Kazalo
148 odnosi: Abstraktni politop, Adriaan van Roomen, Analogija, Antiprizma, Apeirogon, Apotema, Arhimed, Aryabhata I., Šestkotnik, Šestnajstkotnik, Šeststrana antiprizma, Štirikotnik, Štirinajstkotnik, Bézierova krivulja, Bergfrid, Bicentrični mnogokotnik, Bicentrični trikotnik, Bikupola (geometrija), Bipiramida, Blender, Boke, Carl Friedrich Gauss, Catalanovo število, Cevov izrek, Coxeterjeva grupa, Daljica, Desetkotnik, Desetstrana antiprizma, Desettisočkotnik, Devetkotnik, Devetnajstkotnik, Devetstrana antiprizma, Diagonala, Duoprizma, Dvajsetkotnik, Dvanajstkotnik, Dvanajststrana antiprizma, Dvokotnik, Dzu Čongdži, Elementi (Evklid), Eliptična geometrija, Enajstkotnik, Enajststrana antiprizma, Enakokotni mnogokotnik, Enakostranični mnogokotnik, Enokotnik, Eugène Charles Catalan, Evklidska geometrija, Facetiranje, Fermatovo praštevilo, ... Razširi indeks (98 več) »
Abstraktni politop
Kot abstraktni politopi so vsi prikazani štirikotniki enaki. Abstraktni politop je v matematiki struktura – algebrska delno urejena množica, ki se obravnava kot kombinatorična oblika običajnega politopa, če se zanemari mnogo njegovih geometrijskih značilnosti kot so koti, dolžine robov itd.
Poglej Mnogokotnik in Abstraktni politop
Adriaan van Roomen
Adriaan van Roomen (Adriaaen (Adriaen) van (Van) Romen; latinizirano Adrianus Romanus), belgijsko-flamski matematik, * 29. september 1561, Leuven, Flandrija, Belgija, † 4. maj 1615, Mainz, Nemčija.
Poglej Mnogokotnik in Adriaan van Roomen
Analogija
Analogija je kognitivni proces prenosa informacije iz konkretnega subjekta na drug konkreten subjekt (podobnost med dvema pojmoma).
Poglej Mnogokotnik in Analogija
Antiprizma
Antiprizma je v geometriji vzporedni polieder, ki ga sestavljata dve vzporedni kopiji istega n-stranskega mnogokotnika, ki sta povezana s trakom izmeničnih trikotnikov.
Poglej Mnogokotnik in Antiprizma
Apeirogon
Apeirogon je izrojeni mnogokotnik s števno neskončnim številom stranic.
Poglej Mnogokotnik in Apeirogon
Apotema
Apotema šestkotnika piramide: SO - višina SF - apotema OF - polmer očrtane krožnice osnovni ploskvi Apotéma pravilnega mnogokotnika je daljica od središča mnogokotnika do razpolovišča ene stranice.
Poglej Mnogokotnik in Apotema
Arhimed
Arhimed (tudi Arhimedes), starogrški matematik, fizik, mehanik, izumitelj, inženir in astronom, * 287 pr. n. št., Sirakuze, Sicilija, † 212 pr. n. št., Sirakuze.
Poglej Mnogokotnik in Arhimed
Aryabhata I.
Āryabhata I. Starejši (tudi Āriabhata; devanāgarī आर्यभट), indijski matematik in astronom, * 476, Ašmaka, Indija, † 550.
Poglej Mnogokotnik in Aryabhata I.
Šestkotnik
Pravilni šestkotnik Čebelje satovje v panju ZDA Vijak z notranjim šestrobnikom (inbus) Mrežna struktura grafena Šéstkótnik ali šesterokótnik ali s tujko heksagón (iz starogrške besede heksagōnos R.
Poglej Mnogokotnik in Šestkotnik
Šestnajstkotnik
Slika šestnajstkotnika Šestnajstkotnik (s tujko tudi heksadekagon ali heksakaidekagon) je mnogokotnik s 16-timi stranicami, 16-timi oglišči in 16-timi notranjimi koti.
