dominanca, Apoptoza, Arheje, Avebury, Avtekologija, Šah, Ščetinorepke, Ščitaste stenice, Ščurki, Škrgorepci, Škrjanci, Šuštarji, Žarkoplavutarice, Žito, Čebele, Čmrlj, Črni močeril, Biokemija, Biologija, Blaž Lešnik, Boris Zarnik, Botanični slovar, Botanika, Caenorhabditis elegans, Carl Alexander Clerck, Celična kultura, Centrosom, Charles Henry Turner (zoolog), Christiane Nüsslein-Volhard, Chrysoperla lucasina, Cistotvorne ogorčice, Civita di Bagnoregio, Cvetna formula, Cvetni diagram, Deseteronožci, Dravska dolina, Dvoklopniki, Dvokrilci, ... Razširi indeks (118 več) »
Ada Vidovič Muha
Ada Vidovič Muha, slovenska jezikoslovka, * 8. marec 1940, Pivka, Slovenija.
Poglej Morfologija (biologija) in Ada Vidovič Muha
Aerenhim
Aerenhim je viden kot majhni prazni prostori na prečnem prerezu rastlinskega stebla Aerenhim ali zračni parenhim, ponekod tudi prezračevalni parenhim, je gobasto rastlinsko tkivo, ki sestoji iz zračnih kanalov in velikih medceličnih prostorov v listih, poganjkih in koreninah nekaterih rastlinskih vrst.
Poglej Morfologija (biologija) in Aerenhim
Akne
Akne, mozolji ali mozoljavost je bolezen kože s spremembami, predvsem v obliki papul in pustul, na obrazu, prsih in hrbtu, ki se pojavlja zlasti v času pubertete zaradi roženenja in vnetja izvodil lojnic.
Poglej Morfologija (biologija) in Akne
Alenka Dekleva (zdravnica)
Alenka Dekleva, slovenski zdravnica anatomka, * 26. avgust 1929, Ljubljana, † 1995.
Poglej Morfologija (biologija) in Alenka Dekleva (zdravnica)
Alge
Alge (znanstveno ime Algae) so steljčnice, saj se pri njih ne razvijejo organi, kot so korenine, steblo, list; steljka je telo alg.
Poglej Morfologija (biologija) in Alge
Alkalno jezero
Alkalno jezero je jezero na močno alkalni strani nevtralnosti, običajno z vrednostjo pH med 9 in 12.
Poglej Morfologija (biologija) in Alkalno jezero
Ampelografija
Ampelografija (starogrško: ampelos - trta,: graphos - opisovanje) je znanstvena veda, ki proučuje in opisuje vrste družine vinikovk in sorte vinske trte.
Poglej Morfologija (biologija) in Ampelografija
Anatomija človeka
Leonardo da Vincijeva študija človeškega telesa Anatomija človeka je veda znotraj anatomije, ki se ukvarja s preučevanjem morfologije človeškega telesa.
Poglej Morfologija (biologija) in Anatomija človeka
Anatomija rastlin
Anatomija rastlin ali fitotomija je veda, ki se ukvarja z zgradbo rastlinskih organizmov.
Poglej Morfologija (biologija) in Anatomija rastlin
Andaluzija
Andaluzija (špansko: Andalucía) je najjužnejša pokrajina na Pirenejskem polotoku, z 8,5 milijoni prebivalcev je najštevilčneje naseljena, po površini pa druga največja avtonomna skupnost v Španiji.
Poglej Morfologija (biologija) in Andaluzija
Anevrizma
Anevrízma pomeni omejeno izbočenje stene arterije, vene ali srca.
Poglej Morfologija (biologija) in Anevrizma
Anoplolepis gracilipes
Anoplolepis gracilipes je vrsta mravlje, razširjena po tropskih in subtropskih predelih sveta.
Poglej Morfologija (biologija) in Anoplolepis gracilipes
Apikalna dominanca
Apikalna dominanca ali prevlada glavnega vršička (ponekod tudi vršno obvladovanje) je fenomen, ki se pojavlja pri rastlinah, in pri katerem rastni vršiček glavnega poganjka (oziroma apikalni meristem v glavnem poganjku) dominira ter obenem zavira rast ostalih (stranskih) poganjkov.
Poglej Morfologija (biologija) in Apikalna dominanca
Apoptoza
jeter; s puščicami so označene celice v različnih fazah apopotoze Apoptoza (grško: apó – »od, iz« + ptosis – »padanje«) je eden od tipov programirane celične smrti.
Poglej Morfologija (biologija) in Apoptoza
Arheje
Arhêje (znanstveno ime Archaea), tudi arhe(o)bakterije, so velika skupina prokariontov, ki, tako kot bakterije, nimajo jedra in ostalih organelov.
Poglej Morfologija (biologija) in Arheje
Avebury
Avebury je neolitski henge s tremi kamnitimi krogi okoli vasi Avebury v grofiji Wiltshire v jugozahodni Angliji.
Poglej Morfologija (biologija) in Avebury
Avtekologija
Avtekologija je področje v ekologiji, ki preučuje odvisnost med organizmom in okoljem ter kako organizem vpliva na okolje in okolje nanj.
Poglej Morfologija (biologija) in Avtekologija
Šah
Začetna postavitev šahovskih figur na deski Šah je igra na igralni deski za dva igralca.
Poglej Morfologija (biologija) in Šah
Ščetinorepke
Ščetinorepke (znanstveno ime Zygentoma oz. Thysanura s str.; grško thysano - ščetina + ura - rep) so majhne nekrilate žuželke, velike 5-20 mm.
Poglej Morfologija (biologija) in Ščetinorepke
Ščitaste stenice
Ščitaste stenice (znanstveno ime Pentatomidae, grško pente - pet + tomos - člen + pripona -idae), pogovorno tudi smrdljivci, so družina stenic, v katero se uvršča okoli 4100 danes živečih opisanih vrst žuželk; po številu vrst so največja družina v sorodstvu ščitastih stenic.
