Kazalo
19 odnosi: Akord, Aranžer, Ars nova, Ditiramb, Generalbas, Godec, Gregorijanski koral, Jehan de Lescurel, Klasična glasba, Lorenzo da Firenze, Melodija, Minnesinger, Pierre de la Croix, Pomeni imen asteroidov: 100001–110000, Slovenska glasba, Stereo, Tempo, Tone Potočnik, Zgodovinska obdobja evropske umetne glasbe.
Akord
Akord je sozvočje treh ali več tonov.
Poglej Monofonija in Akord
Aranžer
Aranžer (prireditelj glasbe) v glasbenem kontekstu označuje osebo (glasbenika), ki obstoječo glasbeno kompozicijo s komponističnimi postopki spremeni na več možnih načinov.
Poglej Monofonija in Aranžer
Ars nova
Ars nova, traktat Phillippa de Vitryja Ars nova (»nova umetnost«) je bilo stilno obdobje v glasbi poznega srednjega veka, ki je izhajalo iz Francije.
Poglej Monofonija in Ars nova
Ditiramb
Ditiramb je vrsta starogrške zborovske pesmi, ki je bila spremljana z instrumentom avlos, in so jo peli kot obredno pesem pred oltarjem boga Dioniza.
Poglej Monofonija in Ditiramb
Generalbas
Primer basovega zapisa (spodaj) in posledičnega akorda (zgoraj) Generalbas (tudi oštevilčeni bas; italijansko basso continuo) je vrsta glasbenega zapisa, pri katerem so nad ali pod basovsko linijo zapisana števila, ki označujejo akorde.
Poglej Monofonija in Generalbas
Godec
Godec je človek, ki igra na preprosti instrument, večinokrat na podeželju.
Poglej Monofonija in Godec
Gregorijanski koral
Gregor I. med narekovanjem gregorijanskega napeva (iz antifonarja samostana St. Gallen, okrog leta 1000 Gregorijanski koral je srednjeveško liturgično enoglasno petje.
Poglej Monofonija in Gregorijanski koral
Jehan de Lescurel
Jehan de Lescurel (tudi Jehannot de l'Escurel), francoski skladatelj in pesnik, † 23. maj 1304.
Poglej Monofonija in Jehan de Lescurel
Klasična glasba
Klasična glasba (tudi klasika) je pojem, s katerim označujemo vsa slogovna obdobja od renesanse dalje.
Poglej Monofonija in Klasična glasba
Lorenzo da Firenze
Lorenzo da Firenze (Lorenzo Masi, Magister Laurentius de Florentia), italijanski skladatelj, † december 1372 ali januar 1373.
Poglej Monofonija in Lorenzo da Firenze
Melodija
Melodija (iz starogrščine μελος - pesem, ωδη - oda, napev), je zaporedje tonov različnih višin, pogosto pa tudi različnih trajanj, ki tvorijo prepoznavno in smiselno glasbeno celoto, lahko pa tudi témo.
Poglej Monofonija in Melodija
Minnesinger
Minnesinger (nemško: Minne.
Poglej Monofonija in Minnesinger
Pierre de la Croix
Pierre de la Croix (tudi Petrus de Cruce), francoski rimskokatoliški duhovnik, skladatelj in glasbeni teoretik, * 13. stoletje, Amiens, † pred 1347.
Poglej Monofonija in Pierre de la Croix
Pomeni imen asteroidov: 100001–110000
Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 100.001 do 110.000, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.
Poglej Monofonija in Pomeni imen asteroidov: 100001–110000
Slovenska glasba
Slovenska glasba je sestavni del zahodnoevropske glasbene kulture in je tesno povezana z glasbo sosednjih dežel, predvsem Avstrije, severne Italije in Hrvaške.
Poglej Monofonija in Slovenska glasba
Stereo
Stereofonski zvok bolj pogosto stereo, je metoda zvokovne reprodukcije, ki ustvarja iluzijo slišne smeri zvokovne perspektive.
Poglej Monofonija in Stereo
Tempo
Témpo označuje hitrost izvajanja glasbenih del in se nanaša na trajanje osnovne ritmične enote v taktu.
Poglej Monofonija in Tempo
Tone Potočnik
Tone Potočnik, slovenski orglavec, pianist, zborovodja in pedagog, * 13. januar 1951, Bukovica v Selški dolini.
Poglej Monofonija in Tone Potočnik
Zgodovinska obdobja evropske umetne glasbe
Zgodovinska obdobja evropske umetne glasbe.
Poglej Monofonija in Zgodovinska obdobja evropske umetne glasbe
Prav tako znan kot Enoglasje, Unison, Unisonost.