Poglej Mnogokotnik in Šestnajstkotnik
Šeststrana antiprizma
Šeststrana antiprizma je geometriji četrta v neskončni množici antiprizem s sodim številom trikotniških stranskih ploskev zaprtih z dvema pravilnima mnogokotnikoma.
Poglej Mnogokotnik in Šeststrana antiprizma
Štirikotnik
Štírikótnik ali četverokótnik ali s tujko tetragon je v geometriji ravninski lik, ki ima štiri stranice in štiri oglišča.
Poglej Mnogokotnik in Štirikotnik
Štirinajstkotnik
Štirinajstkotnik (s tujko tudi tetradekagon ali tetrakaidekagon) je mnogokotnik s 14-timi stranicami, 14-timi oglišči in 14-timi notranjimi koti.
Poglej Mnogokotnik in Štirinajstkotnik
Bézierova krivulja
Kubična Bézierova krivulja Bézierova krivulja je v matematičnem področju numerične analize parametrična krivulja pomembna v računalniški grafiki.
Poglej Mnogokotnik in Bézierova krivulja
Bergfrid
Topolčanski grad, Slovaška. Tri linije obrambe so izvrstno vidne: renesančni bastijoni, osrednja gotska fortifikacija in bergfrid kot zadnje zatočišče. Bergfrid je visok stolp, ki se ga običajno najde na gradovih iz srednjega veka v državah nemško govorečega prostora in državah pod nemškim vplivom.
Poglej Mnogokotnik in Bergfrid
Bicentrični mnogokotnik
Bicentrični ali tetivnotangentni mnogokotnik je v ravninski geometriji konveksni mnogokotnik, če zanj hkrati obstajata očrtana in včrtana krožnica.
Poglej Mnogokotnik in Bicentrični mnogokotnik
Bicentrični trikotnik
Enakostranični trikotnik Enakokraki pravokotni trikotnik Bicentrični ali tetivnotangentni trikotnik je trikotnik, ki ima tako včrtano kot očrtano krožnico.
Poglej Mnogokotnik in Bicentrični trikotnik
Bikupola (geometrija)
Girobifastigij (''J''26) lahko obravnavamo kot digonalno girobikupolo. Bikupola je v geometriji telo, ki je sestavljeno iz dveh kupol zlepljenih zlepljeni v svojih osnovnih ploskvah.
Poglej Mnogokotnik in Bikupola (geometrija)
Bipiramida
Bipiramida (tudi dipiramida) je polieder, ki nastane tako, da se poveže n-kotniško piramido in njeno zrcalno sliko tako, da se zlepi osnovni ploskvi.
Poglej Mnogokotnik in Bipiramida
Blender
Blender je odprto programsko orodje za grafično 3D modeliranje, animiranje, komponiranje, post produkcijo, 3D manipulacijo v realnem času, izdelovanje 3D računalniških iger in predvajalnik naštetega.
Poglej Mnogokotnik in Blender
Boke
zaslonskemu številu f/1,2 šestkotno zaslonko, nastavljen na f/8 Boké (tudi bokéh) je v fotografiji zabrisanost ali subjektivna estetska kakovost zabrisanosti v delih slike, ki so zunaj gorišča, oziroma način kako objektiv prikaže svetlobne točke zunaj gorišča.
Poglej Mnogokotnik in Boke
Carl Friedrich Gauss
Johann Carl Friedrich Gauss, nemški matematik, astronom, fizik in geodet, * 30. april 1777, Braunschweig, Nemčija, † 23. februar 1855, Göttingen, Nemčija.
Poglej Mnogokotnik in Carl Friedrich Gauss
Catalanovo število
Catalanova števila ali tudi Segnerjeva števila v matematiki tvorijo zaporedje naravnih števil, ki se pojavlja v mnogih preštevalnih in velikokrat rekurzivnih problemih v kombinatoriki.
Poglej Mnogokotnik in Catalanovo število
Cevov izrek
Cevov izrèk v ravninski geometriji pravi, da tri prečnice trikotnika, ki izhajajo iz njegovih oglišč in se sekajo v eni točki, odrežejo odseke stranic, katerih zmnožki so enaki, oziroma še drugače, daljice AA', BB' in CC', ki povezujejo oglišča in nasprotne stranice, se sekajo v eni točki (so konkurentne), tedaj in le tedaj, če velja: Cevov izrek, 1.