Poglej Morfologija (biologija) in Ščitaste stenice
Ščurki
Ščúrki (znanstveno ime Blattodea, Blattaria ali Blattoptera; latinsko blatta - ščurek) so red žuželk z okrog 7500 opisanimi vrstami.
Poglej Morfologija (biologija) in Ščurki
Škrgorepci
Škrgorepci ali ribje uši (znanstveno ime Branchiura) so skupina rakov z nejasnim taksonomskim statusom.
Poglej Morfologija (biologija) in Škrgorepci
Škrjanci
Škrjanci (znanstveno ime Alaudidae) so družina ptičev pevcev, razširjena po vsej Evraziji, Afriki in Avstraliji, ena vrsta - Eremophila alpestris pa je uspešno poselila večji del Severne Amerike.
Poglej Morfologija (biologija) in Škrjanci
Šuštarji
Šuštarji (znanstveno ime Pyrrhocoridae) so po vsem svetu razširjena družina stenic z več kot 300 vrstami.
Poglej Morfologija (biologija) in Šuštarji
Žarkoplavutarice
Žarkoplavutarice (znanstveno ime Actinopterygii) so največja skupina rib.
Poglej Morfologija (biologija) in Žarkoplavutarice
Žito
Oves, ječmen, in nekatere živilske izdelke, narejene iz žitnih zrn. Žito (množ. žita) je skupno ime za kulturne rastline s klasi ali lati.
Poglej Morfologija (biologija) in Žito
Čebele
Čebele (znanstveno ime Anthophila, latinsko cvetoljubi) so nerangiran takson žuželk, ki ga uvrščamo med kožekrilce, natančneje v podred ozkopasih os (Apocrita).
Poglej Morfologija (biologija) in Čebele
Čmrlj
sončnici'' Čmrlj (znanstveno ime Bombus) je prepoznaven rod kožekrilcev, ki ga natančneje uvrščamo med prave čebele (družina Apidae), vanj pa uvrščamo približno 250 vrst, razširjenih skoraj po vsej Evraziji in obeh Amerikah.
Poglej Morfologija (biologija) in Čmrlj
Črni močeril
Črni močeril ali črna človeška ribica (znanstveno ime Proteus anguinus parkelj) je jamska dvoživka, podvrsta človeške ribice, ki živi v podzemnih vodah Bele krajine.
Poglej Morfologija (biologija) in Črni močeril
Biokemija
Biokemíja je interdisciplinarna veda, ki preučuje kemijske snovi in procese, ki se odvijajo v organizmih: rastlinah, živalih in mikroorganizmih.
Poglej Morfologija (biologija) in Biokemija
Biologija
Biologíja (bíos - življenje +: logos - beseda, nauka) ali življenjeslovje je naravoslovna veda, ki preučuje razvoj, zgradbo in delovanje živih sistemov in njihovo medsebojno povezanost ter procese v živi naravi od molekularne ravni pa do biosfere.
Poglej Morfologija (biologija) in Biologija
Blaž Lešnik
Blaž Lešnik, slovenski kineziolog in športni funkcionar.
Poglej Morfologija (biologija) in Blaž Lešnik
Boris Zarnik
Boris Zarnik, slovensko-hrvaški biolog, * 11. marec 1883, Ljubljana, † 13. januar 1945, Zagreb.
Poglej Morfologija (biologija) in Boris Zarnik
Botanični slovar
Botanični slovar je seznam različnih strokovnih izrazov, ki se uporabljajo v botaniki.
Poglej Morfologija (biologija) in Botanični slovar
Botanika
Botánika je znanstvena veda, panoga biologije, ki se ukvarja s proučevanjem rastlin.
Poglej Morfologija (biologija) in Botanika
Caenorhabditis elegans
Caenorhabditis elegans (običajno okrajšana kot C. elegans) je vrsta gliste iz družine ogorčic (Rhabditidae), ki živi v prsti v zmernem podnebnem pasu in se prehranjuje z bakterijami, ki rastejo na razpadajočem rastlinskem materialu (torej ni zajedavska).
Poglej Morfologija (biologija) in Caenorhabditis elegans
Carl Alexander Clerck
Carl Alexander Clerck, švedski entomolog, arahnolog in akademik, * 1710, † 22. julij 1765.
Poglej Morfologija (biologija) in Carl Alexander Clerck
Celična kultura
petrijevki Celična kultura so celice, gojene zunaj telesa (in vitro) v umetnih razmerah.
Poglej Morfologija (biologija) in Celična kultura
Centrosom
Centrosom je organel, ki služi kot glavni organizacijski center mikrotubulov znotraj živalske celice.
Poglej Morfologija (biologija) in Centrosom
Charles Henry Turner (zoolog)
Charles Henry Turner, ameriški zoolog in učitelj, * 3. februar 1867, Cincinnati, Ohio, Združene države Amerike, † 14. februar 1923, Chicago, Illinois.
Poglej Morfologija (biologija) in Charles Henry Turner (zoolog)
Christiane Nüsslein-Volhard
Christiane Nüsslein-Volhard, nemška molekularna biologinja in akademikinja, nobelovka, * 20. oktober 1942, Magdeburg, Nemčija.
Poglej Morfologija (biologija) in Christiane Nüsslein-Volhard
Chrysoperla lucasina
Chrysoperla lucasina je ena od petih sestrskih vrst navadne tenčičarice (Chrysoperla carnea), žuželke iz družine tenčičaric, ki je razširjena predvsem po večjem delu Evrope, pa tudi po zahodni Aziji in severni Afriki.
