Kazalo
30 odnosi: Beseda, Besediloslovje, Dvozačetnica, E-tvorjenka, Grafem, Grafoderivat, Interlingua, Jezikoslovje, Kanadska domorodska zlogovna pisava, Končnica, Leksem, Madžarščina, Madžarski pravopis, Obrazilo, Omejitev (jezikoslovje), Predpona, Prekrivanka, Pripona, Sandhi, Semantični leksikon, Seznam jezikoslovnih vsebin, Soglasniška premena, Spunerizem, Stalna besedna zveza, Sumerščina, Sumerija, Zdenka Obal, Zgodba o medvedku Skuštrančku, Zgodovina slovenskega besedotvorja, Zloženka.
Beseda
Beséda je v jezikoslovju najmanjša samostojna jezikovna enota, ki predstavlja ali sporoča pomen, sestavljen iz enega ali več morfemov.
Poglej Morfem in Beseda
Besediloslovje
Besediloslovje (tudi tekstna lingvistika) je veja jezikoslovja, ki se ukvarja z jezikovnimi pojavi, ki segajo čez mejo povedi; raziskuje predvsem prvine, ki povezujejo povedi v besedilo (npr. zaimek, veznik), razmerja med besedami in predmetnostjo, ki jo zaznamujejo (npr. referenca, deiks), probleme posredovanja informacij in njihove ponovitve v besedilu (npr.
Poglej Morfem in Besediloslovje
Dvozačetnica
Dvozačetnice, tudi DvoZačetnice, so besede – največkrat zloženke – z dvema velikima začetnicama.
Poglej Morfem in Dvozačetnica
E-tvorjenka
E-tvorjenke so se v slovenščini uveljavile s pojavom t. i. novih tehnologij (internet, mobilna telefonija) in nastajanjem novih načinov tvorjenja besed.
Poglej Morfem in E-tvorjenka
Grafem
Grafém je najmanjša teoretična enota pisave, ki odgovarja najmanjši glasovni enoti: je torej fonem pri abecednih pisavah, zlog pri zlogovnih pisavah, morfem pri logografskih pisavah.
Poglej Morfem in Grafem
Grafoderivat
Grafoderivat je beseda, ki jo oblikujemo s kombinacijo različnih pisnih znamenj in znakovnih ter slikovnih sredstev.
Poglej Morfem in Grafoderivat
Interlingua
Interlingua je umetni mednarodni pomožni jezik, ki ga je med letoma 1937 in 1951 razvilo Mednarodno združenje pomožnih jezikov (– IALA).
Poglej Morfem in Interlingua
Jezikoslovje
Jezikoslôvje ali lingvístika je znanstvena veda o naravnem človeškem jeziku.
Poglej Morfem in Jezikoslovje
Kanadska domorodska zlogovna pisava
Kanadska zlogovna pisava ali preprosto zlogovna pisava je družina pisav, ki se uporablja v številnih jezikih domorodnih prebivalcev Kanade iz algonkinske, inuitske in (nekdanje) athabaskanske jezikovne družine.
Poglej Morfem in Kanadska domorodska zlogovna pisava
Končnica
Končnica je lahko.
Poglej Morfem in Končnica
Leksem
Leksém je poimenovalna enota jezikovnega sistema, ki zajema (izrazno) besedo in stalno besedno zvezo.
Poglej Morfem in Leksem
Madžarščina
Madžárščina (madžarsko magyar nyelv) je ugrofinski jezik s 14,5 milijoni govorcev, ki ga govori 10 milijonov Madžarov na Madžarskem, preostanek pa na določenih delih Romunije, Slovaške, Ukrajine, Srbije, Hrvaške, Avstrije in Slovenije, kjer je bil pred I. svetovno vojno ogrski (madžarski) del Avstro-Ogrske.
