Hitreje kot brskalnik!
18 odnosi: Annales Bertiniani, Annales placentini guelfi, Čedad, Chronica regia Coloniensis, Chronicon Salernitanum, Confoederatio cum principibus ecclesiasticis, Dagobert III., Fredegarjeva kronika, Hildebert III., Inštitut za avstrijsko zgodovinsko raziskovanje, Liutprand Kremonski, Llívia, Notitia de actoribus regis, Oton II., grof Gelderski, Palatinski grof, Sveti Bonifacij, Vojna ključev, Vojvodina Furlanija.
Annales Bertiniani
Razvaline opatije sv. Bertina Annales Bertiniani (slovensko Sanbertinski letopisi) so poznokarolinški frankovski letopisi, najdeni v opatiji Saint-Bertin v Saint-Omerju v Franciji, po kateri so dobili ime.
Novo!!: Monumenta Germaniae Historica in Annales Bertiniani · Poglej več »
Annales placentini guelfi
Začetna stran ''Letopisov'' Annales placentini guelfi (slovensko Gvelfski letopisi Piacenze) so latinska kronika Piacenze in Lombardije za leta 1031–1235, ki jo je napisal Giovanni Codagnello.
Novo!!: Monumenta Germaniae Historica in Annales placentini guelfi · Poglej več »
Čedad
Čedad (italijansko Cividale del Friuli, furlansko Cividât, nemško Östrich), tudi Staro mesto, je mesto v severni Italiji (občina ima 11.500, samo mesto pa okoli 9.000 prebivalcev) ob reki Nadiži, v deželi Furlanija - Julijska krajina.
Novo!!: Monumenta Germaniae Historica in Čedad · Poglej več »
Chronica regia Coloniensis
Konrad III. Nemški, Belgijska kraljeva knjižnica, MS 467, folio 64 verso; ta rokopis iz okoli leta 1240 vsebuje ''Chronica sancti Pantaleonis'' Chronica regia Coloniensis ali Kölnska kraljevska kronika (nemško Kölner Königschronik), imenovana tudi Annales Colonienses maximi, je srednjeveška latinska kronika neznanih avtorjev, ki zajema leta od 576 do 1202.
Novo!!: Monumenta Germaniae Historica in Chronica regia Coloniensis · Poglej več »
Chronicon Salernitanum
Chronicon Salernitanum (slovensko Salernska kronika) je kronika langobardskih kneževin Salerno in Benevento v južni Italiji, ki jo je okrog leta 987 napisal neznan menih iz benediktinskega samostana v Salernu.
Novo!!: Monumenta Germaniae Historica in Chronicon Salernitanum · Poglej več »
Confoederatio cum principibus ecclesiasticis
Friderika II. Confoederatio cum principibus ecclesiasticis (slovensko Sporazum s cerkvenimi knezi) z datumom 26.
Novo!!: Monumenta Germaniae Historica in Confoederatio cum principibus ecclesiasticis · Poglej več »
Dagobert III.
Dagobert III. je bil od leta 711 so 715 merovinški kralj Frankov, * 699, † med 3.
Novo!!: Monumenta Germaniae Historica in Dagobert III. · Poglej več »
Fredegarjeva kronika
Stran iz rokopisa ''Fredegarjeve kronike'', Francoska narodna knjižnica, Pariz Fredegarjeva kronika je kronika, ki opisuje dogodke v frankovski Galiji od leta 584 po okoli 641.
Novo!!: Monumenta Germaniae Historica in Fredegarjeva kronika · Poglej več »
Hildebert III.
Hildebert III., imenovan Pravični, je bil od leta 695 do 711 kralj vseh Frankov, * 680 ali morda 683, † 10. april 711, St Etienne.