Poglej Morfologija (biologija) in Chrysoperla lucasina
Cistotvorne ogorčice
Predstavniki rodu ''Globodera'' imajo kroglaste ciste s kratkim odrastkom – glavo Cistotvorne ogorčice so skupina nematodov, ki zajedajo na rastlinah (»ogorčic«) in jih prepoznamo po lastnosti, da odrasla samica ob koncu razvoja jajčec pogine, njeno telo pa se spremeni v cisto – odporno strukturo, v kateri so potomci zaščiteni pred zunanjimi vplivi.
Poglej Morfologija (biologija) in Cistotvorne ogorčice
Civita di Bagnoregio
Civita di Bagnoregio je mesto v pokrajini Viterbo v osrednji Italiji, 1 km vzhodno od občine Bagnoregio.
Poglej Morfologija (biologija) in Civita di Bagnoregio
Cvetna formula
Cvetna formula je opisna metoda, s pomočjo katere se prikazuje zgradbo (morfologijo) rastlinskega cveta.
Poglej Morfologija (biologija) in Cvetna formula
Cvetni diagram
Cvetni diagram je grafična in geometrična metoda, s pomočjo katere se prikazuje zgradbo (morfologijo) rastlinskega cveta.
Poglej Morfologija (biologija) in Cvetni diagram
Deseteronožci
Deseteronožci (znanstveno ime Decapoda) so red rakov, v katerega uvrščamo okoli 14.000 danes živečih opisanih vrst, kar predstavlja skoraj četrtino vseh znanih vrst rakov, in so najprepoznavnejša skupina med njimi.
Poglej Morfologija (biologija) in Deseteronožci
Dravska dolina
Dravska dolina je slovenska pokrajina, ki leži ob reki Dravi in njenih pritokih.
Poglej Morfologija (biologija) in Dravska dolina
Dvoklopniki
Dvoklopniki (znanstveno ime Ostracoda, iz grške besede óstrakon - »ploščica« oz. »lupina«) so velik razred rakov, v katerega uvrščamo približno 5650 danes živečih opisanih vrst.
Poglej Morfologija (biologija) in Dvoklopniki
Dvokrilci
Dvokrilci (znanstveno ime Diptera, grško - di- (predpona) - dva + pteron - krilo) so dobro znan in razširjen red žuželk z okoli 120.000 opisanimi vrstami, njihovo število pa ocenjujejo na okoli 240.000.
Poglej Morfologija (biologija) in Dvokrilci
Ekogeografsko pravilo
Ekogeografsko pravilo opredeljuje odvisnost med podnebjem ter morfološkimi in fiziološkimi lastnostmi živalskih organizmov.
Poglej Morfologija (biologija) in Ekogeografsko pravilo
Ekologija
Ekologíja je znanstvena veda, ki preučuje porazdelitev in bogastvo živih organizmov in odnose med živimi bitji ter živim in neživim okoljem.
Poglej Morfologija (biologija) in Ekologija
Ernst Mayr
Ernst Walter Mayr, nemško-ameriški biolog, raziskovalec in filozof znanosti, * 5. julij 1904, Kempten, Nemčija, † 3. februar 2005, Bedford, Massachusetts, ZDA.
Poglej Morfologija (biologija) in Ernst Mayr
Evropska snežna voluharica
Evrópska snéžna volúharica (znanstveno ime Chionomys nivalis) je razširjena v južni in srednji Evropi in manj v Aziji.
Poglej Morfologija (biologija) in Evropska snežna voluharica
Filogenija
Filogenetsko drevo življenja ponazarja sorodstvene odnose med različnimi višjimi skupinami organizmov. Vsaka razvejitev predstavlja hipotezo o skupnem predniku potomcev, ki jih ponazarjajo končne točke vej. Filogenija je v biologiji shematska predstavitev evolucijske zgodovine in sorodnosti skupin organizmov (taksonov).
Poglej Morfologija (biologija) in Filogenija
Fosa
Fosa (znanstveno ime Cryptoprocta ferox) je vitek, dolgorepi, mački podoben sesalec, ki je endemit Madagaskarja.
Poglej Morfologija (biologija) in Fosa
Gametogamija
177x177_pik Gametogamija je tip spolnega razmnoževanja, pri katerem se zlijeta dve raznospolni enocelični gameti (spolni celici) in nato pride do združitve njunih jeder ter pripadajočih znotrajceličnih struktur, nakar nastane tako jedro zigote (spojka) kot tudi druge celične strukture.
Poglej Morfologija (biologija) in Gametogamija
Ginkovci
Ginkovci (znanstveno ime Ginkgoales) so red golosemenk, v katerega uvrščamo samo eno živečo vrsto, dvokrpi ginko (Ginkgo biloba).
Poglej Morfologija (biologija) in Ginkovci
Glive
Glive (znanstveno ime Fungi) spadajo v domeno Evkarije in so eno izmed kraljestev živih bitij.
Poglej Morfologija (biologija) in Glive
Glivične kožne bolezni
Glivične kožne bolezni (ali kožne mikoze) so skupina bolezni, ki jih povzročajo okužbe z različnimi glivami.
Poglej Morfologija (biologija) in Glivične kožne bolezni
Glog
Glòg (znanstveno ime Crataegus) je zelo razširjen grm oz.
Poglej Morfologija (biologija) in Glog
Goži
Goži (znanstveno ime Colubridae) so velika družina kač, v katero uvrščamo preko 1800 vrst, kar predstavlja približno dve tretjini vseh znanih vrst kač.
Poglej Morfologija (biologija) in Goži
Golobi
Golobi (znanstveno ime Columbidae) so družina ptičev, ki jo uvrščamo v red Columbiformes (golobje).
Poglej Morfologija (biologija) in Golobi
Grad na skali
Grad na skali (nemško: Felsenburg, angleško Rock castle) je vrsta srednjeveškega gradu, ki v svojo obrambo neposredno vključuje naravne skalne izdanke v tolikšni meri, da so skalne formacije vključene v strukturo gradu.