Poglej Mnogokotnik in Cevov izrek
Coxeterjeva grupa
Coxeterjeva grupa je v matematiki abstraktna grupa, ki omogoča formalni opis grupe v okviru zrcalnih simetrij.
Poglej Mnogokotnik in Coxeterjeva grupa
Daljica
Geometrijska definicija daljice: presek poltrakov AB in BA Konstrukcija daljice (1699) Daljíca je omejena prema črta.
Poglej Mnogokotnik in Daljica
Desetkotnik
Pravilni desetkotnik Desétkotnik ali s tujko dékagon je v ravninski geometriji mnogokotnik z desetimi stranicami, desetimi oglišči in desetimi notranjimi koti.
Poglej Mnogokotnik in Desetkotnik
Desetstrana antiprizma
Desetstrana antiprizma je v geometriji osma v neskončni množici antiprizem s sodim številom trikotniških stranskih ploskev zaprtih z dvema pravilnima mnogokotnikoma.
Poglej Mnogokotnik in Desetstrana antiprizma
Desettisočkotnik
Desettisočkotnik (s tujko tudi mirjagon ali 10000-kotnik) je mnogokotnik, ki ima deset tisoč (10000) stranic in tudi deset tisoč oglišč.
Poglej Mnogokotnik in Desettisočkotnik
Devetkotnik
Pravilni devetkotnik Devétkotnik ali s tujko nónagon ali eneagon (starogrško enneagōnos S_.
Poglej Mnogokotnik in Devetkotnik
Devetnajstkotnik
Devetnajstkotnik (tudi 19-kotnik ali s tujko eneadekagon, eneakaidekagon ali nanodekagon) je mnogokotnik z 19-timi stranicami in 19-timi notranjimi koti.
Poglej Mnogokotnik in Devetnajstkotnik
Devetstrana antiprizma
Devetstrana antiprizma je v geometriji ena izmed prizem v neskončni skupini antiprizem s sodim številom trikotniških stranskih ploskev zaprtih z dvema pravilnima mnogokotnikoma.
Poglej Mnogokotnik in Devetstrana antiprizma
Diagonala
Šestkotnik z diagonalami Diagonála (tudi prekótnica) je daljica, ki veže dve nesosednji oglišči mnogokotnika ali poliedra.
Poglej Mnogokotnik in Diagonala
Duoprizma
Mreža 16-16 duoprizme. Prikazani sta dve skupini 16-stranih prizem. Zgornja in spodnja stranska ploskev navpičnega ''valja'' sta povezani, če ju zvijemo in povežemo v četrti razsežnosti (4D). Duoprizma (tudi dvojna prizma) je v geometriji štirih in višjih razsežnostih politop, ki nastane kot kartezični produkt dveh politopov.
Poglej Mnogokotnik in Duoprizma
Dvajsetkotnik
Pravilni dvajsetkotnik Dvajsetkotnik (tudi 20-kotnik ali s tujko ikozagon) je mnogokotnik z 20-timi stranicami in 20-timi notranjimi koti.
Poglej Mnogokotnik in Dvajsetkotnik
Dvanajstkotnik
Dvanajstkotnik (s tujko tudi dodekagon) je mnogokotnik z dvanajstimi stranicami, dvanajstimi oglišči in dvanajstimi notranjimi koti.
Poglej Mnogokotnik in Dvanajstkotnik
Dvanajststrana antiprizma
Dvanajststrana antiprizma je v geometriji deseta v neskončni množici antiprizem s sodim številom trikotniških stranskih ploskev zaprtih z dvema pravilnima mnogokotnikoma.
Poglej Mnogokotnik in Dvanajststrana antiprizma
Dvokotnik
Izrojeni dvokotnik z dvema sovpadajočima stranicama z istima ogliščema sferi Dvókótnik (grško digon) je v geometriji neravninski lik z dvema stranicama in dvema ogliščema.