Poglej Morfem in Madžarščina
Madžarski pravopis
Knjiga s pravili madžarskega pravopisa iz leta 1982 Madžarski pravopis sestavljajo pravila, ki opredeljujejo standardno pisno obliko madžarskega jezika.
Poglej Morfem in Madžarski pravopis
Obrazilo
Obrazilo, afiks ali pona je morfem (ali morfemska zveza), s katerim delamo novo besedo, npr..
Poglej Morfem in Obrazilo
Omejitev (jezikoslovje)
Omejitve (angleško constraints) so del evalvatorja v slovničnem modelu optimalnostne teorije.
Poglej Morfem in Omejitev (jezikoslovje)
Predpona
Predpóna ali prefíks.
Poglej Morfem in Predpona
Prekrivanka
Prekrivanke so tvorjenke iz dveh ali več besed in jih navadno tvorimo z izraznim prekrivanjem ter hkrati s krnjenjem ene ali dveh oz.
Poglej Morfem in Prekrivanka
Pripona
Pripona ali sufiks je v besedi morfem desno od korena, na primer miz-ic-a, kup-ov-a-ti, drob-c-en-a. Pripone se uporabljajo za tvorbo oblik (npr. lep-š-i) ali za tvorbo besed (ded-ek).
Poglej Morfem in Pripona
Sandhi
Sándhi (sanskrt संधि »stik, spoj«) je jezikoslovni termin, ki označuje medsebojni vpliv in prilagajanje glasov, ki se dogaja na stikih morfemov ali besed.
Poglej Morfem in Sandhi
Semantični leksikon
Semantični leksikon je slovar besed s semantičnimi razredi.
Poglej Morfem in Semantični leksikon
Seznam jezikoslovnih vsebin
Ta stran skuša podati članke v Wikipediji, povezane z jezikoslovjem.
Poglej Morfem in Seznam jezikoslovnih vsebin
Soglasniška premena
Morfem je najmanjša pomenska jezikovna enota, ki je na izrazni ravni lahko spremenljiva.
Poglej Morfem in Soglasniška premena
Spunerizem
Spunerizem je besedna igra ali govorna napaka, pri kateri ustrezni samoglasniki, zlogi ali morfemi zamenjajo mesta in nastanejo nesmiselne besede oziroma besedne zveze, ali pa dobijo povsem drug pomen.
Poglej Morfem in Spunerizem
Stalna besedna zveza
Stalna besedna zveza, frazeologem ali frazem je pomenska večbesedna enota, ki ima pomen različen od pomena posameznih besednih enot.
Poglej Morfem in Stalna besedna zveza
Sumerščina
Sumerščina (sumersko EME.G̃IR15) je izumrl izoliran jezik antičnih Sumercev, ki se je govoril v južni Mezopotamiji, sedanjem južnem Iraku.
Poglej Morfem in Sumerščina
Sumerija
Sumerija je najstarejša znana civilizacija, nahaja se na jugu nekdanje Mezopotamije (danes jugovzhodni Irak), nastala je v obdobju bakrene oz.
Poglej Morfem in Sumerija
Zdenka Obal
Zdenka Obal, slovenska mladinska pisateljica, vzgojiteljica, knjižničarka, * 20. november 1967, Murska Sobota.
Poglej Morfem in Zdenka Obal
Zgodba o medvedku Skuštrančku
Zgodba o medvedku Skuštrančku je kratka sodobna pravljica.
Poglej Morfem in Zgodba o medvedku Skuštrančku
Zgodovina slovenskega besedotvorja
Slovensko besedotvorje se je začelo obravnavati leta 1811, ko je začela izhajati Vodnikova slovnica.
Poglej Morfem in Zgodovina slovenskega besedotvorja
Zloženka
Zloženka je "beseda, narejena z združitvijo dveh ali več polnopomenskih besed, navadno povezanih z veznim samoglasnikom." Jože Toporišič v Slovenski slovnici glede na podstavo in obrazila loči štiri besedotvorne vrste.
Poglej Morfem in Zloženka