Poglej Morfologija (biologija) in Grad na skali
Griloblatoidi
Griloblatoidi (znanstveno ime Grylloblatodea) so majhen, razmeroma slabo poznan red žuželk s približno 25 opisanimi vrstami, ki živijo na velikih nadmorskih višinah v gorah Kitajske, Sibiriji, na Japonskem in zahodu ZDA ter Kanade.
Poglej Morfologija (biologija) in Griloblatoidi
Hippocampus sarmaticus
Hippocampus sarmaticus je izumrla vrsta morskega konjička, katere fosilne ostanke so leta 2005 odkrili slovenski paleontologi v Tunjiškem gričevju, skupaj z ostanki sorodne vrste Hippocampus slovenicus.
Poglej Morfologija (biologija) in Hippocampus sarmaticus
Hippocampus slovenicus
Hippocampus slovenicus je izumrla vrsta morskega konjička, katere fosilne ostanke so leta 2005 odkrili slovenski paleontologi v Tunjiškem gričevju, skupaj z ostanki sorodne vrste Hippocampus sarmaticus.
Poglej Morfologija (biologija) in Hippocampus slovenicus
Holinergični receptor
Acetilholin Holinergični (ali acetilholinski) receptorji so receptorji v holinergičnem sistemu, na katerega se fiziološko veže acetilholin.
Poglej Morfologija (biologija) in Holinergični receptor
Inia araguaiaensis
Inia araguaiaensis je vrsta rečnega delfina, razširjena v porečju reke Aragvaja in verjetno tudi reke Tokantins v Južni Ameriki.
Poglej Morfologija (biologija) in Inia araguaiaensis
Ivan Gams
Ivan Gams, slovenski geograf, krasoslovec in akademik, * 5. julij 1923, Slovenj Gradec, † 10. marec 2014, Ljubljana.
Poglej Morfologija (biologija) in Ivan Gams
Jože Bole
Jože Bole, slovenski zoolog malakolog, predavatelj in akademik, * 17. junij 1929, Ljubljana, † 26. december 1995, Ljubljana.
Poglej Morfologija (biologija) in Jože Bole
Joseph Greenberg
Joseph Harold Greenberg, ameriški jezikoslovec, * 28. maj 1915, † 7. maj 2001.
Poglej Morfologija (biologija) in Joseph Greenberg
Jovan Hadži
Jovan Hadži, slovenski zoolog srbskega rodu, * 22. november 1884, Temišvar, Romunija, † 11. december 1972, Ljubljana.
Poglej Morfologija (biologija) in Jovan Hadži
Kače
Kače (znanstveno ime Serpentes) so mesojedi plazilci brez okončin, ki jih uvrščamo v red luskarjev (Squamata), torej so sorodne kuščarjem, krokodilom in želvam.
Poglej Morfologija (biologija) in Kače
Kamelovratnice
Kamelovratnice (znanstveno ime Raphidioptera) so red žuželk z okoli 200 opisanimi vrstami, ki jih najlaže prepoznamo po podaljšanem predprsju (protoraksu), ki tvori nekakšen vrat.
Poglej Morfologija (biologija) in Kamelovratnice
Kaparji
Kaparji (znanstveno ime Coccoidea), so naddružina polkrilcev, ki jo uvrščamo v podred prsokljuncev, sestavlja pa jo okoli 8000 danes živečih opisanih vrst.
Poglej Morfologija (biologija) in Kaparji
Karl Brugmann
Karl Brugmann, nemški jezikoslovec, * 16. marec 1849, † 29. junij 1919.
Poglej Morfologija (biologija) in Karl Brugmann
Karl Grobben
Karl Grobben (tudi Carl Grobben), avstrijski zoolog, * 17. avgust 1854, Brno, Avstro-Ogrska (danes Češka), † 13. april 1945, Salzburg, Avstrija.
Poglej Morfologija (biologija) in Karl Grobben
Kazimir Tarman
Kazimir Tarman, slovenski zoolog in ekolog, * 4. marec 1930, Maribor.
Poglej Morfologija (biologija) in Kazimir Tarman
Kitovec
Kitovec, tudi orjaški kitovec (znanstveno ime Rhincodon typus), je počasi plavajoč morski pes, ki se prehranjuje filtratorsko in je največja danes živeča vrsta rib.
Poglej Morfologija (biologija) in Kitovec
Kljunavci
Kljunavci ali škorpijonske muhe (znanstveno ime Mecoptera; grško mekos - dolžina + pteron - krilo) so majhen, a evolucijsko zelo star red žuželk z okoli 550 danes živečimi vrstami.
Poglej Morfologija (biologija) in Kljunavci
Klopi
Klôpi (znanstveno ime Ixodoidea) so dobro znana naddružina pajkovcev, ki jih natančneje klasificiramo med pršice (red Acarina).
Poglej Morfologija (biologija) in Klopi
Kobilice
Kobílice (znanstveno ime Orthoptera, grško ortho - raven, pteron - krilo) so red žuželk z več kot 20.000 opisanimi recentnimi vrstami, ki živijo po vsem svetu, največ pa jih je v tropih.
Poglej Morfologija (biologija) in Kobilice
Koka
Koka (znanstveno ime Erythroxylum coca) je rastlina iz družine Erythroxylaceae in izvira iz severozahodne Južne Amerike.
Poglej Morfologija (biologija) in Koka
Kopun
Kopune že navidez ločimo od neskopljenih petelinov; imajo manjšo glavo, krajše noge in manj razvita greben ter podbradek. Kopun je izraz za samca domače kokoši (Gallus gallus domesticus) – petelina, ki so ga v mladosti kastrirali (skopili), da bi bilo meso zaklane živali okusnejše in bolj sočno.