Poglej Mnogokotnik in Dvokotnik
Dzu Čongdži
Dzu Čongdži (kitajsko: 祖冲之; pinjin: Zǔ Chōngzhī; Wade-Giles: Tsu Ch'ung-chih), kitajski astronom, matematik in fizik, * 429, Baoding, Hebei, Kitajska, † 501.
Poglej Mnogokotnik in Dzu Čongdži
Elementi (Evklid)
Naslovnica prve angleške izdaje Evklidovih ''Elementov'', 1570 Ohranjen kos ''Elementov'', najden v Oksirhinku v Egiptu, ki izvira iz okoli leta 100. Skica je priložena trditvi 5 iz druge knjige Vatikanski rokopis, 2. knjiga, 207v — 208r. Euclid XI prop.
Poglej Mnogokotnik in Elementi (Evklid)
Eliptična geometrija
Elíptična geometríja (tudi Riemannova geometrija – v ožjem smislu) je neevklidska geometrija, v kateri veljajo nekoliko drugačni aksiomi kot v običajni evklidski geometriji.
Poglej Mnogokotnik in Eliptična geometrija
Enajstkotnik
Pravilni enajstkotnik Enájstkotnik (s tujko tudi hendekagon iz grških besed hendeka, kar pomeni enajst in gon- kar pomeni kot) je mnogokotnik z 11-timi stranicami, 11-timi oglišči in 11-timi notranjimi koti.
Poglej Mnogokotnik in Enajstkotnik
Enajststrana antiprizma
Enajststrana antiprizma je v geometriji deveta v neskončni skupini antiprizem s sodim številom trikotniških stranskih ploskev zaprtih z dvema pravilnima mnogokotnikoma.
Poglej Mnogokotnik in Enajststrana antiprizma
Enakokotni mnogokotnik
kvadrat) je edini enakokotni štirikotnik z notranjim kotom \alpha.
Poglej Mnogokotnik in Enakokotni mnogokotnik
Enakostranični mnogokotnik
Enakostránični mnogokótnik je v ravninski geometriji mnogokotnik, pri katerem imajo vse stranice enako dolžino - so skladne.
Poglej Mnogokotnik in Enakostranični mnogokotnik
Enokotnik
250px Enokotnik (s tujko tudi henagon ali monogon) je mnogokotnik z eno stranico, enim ogliščem in enim notranjim kotom.
Poglej Mnogokotnik in Enokotnik
Eugène Charles Catalan
Eugène Charles Catalan, belgijski matematik, * 30. maj 1814, Brugge (Bruges), Belgija, † 14. februar 1894, Liege, Belgija.
Poglej Mnogokotnik in Eugène Charles Catalan
Evklidska geometrija
Evklídska geometríja (tudi Evklídova geometríja, zastarelo evklídična geometríja, včasih tudi parabólična geometríja) je geometrija zasnovana na delu Evklida iz Aleksandrije.
Poglej Mnogokotnik in Evklidska geometrija
Facetiranje
Slika:CubeAndStel.svg Stela oktangula kot facetiranje kocke.
Poglej Mnogokotnik in Facetiranje
Fermatovo praštevilo
Fermatovo práštevílo je število oblike: kjer je n naravno število.
Poglej Mnogokotnik in Fermatovo praštevilo
François Viète
François Viète (tudi Vieta in Viette) (Francisci Vietæ), francoski pravnik in matematik, * 1540, Fontenay-le-Comte, Poitou, Francija, † 13. februar 1603, Pariz, Francija.
Poglej Mnogokotnik in François Viète
GeaBios
http://www.geabios.com www.geabios.com GeaBios je slovenski brezplačni (ne-komercialni) geoinformacijski spletni servis.
Poglej Mnogokotnik in GeaBios
Geografski informacijski sistem
Geografski informacijski sistem (kratica GIS, angl. Geographic(al) information system) je računalniško podprt podatkovno procesni sistem za učinkovito zajemanje, shranjevanje, vzdrževanje, obdelavo, analize, porazdeljevanje in prikazovanje prostorskih (geografskih) podatkov.