Novo!!: Monumenta Germaniae Historica in Hildebert III. · Poglej več »
Inštitut za avstrijsko zgodovinsko raziskovanje
dunajske univerze Inštitut za avstrijsko zgodovinsko raziskovanje, kratica IFÖG) je zgodovinska izobraževalna in raziskovalna institucija s sedežem na Dunaju. Inštitut je bil ustanovljen leta 1854, da bi z raziskovanjem zgodovine krepil patriotizem v Avstrijskem cesarstvu, vendar se je že pod ravnateljstvom Theodorja von Sickla (1869-1891) po zgledu pariške École nationale des chartes razvil v eno glavnih evropskih raziskovalnih in izobraževalnih ustanov na področju pomožnih zgodovinskih znanosti. Sodelavci inštituta so se specializirali predvsem za raziskovanje srednjeveške zgodovine in izdajo virov; me drugim še danes sodelujejo pri izdaji temeljne zbirke virov Monumenta Germaniae Historica. Poleg tega izvajajo specialistični podiplomski študij, ki na svojem področju sodi med najbolj uveljavljene. Študij na Inštitutu so zaključili tudi nekateri slovenski zgodovinarji in umetnostni zgodovinarji, med drugim: Josip Mantuani, Franc Komatar, Vladimir Levec, Josip Mal, France Stelé, Milko Kos, Dušan Kos, Peter Štih in Andrej Komac.
Novo!!: Monumenta Germaniae Historica in Inštitut za avstrijsko zgodovinsko raziskovanje · Poglej več »
Liutprand Kremonski
Liutprand Kremonski, tudi: Liudprandus, Liudprand, Liuprand, Lioutio, Liucius, Liuzo in Lioutsios "Liutprand of Cremona" v: The Oxford Dictionary of Byzantium, Oxford University Press, New York & Oxford, 1991, p. 1241.
Novo!!: Monumenta Germaniae Historica in Liutprand Kremonski · Poglej več »
Llívia
Llívia (tudi Llivia) je mesto v regiji Cerdanya pokrajine Girona na severozahodu Katalonije v Španiji.
Novo!!: Monumenta Germaniae Historica in Llívia · Poglej več »
Notitia de actoribus regis
Notitia de actoribus regis (slovensko Predpisi za kraljeve skrbnike) je paket šestih predpisov (praecepta), ki jih je okoli leta 733 objavil langobardski kralj Liutprand.
Novo!!: Monumenta Germaniae Historica in Notitia de actoribus regis · Poglej več »
Oton II., grof Gelderski
Grobnica Otona II. Gelderskega v nekdanji opatiji Graefenthal Oton II., grof Gelderski (ok. 1215 – 1. januar 1271) z vzdevkom "Šepavi", je bil grof Gelderski in Zutphenski od 22.
Novo!!: Monumenta Germaniae Historica in Oton II., grof Gelderski · Poglej več »
Palatinski grof
Henrika VII. Volivci, ki jih prepoznavajo grbi nad glavami, so od leve proti desni nadškofje Kölna, Mainza in Trierja, renski palatinski grof, vojvoda Saške, mejni grof Brandenburga in kralj Češke Palatinski grofje (latinsko comites palatini, tudi comites palatii) so bili prvotno uradniki in zastopniki kralja ali cesarja.
Novo!!: Monumenta Germaniae Historica in Palatinski grof · Poglej več »
Sveti Bonifacij
Bonifacij (675 – 5. junij 754), rojen v Creditonu v anglosaški Angliji, je bil vodilna oseba v anglosaški misiji v germanskih delih Frankovskega cesarstva v osmem stoletju.
Novo!!: Monumenta Germaniae Historica in Sveti Bonifacij · Poglej več »
Vojna ključev
Vojna ključev (1228–1230) je bil prvi vojaški spopad med Friderikom II., cesarjem Svetega rimskega cesarstva, in papeštvom.
Novo!!: Monumenta Germaniae Historica in Vojna ključev · Poglej več »
Vojvodina Furlanija
Furlanije Vojvodina Furlanija je bila langobardska vojvodina na območju sedanje Furlanije, ki je obstajala med leti 568 in 776.
Novo!!: Monumenta Germaniae Historica in Vojvodina Furlanija · Poglej več »