Poglej Morfologija (biologija) in Kopun
Kresnice (hrošči)
Kresnice (znanstveno ime Lampyridae) so družina hroščev, v katero uvrščamo približno 2000 danes znanih vrst, razširjenih v vlažnih tropskih in subtropskih predelih sveta.
Poglej Morfologija (biologija) in Kresnice (hrošči)
Krunoslav Babić
Krunoslav Babić, hrvaški zoolog, * 12. april 1875, Senj, † 4. marec 1953, Opatija.
Poglej Morfologija (biologija) in Krunoslav Babić
Leksem
Leksém je poimenovalna enota jezikovnega sistema, ki zajema (izrazno) besedo in stalno besedno zvezo.
Poglej Morfologija (biologija) in Leksem
Lema
V lingvistiki ima lema dve različni interpretaciji.
Poglej Morfologija (biologija) in Lema
Lepenci
Lepenci (tudi lepenjci; znanstveno ime Chrysomelidae) so velika družina vsejedih hroščev (Polyphaga), v katero uvrščamo okoli 35.000 opisanih vrst hroščev.
Poglej Morfologija (biologija) in Lepenci
Lišmanioza
Lišmanioza ali leishmanioza je skupina bolezni, ki jo povzročajo bičkarji iz rodu lišmanij, ter jih na človeka prenašajo razne vrste metuljastih mušic iz rodov Phlebotomus in Lutzomyia, mogoč pa je tudi neposreden prenos s človeka na človeka.
Poglej Morfologija (biologija) in Lišmanioza
Ligurija
Ligurija (italijansko Liguria) je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.
Poglej Morfologija (biologija) in Ligurija
Lilijana Istenič
Lilijana Istenič (r. Kobi), slovenska biologinja, * 12. april 1931, Ljubljana, † februar 2020.
Poglej Morfologija (biologija) in Lilijana Istenič
Lobularni karcinom in situ
Lobularni karcinom in situ (LCIS) je mikroskopska sprememba v dojki, pri kateri se v režnjičih oziroma lobulih nahajajo nenormalne celice.
Poglej Morfologija (biologija) in Lobularni karcinom in situ
Lombardija
Lombardíja (v italijanskem izvirniku Lombardia), je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.
Poglej Morfologija (biologija) in Lombardija
Mekong
Mekong pred sončnim vzhodom Mekong je čezmejna reka v vzhodni in jugovzhodni Aziji.
Poglej Morfologija (biologija) in Mekong
Metageneza
Metageneza ali menjava generacij (tudi prerod) je tip življenjskega cikla, ki se pojavlja pri rastlinah, algah (rdečih in zelenih) in nekaterih protistih, za katere sta značilni jasno opredeljeni haploidna spolna in diploidna nespolna faza.
Poglej Morfologija (biologija) in Metageneza
Metod Trobec
Metod Trobec, slovenski prevarant, tat, ropar in serijski morilec, * 6. junij 1948, Planina nad Horjulom, Jugoslavija, str.
Poglej Morfologija (biologija) in Metod Trobec
Metulji
Metulji (znanstveno ime – Lepidoptera; iz grških besed lepido – »luskast« in pteron – »krilo«) so drugi največji red v razredu žuželk (Insecta).
Poglej Morfologija (biologija) in Metulji
Mladoletnice
Mladoletnice (tudi ločnice ali šaši; znanstveno ime Trichoptera; grško trichos - las + pteron - krilo) so red žuželk z okoli 6000 opisanimi recentnimi vrstami.
Poglej Morfologija (biologija) in Mladoletnice
Modrozelene cepljivke
Modrozelene cepljivke ali cianobakterije (znanstveno ime Cyanobacteria), tudi modrozelene alge, modrozelene bakterije, cianofiti (Cyanophyta) pogosto tudi uporabljena okrajšava MZC, je deblo bakterij, ki dobijo svojo energijo s pomočjo fotosinteze.
Poglej Morfologija (biologija) in Modrozelene cepljivke
Morski rezervat Miramar
Naravni morski rezervat Miramar (Area Marina Protetta di Miramare) se nahaja približno 8 km severozahodno od mesta Trst, ob Miramarskem rtiču, na katerem stoji Maksimilijanov grad Miramar, ki loči naselje Grljan (it. Grignano) od tržaške mestne plaže Barkovlje.
Poglej Morfologija (biologija) in Morski rezervat Miramar
Mravlje
Mravlje (znanstveno ime Formicidae, latinsko formica - mravlja) so po kriteriju števila vrst zelo uspešna družina kožekrilcev, v katero uvrščamo preko 12.000 danes živečih opisanih vrst žuželk.
Poglej Morfologija (biologija) in Mravlje
Navadna tenčičarica
Navadna tenčičarica (znanstveno ime Chrysoperla carnea) je žuželka iz družine tenčičaric, razširjena po večjem delu severne poloble.
Poglej Morfologija (biologija) in Navadna tenčičarica
Njivska gos
Njivska gos (znanstveno ime Anser fabalis) je vrsta gosi, ki gnezdi v Severni Evropi in Severni Aziji.
Poglej Morfologija (biologija) in Njivska gos
Nogoprelci
Nogoprelci (znanstveno ime Embiidina, sinonim Embioptera, grško embio - živahen + pteron - krilo) so majhen in razmeroma slabo poznan red žuželk z okoli 300 opisanimi recentnimi vrstami, ki so razširjene po vsem svetu.
Poglej Morfologija (biologija) in Nogoprelci
Ogrsko grabljišče
Ogrsko grabljišče (znanstveno ime Knautia drymeia) je zelnata trajnica iz družine kovačnikovk (Caprifoliaceae), ki raste v srednji in jugovzhodni Evropi.