Poglej Mnogokotnik in Geografski informacijski sistem
Geometrija
Ciklopedije (1728) Geometríja je znanstvena disciplina matematike, ki se ukvarja s prostorskimi značilnostmi teles in njihovimi medsebojnimi odnosi.
Poglej Mnogokotnik in Geometrija
Geometrijski lik
Geometrijski lik (tudi samo lik) je strnjena (kompaktna) ravninska množica točk, ki je omejena s sklenjeno krivuljo ali lomljeno črto.
Poglej Mnogokotnik in Geometrijski lik
Geometrijsko telo
konveksnega poliedra Konkavni polieder Geometríjsko teló (tudi samo teló) je v matematiki strnjeni (kompaktni) del trirazsežnega prostora omejen s ploskvami.
Poglej Mnogokotnik in Geometrijsko telo
Georg Alexander Pick
Georg Alexander Pick, avstrijski matematik, * 10. avgust 1859, Dunaj, Avstrija, † 26. julij 1942, Koncentracijsko taborišče v Terezínu, sedaj Češka.
Poglej Mnogokotnik in Georg Alexander Pick
Gijasedin al-Kaši
Gijasedin Džamšid ben Mas'ud ben Mahmud al-Kaši Kašani, tatarski astronom in matematik, * okoli 1370, Kašan, Herat, Iran, † 22. junij 1429, Samarkand, Transoksanija, sedaj Uzbekistan.
Poglej Mnogokotnik in Gijasedin al-Kaši
Giro podaljšana tristrana kupola
Giro podaljšana tristrana kupola je eno izmed Johnsonovih teles (J22).
Poglej Mnogokotnik in Giro podaljšana tristrana kupola
Goligon
Zgled enostavnega 8-stranskega goligona. Goligon je poljubni mnogokotnik s pravimi koti.
Poglej Mnogokotnik in Goligon
Greben (matematika)
Greben je v geometriji (n-2) razsežni element n-razsežnega politopa.
Poglej Mnogokotnik in Greben (matematika)
Heawoodov graf
Heawoodov graf je v teoriji grafov neusmerjeni graf s 14 točkami in 21 povezavami.
Poglej Mnogokotnik in Heawoodov graf
Hozoeder
lunami, ki bi jih videli, če bi odstranili bele kroge na koncu. Hozoeder je v geometriji teselacija lun na sferni ploskvi, tako da vsaki luni pripadata po dve presečišči.
Poglej Mnogokotnik in Hozoeder
Izstrelek Enzian
Messerschmitt »Enzian« E-4 Enzian je bila nemška vodena raketa zemlja-zrak druge svetovne vojne.
Poglej Mnogokotnik in Izstrelek Enzian
James Gregory
James Gregory, FRS, škotski matematik in astronom, * november 1638, Drumoak pri Aberdeenu, Škotska, † oktober 1675, Edinburgh.
Poglej Mnogokotnik in James Gregory
Jean-Victor Poncelet
Jean-Victor Poncelet, francoski matematik, inženir in general, * 1. julij 1788, Metz, Moselle, Francija, † 22. december 1867, Pariz, Francija.
Poglej Mnogokotnik in Jean-Victor Poncelet
Kepler-Bouwkampova konstanta
Keplerju odgovarjala Saturnovemu tiru. Venere in Merkurja (K_4, K_5, K_6\) že v celoti ležijo znotraj mejne krožnice K_\infty\,. platonskimi telesi iz dela ''Kozmografska nedoumljivost'' (''Mysterium cosmographicum'', 1596) Kepler-Bouwkampova konstánta (ali konstánta včŕtanih mnogokótnikov, označba \rho\, ali K'\) je v ravninski geometriji konstanta kot limita zaporednega postopka, kjer se v enotsko krožnico K_\, izmenično včrtujejo pravilni mnogokotniki in njim včrtane krožnice.
Poglej Mnogokotnik in Kepler-Bouwkampova konstanta
Konveksni in konkavni mnogokotnik
pravilni petkotnik. Vbočeni in izbočeni mnogokotnik (tudi konkavni in konveksni poligon) je mnogokotnik, ki je konveksen (izbočen) ali konkaven (vbočen).
