Kazalo
50 odnosi: Algebrska geometrija, Atlas (topologija), Brian Greene, Diferencialna topologija, Dinamični biljard, Dinamični sistem, Dušan Repovš (matematik), Duocilinder, Edward Witten, Enačba, Enotska sfera, Geometrija, Grupa, Helmholtzev razstavitveni izrek, Hermann Weyl, Hiperploskev, Hitrost gravitacije, Janez Rakovec, Jože Vrabec, Kavstika (matematika), Kleinova steklenica, Koordinatni sistem, Korazsežnost, Lev Semjonovič Pontrjagin, Liejeva grupa, Matematični objekt, Mnogočasovne razsežnosti, Morfizem, Neevklidska geometrija, Orientabilnost, Poincaréjeva domneva, Poissonova enačba, Premica, Projektivna ravnina, Realna projektivna ravnina, Renormalizacijska grupa, Riemannova ploskev, Riemannova sfera, Rod (matematika), Seznam matematičnih vsebin, Seznam mnogoterosti, Sfera, Sferna trigonometrija, Simplektična matrika, Stephen Smale, Teorija grup, Teorija kategorij, Vesolje, Weylova enačba, William Browder.
Algebrska geometrija
geometrijskega mesta točk. Algébrska geometríja je veja matematike, ki klasično raziskuje ničle polinomov z več spremeljivkami.
Poglej Mnogoterost in Algebrska geometrija
Atlas (topologija)
Átlas v topologiji opisuje mnogoterost.
Poglej Mnogoterost in Atlas (topologija)
Brian Greene
Brian Randolph Greene, ameriški fizik, * 9. februar 1963, New York, New York, ZDA.
Poglej Mnogoterost in Brian Greene
Diferencialna topologija
Diferenciálna topologíja je matematična disciplina, ki obravnava diferenciabilne funkcije (preslikave) in diferenciabilne mnogoterosti.
Poglej Mnogoterost in Diferencialna topologija
Dinamični biljard
Bunimovičev stadion je zgled kaotičnega dinamičnega biljarda Dinámični biljárd je preprost dinamični sistem, v katerem se delec izmenično giblje premočrtno in odbija od stene, svoje meje, oziroma robu območja.
Poglej Mnogoterost in Dinamični biljard
Dinamični sistem
nelinearnega dinamičnega sistema. Iz raziskovanj takšnih sistemov se je razvila teorija kaosa Dinámični sistém je v matematiki formalizacija za poljubno ustaljeno »pravilo«, ki opisuje časovno odvisnost lege točke v okoliškem konfiguracijskem prostoru.
Poglej Mnogoterost in Dinamični sistem
Dušan Repovš (matematik)
Dušan D. Repovš, slovenski matematik, * 30. november 1954, Ljubljana.
Poglej Mnogoterost in Dušan Repovš (matematik)
Duocilinder
Stereografska projekcija sedla duocilindra (glej spodaj). Sedlo se vrti v ravnini XW. Duocilinder (tudi dvojni valj) je geometrijski objekt potopljen v štirirazsežni evklidski prostor.
Poglej Mnogoterost in Duocilinder
Edward Witten
Edward »Ed« Witten, ameriški matematik in fizik, * 26. avgust 1951, Baltimore, Maryland, ZDA.
Poglej Mnogoterost in Edward Witten
Enačba
Jhon Kyngstone, 1557), https://archive.org/stream/TheWhetstoneOfWitte#page/n237/mode/2up the third page of the chapter "The rule of equation, commonly called Algebers Rule." Enáčba je simbolični zapis za enakost dveh matematičnih izrazov.
Poglej Mnogoterost in Enačba
Enotska sfera
\, pomeni normo. Enotska sfera je v matematiki množica točk na razdalji 1 od središčne točke, To lahko enostavno povemo tudi, da je enotska sfera tista sfera, ki ima polmer enak 1.
Poglej Mnogoterost in Enotska sfera
Geometrija
Ciklopedije (1728) Geometríja je znanstvena disciplina matematike, ki se ukvarja s prostorskimi značilnostmi teles in njihovimi medsebojnimi odnosi.
Poglej Mnogoterost in Geometrija
Grupa
Grúpa je v matematiki eden od osnovnih pojmov sodobne algebre.
Poglej Mnogoterost in Grupa
Helmholtzev razstavitveni izrek
Helmholtzev razstavitveni izrek ali Helmholtzev dekompozícijski izrèk (znan tudi kot osnovni izrek vektorskega računa) je v fiziki in matematiki na področju vektorskega računa izrek, ki pravi, da se lahko poljubno dovolj gladko, hitro upadajajoče vektorsko polje v trirazsežnem prostoru enolično razstavi na vsoto potencialnega (brez rotorja) in solenoidalnega vektorskega polja (brez divergence).