Poglej Morfologija (biologija) in Ogrsko grabljišče
Olimp
Olimp (grščina: Όλυμπος, tj. transliterirana kot Olimp, na grških zemljevidih Oros Olympos) je najvišja gora v Grčiji in za bolgarsko Musalo druga najvišja gora na Balkanskem polotoku.
Poglej Morfologija (biologija) in Olimp
Orjaški tukan
Orjaški tukan (znanstveno ime Ramphastos toco) je največji in verjetno najprepoznavnejši predstavnik tukanov ter ptičev plezalcev nasploh.
Poglej Morfologija (biologija) in Orjaški tukan
Ornitofilija
Ornitofilija (manj ustrezno ornitogamija) je botanični izraz, ki se uporablja za tip opraševanja, pri katerem pelod prenašajo ptiči.
Poglej Morfologija (biologija) in Ornitofilija
Otroška književnost
250px Otroška književnost je del mladinske književnosti, ki po tematiki in obliki ustreza starostni dobi otrok približno med 3.
Poglej Morfologija (biologija) in Otroška književnost
Ovršni list
Prikaz ovršnih listov, kamor uvrščamo različne tipe listov, ki se nahajajo v cvetni regiji in opravljajo različne vloge. Ovršni list je rastlinski list, ki se nahaja v cvetnem predelu stebla (poganjka).
Poglej Morfologija (biologija) in Ovršni list
Pampa
Pampe (iz kečuanščine pampa, kar pomeni 'planota') so rodovitne južnoameriške nižine, ki obsegajo več kot 1.200.000 kvadratnih kilometrov in vključujejo argentinske province Buenos Aires, La Pampa, Santa Fe, Entre Ríos in Córdoba, celotno državo Urugvaj in najjužnejšo brazilsko državo Rio Grande do Sul.
Poglej Morfologija (biologija) in Pampa
Pasja pasma
Kolaž, ki prikazuje raznolikost pasjih pasem. Pasja pasma ali pasma psa je določena linija tesno sorodnih in na videz podobnih domačih psov, ki so jo ljudje načrtno gojili, da bi psi bili zmožni opravljanja specifičnih nalog, kot so zganjanje živine, lovljenje, varovanje in družabništvo.
Poglej Morfologija (biologija) in Pasja pasma
Pedici
Pedici (znanstveno ime Geometridae) so velika družina nočnih metuljev, v katero uvrščamo okoli 21.000 opisanih vrst.
Poglej Morfologija (biologija) in Pedici
Penicillium chrysogenum
Penicillium chrysogenum, prej Penicillium notatum, je zelo razširjena vrsta plesni iz rodu Penicillium (čopičasta plesen).
Poglej Morfologija (biologija) in Penicillium chrysogenum
Pipalkarji
Pipalkarji (znanstveno ime Chelicerata) so ena glavnih skupin členonožcev, ki jo največkrat razvrščajo na ravni poddebla in združuje razrede pajkovcev (Arachnida), praskrluparjev (Merostomata) ter nogačev (Pycnogonida).
Poglej Morfologija (biologija) in Pipalkarji
Plesen
Plesniva breskev Plesni so vse mikroskopske vrste gliv, ki rastejo v obliki hif (v nasprotju s kroglastimi glivami, ki tvorijo kvas, in makroskopskimi glivami, ki jih poznamo kot gobe).
Poglej Morfologija (biologija) in Plesen
Plodova vinska mušica
Plodova vinska mušica (znanstveno ime Drosophila suzukii) je vrsta muh iz družine vinskih mušic, izvorno razširjena v Jugovzhodni Aziji, ki se od konca 2000. let intenzivno širi po Evropi in Severni Ameriki ter postaja pomemben škodljivec v pridelavi jagodičevja in koščičastih plodov.
Poglej Morfologija (biologija) in Plodova vinska mušica
Počasniki
Počasniki ali tardigradi, znani tudi kot medvedki (znanstveno ime Tardigrada), so deblo mikroskopskih, dvobočno somernih, členjenih živali z osmimi nogami.
Poglej Morfologija (biologija) in Počasniki
Podgrad, Ilirska Bistrica
Podgrád je naselje na Krasu na južnem delu Slovenije, na meji med Brkini in Čičarijo, na jugovzhodnem delu Podgrajskega podolja.
Poglej Morfologija (biologija) in Podgrad, Ilirska Bistrica
Podvrsta (biologija)
Podvrsta (v znanstveni literaturi pogosto krajšano kot subsp. ali ssp.) je v biologiji taksonomska stopnja, nižja od vrste, in hkrati ime taksona na tej stopnji.
Poglej Morfologija (biologija) in Podvrsta (biologija)
Polži
Polži (znanstveno ime Gastropoda) so mehkužci z nesomerno zgradbo telesa.
Poglej Morfologija (biologija) in Polži
Pomnilnik prevodov
Pomnilnik prevodov so orodja za računalniško podprto prevajanje (ang. computer-assisted translation - CAT), ki prevajalcu omogoča shranjevanje že prevedenih enot in njihovo ponovno uporabo pri nadaljnjih prevajalskih projektih.
Poglej Morfologija (biologija) in Pomnilnik prevodov
Pravi mrežekrilci
Pravi mrežekrilci (mrežekrilci v ožjem pomenu besede; znanstveno ime Neuroptera, grško - neuro - živec + pteron - krilo) so red žuželk z okoli 6000 opisanimi vrstami.
Poglej Morfologija (biologija) in Pravi mrežekrilci
Pravljica
Ilustrirana naslovnica prve knjige Grimmovih pravljic (druga izdaja iz leta 1819) Pravljica je ena izmed domišljijskih pripovednih zvrsti ljudskega slovstva, ki s svojimi zapleti in razpleti pogosto odseva življenje in mišljenje ljudi tako danes kot v davni preteklosti.
Poglej Morfologija (biologija) in Pravljica
Preobrazba (biologija)
ličinke v imago) Preobrazba ali metamorfoza (iz grške skovanke μεταμόρφωσις: μετα- (meta-) - sprememba + μορφή (morfe) - oblika) v biologiji, natančneje zoologiji, označuje biološki proces, pri katerem se dogajajo hitre, obsežne spremembe telesne zgradbe živali.
Poglej Morfologija (biologija) in Preobrazba (biologija)
Primerjalna metoda
V jezikoslovju je primerjalna metoda tehnika za preučevanje razvoja jezikov.
Poglej Morfologija (biologija) in Primerjalna metoda
Primorska plenilka
Primorska plenilka (znanstveno ime Decticus albifrons) je velika kobilica iz podreda dolgotipalčnic, ki jo prepoznamo po varovalni rjavi obarvanosti, dolgih krilih, ki segajo znatno dlje od »kolen« zadnjega para nog in svetli obarvanosti roba ščitka (pronotuma) oprsja.
Poglej Morfologija (biologija) in Primorska plenilka
Pseudochazara cingovskii
Pseudochazara cingovskii je vrsta metulja iz družine pisančkov, razširjena samo na gorskih pobočjih okrog prelaza Pletvar na jugu osrednje Severne Makedonije.
Poglej Morfologija (biologija) in Pseudochazara cingovskii
Puščavnik (hrošč)
Puščavnik ali eremit (znanstveno ime Osmoderma eremita) je vrsta hrošča iz družine skarabejev, razširjena po Srednji Evropi in delih Severne ter Južne Evrope, ki živi skoraj izključno v starih drevesnih duplih, kjer se ličinke prehranjujejo z odmirajočim lesom.
Poglej Morfologija (biologija) in Puščavnik (hrošč)
Radiata
Radiata je takson, ki so ga nekoč uporabljali za klasifikacijo živali z radialno simetričnim (zvezdasto somernim) telesom.
Poglej Morfologija (biologija) in Radiata
Rastline
Rastlíne (znanstveno ime Plantae) so eno izmed kraljestev živih bitij, v katerega uvrščamo približno 300.000 danes znanih vrst.
Poglej Morfologija (biologija) in Rastline
Remipedia
Remipedia (iz latinske besede remipedes - »veslonožen«) so majhen in nenavaden razred rakov, ki ga sestavlja 24 danes živečih znanih vrst, razširjenih v subtropskem pasu.
Poglej Morfologija (biologija) in Remipedia
Rod (biologija)
Ród (latinsko Genus) je ena od osnovnih taksonomskih kategorij v sistemu znanstvene klasifikacije živih bitij.
Poglej Morfologija (biologija) in Rod (biologija)
Roman Kenk
Roman Kenk, slovenski zoolog, predavatelj in akademik, * 25. november 1898, Ljubljana, † 2. oktober 1988, Washington.
Poglej Morfologija (biologija) in Roman Kenk
Rozka Štefan
Rozka Štefan slovenska jezikoslovka in prevajalka, * 26. avgust 1913, Ljubljana, † 18. januar 2011.
Poglej Morfologija (biologija) in Rozka Štefan
Semenke
Seménke (znanstveno ime Spermatophyta) (imenovane tudi fanerogame) so tiste rastline, ki tvorijo semena.
Poglej Morfologija (biologija) in Semenke
Seznam akademskih disciplin
To je seznam akademskih disciplin oziroma področij.
Poglej Morfologija (biologija) in Seznam akademskih disciplin
Seznam bioloških vsebin
Seznam bioloških vsebin podaja članke, ki se v Wikipediji nanašajo na biologijo, biokemijo in biofiziko in nam prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Morfologija (biologija) in Seznam bioloških vsebin
Seznam družin polžev
Seznam družin polžev vsebuje tradicionalno in novejšo klasifikacijo polžev.
Poglej Morfologija (biologija) in Seznam družin polžev
Simetrija (biologija)
Simetrija ali somernost se v biologiji nanaša na simetrijo, ki jo je mogoče opazovati pri organizmih, kamor spadajo denimo rastline, živali, glive in bakterije.
Poglej Morfologija (biologija) in Simetrija (biologija)
Sistematika
Biološka sistematika pomeni preučevanje raznolikosti življenja v sedanjosti in preteklosti ter razmerij med živimi bitji skozi čas.
Poglej Morfologija (biologija) in Sistematika
Slonovi zobčki
Slonovi zobčki (znanstveno ime Scaphopoda) so majhen razred mehkužcev, v katerega uvrščamo približno 350 danes živečih opisanih vrst.
Poglej Morfologija (biologija) in Slonovi zobčki
Slovenski ščipalec
Slovenski ščipalec (znanstveno ime Euscorpius gamma) je vrsta ščipalca iz družine Euscorpiidae, razširjen v delu Južne in Srednje Evrope.
Poglej Morfologija (biologija) in Slovenski ščipalec
Soška smiljka
Soška smiljka (znanstveno ime Cerastium subtriflorum) je slovenska endemična trajnica iz rodu smiljka (Cerastium) in družine klinčnic (Caryophyllaceae).
Poglej Morfologija (biologija) in Soška smiljka
Socvetje
vrbe (''Salix'') Socvetje ali inflorescenca ima tista rastlinska vrsta, ki ima na enem poganjku po več cvetov skupaj na skupni cvetni osi.
Poglej Morfologija (biologija) in Socvetje
Sorodstvo ščitastih stenic
Sorodstvo ščitastih stenic (znanstveno ime Pentatomomorpha) je velika skupina stenic, ki jo navadno klasificiramo na nivoju nižjega reda (infraordo).
Poglej Morfologija (biologija) in Sorodstvo ščitastih stenic
Spinozaver
Spinozaver (znanstveno ime Spinosaurus) je rod velikih plenilskih teropodov, ki so živeli v današnji Severni Afriki od zgodnje pa vse do pozne krede.