Poglej Mnogoterost in Helmholtzev razstavitveni izrek
Hermann Weyl
Hermann Klaus Hugo Weyl, nemški matematik in fizik, * 9. november 1885, Elmshorn pri Hamburgu, Prusija, Nemško cesarstvo (sedaj Nemčija), † 8. december 1955, Zürich, Švica.
Poglej Mnogoterost in Hermann Weyl
Hiperploskev
Hiperploskev je v geometriji posplošitev pojma hiperravnine.
Poglej Mnogoterost in Hiperploskev
Hitrost gravitacije
Hitróst gravitácije se v okviru klasičnih teorij gravitacije nanaša na hitrost pri kateri se širijo spremembe v gravitacijskem polju.
Poglej Mnogoterost in Hitrost gravitacije
Janez Rakovec
Janez Rakovec, slovenski matematik (topolog) * 22. april 1949, Ljubljana, † 19. oktober 2008, Ljubljana.
Poglej Mnogoterost in Janez Rakovec
Jože Vrabec
Jože Vrabec, slovenski matematik, * 21. oktober 1940, Ljubljana.
Poglej Mnogoterost in Jože Vrabec
Kavstika (matematika)
Odbojna kavstika, ki je nastala na krožnici s pomočjo vzporednih žarkov. Kavstika je v diferencialni geometriji in geometrijski optiki ovojnica žarkov, ki so se odbili ali so bili lomljeni na mnogoterosti.
Poglej Mnogoterost in Kavstika (matematika)
Kleinova steklenica
Dvorazsežni prikaz Kleinove steklenice v trirazsežnem prostoru. Kleinova steklenica (tudi Kleinova ploskev) je neorientabilna površina (dvorazsežna mnogoterost).
Poglej Mnogoterost in Kleinova steklenica
Koordinatni sistem
Sferni koordinatni sistem se običajno uporablja v ''fiziki''. Vsaki točki v evklidskem prostoru dodeli tri številke (znane kot koordinate): radij ''r'' (oddaljenost točke od izhodišča), polarni kot ''θ'' (theta) in azimutni kot ''φ'' (fi).
Poglej Mnogoterost in Koordinatni sistem
Korazsežnost
Korazsežnost (oznaka je \operatorname) je v matematiki geometrijski pojem, ki se nanaša na podprostore v vektorskih prostorih.
Poglej Mnogoterost in Korazsežnost
Lev Semjonovič Pontrjagin
Lev Semjonovič Pontrjagin (rusko Лев Семёнович Понтря́гин), ruski matematik, * 3. september (21. avgust, ruski koledar) 1908, Moskva, Ruski imperij (sedaj Rusija), † 3. maj 1988, Moskva.
Poglej Mnogoterost in Lev Semjonovič Pontrjagin
Liejeva grupa
Liejeva grupa je analitično realna ali kompleksna mnogoterost, ki je tudi topološka grupa, lokalno homomorfna prostoru ''n''-teric (x1, x2, x3,..., xn) in ima še analitično strukturo.
Poglej Mnogoterost in Liejeva grupa
Matematični objekt
Matemátični objékt je abstraktni pojem, posebna vrsta abstraktnega objekta, ki se uporablja v matematiki in filozofiji, izvira pa iz matematike.
Poglej Mnogoterost in Matematični objekt
Mnogočasovne razsežnosti
Mnogočasovne razsežnosti razširjajo pojem enorazsežnega časa na več razsežnosti.
Poglej Mnogoterost in Mnogočasovne razsežnosti
Morfizem
Morfizem (včasih tudi homomorfizem) je v matematiki abstrakcija, ki jo dobimo iz preslikave, ki ohranja strukturo dveh matematičnih struktur.
Poglej Mnogoterost in Morfizem
Neevklidska geometrija
Neevklidska geometrija je geometrija, ki sloni na drugačnih aksiomih kot običajna evklidska geometrija.
Poglej Mnogoterost in Neevklidska geometrija
Orientabilnost
Torus je orientabilna ploskev. Möbiusov trak je neorientabilna ploskev. Rimska ploskev je neorientabilna ploskev. Orientabílnost je značilnost površin v evklidskem prostoru, ki pove, ali lahko v vsaki točki določimo pravokoten vektor na površino.
Poglej Mnogoterost in Orientabilnost
Poincaréjeva domneva
Poincaréjeva domneva je v matematiki izrek o karakterizaciji trirazsežne sfere (3-sfere), hipersfere, ki omejuje enotsko sfero v štirirazsežnem prostoru.