Poglej Morfologija (biologija) in Spinozaver
Srdjan Bavdek
Srdan (Valentin) Bavdek, slovenski veterinar, * 8. februar 1937, Leskovec pri Krškem, † 28. januar 2019, Cerklje.
Poglej Morfologija (biologija) in Srdjan Bavdek
Staurozoa
Staurozoa, tudi pecljati klobučnjaki, so razred ožigalkarjev, ki zajema samo en red klobučnjakov, tj.
Poglej Morfologija (biologija) in Staurozoa
Stela (botanika)
Stela je ime za prostorsko porazdelitev rastlinskega žilja, zgrajenega iz posamičnih žil (sestavljenih iz prevajalnih tkiv ksilema in floema).
Poglej Morfologija (biologija) in Stela (botanika)
Steljka
Steljka ali talus bračiča (''Fucus'') vrste ''Fucus serratus'' na Norveškem. Steljka ali talus je telo nekaterih evkariontskih večceličarjev, ki še nima razvitih organov – korenin, stebla, listov.
Poglej Morfologija (biologija) in Steljka
Stenice
Steníce (znanstveno ime Heteroptera; iz grških besed hetero - različen in pteron - krilo, dobesedno raznokrilci) so podred polkrilcev, v katerega uvrščamo okoli 40.000 danes živečih opisanih vrst.
Poglej Morfologija (biologija) in Stenice
Strigalice
Strígalice (znanstveno ime Dermaptera; grško derma - koža + pteron - krilo) so red žuželk z okoli 1800 opisanimi recentnimi vrstami, ki jih delimo v 10 družin.
Poglej Morfologija (biologija) in Strigalice
Talne uši
Talne uši (znanstveno ime Zoraptera, grško zor - čist + apteros - brez kril) so majhen in verjetno najslabše poznan red krilatih žuželk, katerega predstavnike uvrščamo v en sam rod, Zorotypus (razen enega fosilnega predstavnika, Xenozorotypus burmiticus), in tega v eno samo družino (Zorotypidae).
Poglej Morfologija (biologija) in Talne uši
Temenica (reka)
Ob izviru Zijalo Temenica pri Sobračah Obdelana zemljišča pri kraju Temenica Vzdrževane brežine pri Veliki Loki Poplavna ravnica Temenice pri Trebnjem Ponor Temenice v Dolenjih PonikvahTemenica ob poplavah - Trebnje Temenica v Zijalu, tik po tem, ko drugič privre na dan Zalogu Temenica je dolenjska reka ponikalnica, ki do izliva kar dvakrat ponikne.
Poglej Morfologija (biologija) in Temenica (reka)
Termiti
Termíti (znanstveno ime Isoptera; grško iso - enak + pteron - krilo), imenovani tudi bele mravlje, so skupina evsocialnih žuželk, ki so jo biologi do nedavnega klasificirali kot samostojen red, kasneje pa se je izkazalo, da gre za specializirano skupino ščurkov.
Poglej Morfologija (biologija) in Termiti
Trave
Trave (znanstveno ime Poaceae) je družina večinoma zelnatih, redkeje olesenelih rastlin.
Poglej Morfologija (biologija) in Trave
Triceratops
Triceratops (znanstveno ime Triceratops) je bil rastlinojedi dinozaver iz družine ceratopsidov, ki je živel v pozni kredi (pozni Maastricht), pred približno 68 do 65 milijoni let.
Poglej Morfologija (biologija) in Triceratops
Uhati klobučnjak
Uhati klobučnjak (znanstveno ime Aurelia aurita) je ožigalkar iz družine Ulmaridae.
Poglej Morfologija (biologija) in Uhati klobučnjak
Vida Brodar
Vida Brodar (r. Semenič), slovenska biologinja in antropologinja, * 15. julij 1925, Maribor, † 24. april 2014, Ljubljana.
Poglej Morfologija (biologija) in Vida Brodar
Vrbnice
Vŕbnice, tudi pródnice ali kaménjarke (znanstveno ime Plecoptera; grško plekein - zložiti + pteron - krilo) so red žuželk z okoli 3000 opisanimi vrstami, ki jih najdemo po vsem svetu, razen na Antarktiki in oceanskih otokih.
Poglej Morfologija (biologija) in Vrbnice
Vrtnica
Vŕtnica (Rosa), starinsko tudi gártroža, je rod grmičastih rastlin iz družine rožnic z več kot 100 vrstami, ki se naravno pojavljajo na severni polobli, večinoma v zmernem pasu Evrazije in manj v Severni Ameriki.
Poglej Morfologija (biologija) in Vrtnica
Vzdušnica
Lev vrbnice. Bele nitke so izlevljene vzdušnice Vzdušnica ali traheja je cevasta struktura, del sistema dihal pri nekaterih členonožcih.
Poglej Morfologija (biologija) in Vzdušnica
Zelena smrdljivka
Zelena smrdljivka (znanstveno ime Nezara viridula) je rastlinojeda vrsta stenic iz družine ščitastih stenic, ki je razširjena v tropskih in zmernih predelih sveta.
Poglej Morfologija (biologija) in Zelena smrdljivka
Zgodovina biologije
Zgodovina biologije obravnava potek raziskovanja življenja, ki se je začel že ob začetkih človeške vrste in traja še danes, ko doživljamo razcvet bioloških panog.
Poglej Morfologija (biologija) in Zgodovina biologije
Znanstvena klasifikacija živih bitij
150px Znanstvena klasifikacija ali biološka klasifikacija pomeni razvrščanje živih bitij po znanstvenih merilih.
Poglej Morfologija (biologija) in Znanstvena klasifikacija živih bitij
Prav tako znan kot Morfologija.