Poglej Mnogoterost in Poincaréjeva domneva
Poissonova enačba
Poissonova enáčba (imenovana tudi enačba teorije potenciala) je v matematiki parcialna diferencialna enačba 2.
Poglej Mnogoterost in Poissonova enačba
Premica
Prémica je poleg točke in ravnine eden osnovnih pojmov geometrije.
Poglej Mnogoterost in Premica
Projektivna ravnina
Projektivna ravnina je ploskev, ki razširja pojem ravnine.
Poglej Mnogoterost in Projektivna ravnina
Realna projektivna ravnina
Realna projektivna ravnina (oznaka \mathbb R \mathbb P^2 \) je v matematiki kompaktna neorientabilna dvorazsežna mnogoterost, ki je ne moremo vložiti v običajni trirazsežni prostor brez tega, da bi sekala samo sebe.
Poglej Mnogoterost in Realna projektivna ravnina
Renormalizacijska grupa
Renormalizácijska grúpa je v fiziki pojem, ki na sistematičen način obravnava enoparametrične družine reskalacije.
Poglej Mnogoterost in Renormalizacijska grupa
Riemannova ploskev
Riemannova ploskev za funkcijo f(z).
Poglej Mnogoterost in Riemannova ploskev
Riemannova sfera
stereografske projekcije Riemannova sfera z nekaterimi značilnimi točkami Prikaz projekcije kompleksnega števila z\, s kompleksne ravnine v točko z'\, na Riemannovi sferi Brownovo gibanje na 2-sferi - Riemmannovi sferi Riemannova sfera je v matematiki Riemannova ploskev, razširjena na kompleksni ravnini: ki se pojavlja kot kompleksna projektivna premica, kot enorazsežni projektivni prostor \Complex\mathbb^.
Poglej Mnogoterost in Riemannova sfera
Rod (matematika)
Rod je v matematiki pojem, ki ima več podobnih pomenov.
Poglej Mnogoterost in Rod (matematika)
Seznam matematičnih vsebin
Seznam matematičnih vsebin poskuša podati vse članke, ki se v Wikipediji nanašajo na matematiko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Mnogoterost in Seznam matematičnih vsebin
Seznam mnogoterosti
Seznam mnogoterosti vsebuje mnogoterosti.
Poglej Mnogoterost in Seznam mnogoterosti
Sfera
Osenčena sfera ortogonalno projekcijo nevtronske zvezde še bolj gladke. Sfêra je v matematiki površje krogle, torej dvorazsežna mnogoterost (ploskev), vložena v trirazsežni prostor.
Poglej Mnogoterost in Sfera
Sferna trigonometrija
Sferni trikotnik Sfêrna trigonometríja je veja matematike, ki se ukvarja z mnogokotniki na krogli sferi.
Poglej Mnogoterost in Sferna trigonometrija
Simplektična matrika
Simplektična matrika matrike M \, je matrika z razsežnostjo 2n \times 2n \, za katero velja: kjer je.
Poglej Mnogoterost in Simplektična matrika
Stephen Smale
Stephen Smale, ameriški matematik, * 15. julij 1930, Flint, Michigan, ZDA.
Poglej Mnogoterost in Stephen Smale
Teorija grup
Teoríja grúp je matematična disciplina, nastala v 19.
Poglej Mnogoterost in Teorija grup
Teorija kategorij
morfizmi ''f'', ''g'' in ''g'' ∘ ''f''. (Trije morfizmi identitet kategorije 1''X'', 1''Y'' in 1''Z'' bi se, če bi se jih prikazalo eksplicitno, pojavili kot tri puščice iz črk X, Y in Z nazaj vanje.) Teorija kategorij je področje matematike, ki obravnava kategorije in preslikave med njimi, in tako formalizira matematično strukturo ter njene koncepte s pomočjo označenega usmerjenega grafa, imenovanega kategorija, katerega točke se imenujejo objekti, označene usmerjene povezave pa puščice (ali morfizmi).
Poglej Mnogoterost in Teorija kategorij
Vesolje
Galaksije lesores, Pariz 1888, barve Heikenwaelder Hugo, Dunaj 1998 Vesólje ali vsemírje je pojem, s katerim so v prvi polovici 20.
Poglej Mnogoterost in Vesolje
Weylova enačba
Weylova enáčba je v fiziki in še posebej v kvantni teoriji polja relativistična valovna enačba, ki opisuje brezmasne dvokomponentne delce s polovičnim spinom (1/2), imenovane Weylovi fermioni.
Poglej Mnogoterost in Weylova enačba
William Browder
William Browder, ameriški matematik, * 6. januar 1934, New York, ZDA.
Poglej Mnogoterost in William Browder
Prav tako znan kot Teorija mnogoterosti.