Poglej Mnogokotnik in Konveksni in konkavni mnogokotnik
Kupola (geometrija)
Kupola je v geometriji telo, ki nastane z združevanjem dveh mnogokotnikov.
Poglej Mnogokotnik in Kupola (geometrija)
Kvadrat
Kvadrat Kvadrát ima več pomenov.
Poglej Mnogokotnik in Kvadrat
Kvadrat (geometrija)
Kvadrat Kvadrát (tudi zastarelo štirják) je lik v ravninski geometriji.
Poglej Mnogokotnik in Kvadrat (geometrija)
Kvadratna antiprizma
Kvadratna antiprizma je v geometriji druga v neskončni množici antiprizem s sodim številom trikotniških stranskih ploskev zaprtih z dvema pravilnima mnogokotnikoma.
Poglej Mnogokotnik in Kvadratna antiprizma
Kvadratna kupola
Kvadratna kupola je v geometriji eno izmed Johnsonovih teles (J4).
Poglej Mnogokotnik in Kvadratna kupola
Lju Hui
Lju Hui (kitajsko 劉徽; pinjin: Liu Hui), kitajski matematik, * okoli 220, Vei (Wei), Kitajska, okoli 285.
Poglej Mnogokotnik in Lju Hui
Lomljenka
Zgled lomljenke Lómljenka (tudi poligónska čŕta ali poligonálna potéza) je lomljena črta, ki zaporedno povezuje točke A_\!\,, A_\!\,, A_\!\,,...
Poglej Mnogokotnik in Lomljenka
Mars (mitologija)
Kip Marsa na brandenburških vratih Mars je bil v rimski mitologiji bog pomladi, plodnosti, in vojne ter zavetnik kmetov.
Poglej Mnogokotnik in Mars (mitologija)
Metoda izčrpavanja
Metóda izčrpávanja (tudi metóda ekshávcije) je v matematiki metoda iskanja površine oblik (likov, teles) z včrtavanjem zaporedja mnogokotnikov katerih površina konvergira k tej obliki.
Poglej Mnogokotnik in Metoda izčrpavanja
Milijonkotnik
krožnice Milijonkotnik je mnogokotnik, ki ima milijon stranic.
Poglej Mnogokotnik in Milijonkotnik
Mnogokotniško število
Mnogokótniško števílo je v matematiki število, ki ga lahko razmestimo v obliki pravilnega mnogokotnika.
Poglej Mnogokotnik in Mnogokotniško število
Nagnjeni mnogokotnik
kvadru. Njegova notranjost je enolično definirana kot bilinearna interpolacija štirih vogalov in robov. Ima štiri enake robove (v modri barvi), enake diagonale so prikazane v zeleni barvi. Nagnjeni štirikotnik je prikazan v rdeči barvi. Nagnjeni mnogokotnik je v geometriji mnogokotnik, katerega oglišča ne ležijo v ravnini.
Poglej Mnogokotnik in Nagnjeni mnogokotnik
Očrtana krožnica
Mnogokotniku očrtana krožnica Očrtana krožnica je v ravninski geometriji krožnica, ki poteka skozi vsa oglišča danega mnogokotnika.
Poglej Mnogokotnik in Očrtana krožnica
Obseg
Obseg je v geometriji dolžina zaprte krivulje, po navadi dvorazsežne ravninske krivulje.
Poglej Mnogokotnik in Obseg
Oglišče
Šestkotnik ima 6 oglišč Petstrana piramida ima 6 oglišč, zgornje oglišče imenujemo tudi vrh Oglíšče v ravninski geometriji je točka, kjer se stikata dve stranici geometrijskega lika (mnogokotnika).
Poglej Mnogokotnik in Oglišče
Oktaeder
animacija) Óktaeder (redkeje tudi osmérec in osmêrec) je konveksni polieder v splošnem omejen z osmimi mnogokotniki (po navadi trikotniki), ki predstavljajo stranske poloskve.
Poglej Mnogokotnik in Oktaeder
Operacija Hydra
Britanska izvidniška fotografija kompleksov na Peenemündeju Operacija Hydra je bila zavezniška vojaška operacija, katere glavni cilj je bil uničenje preizkusnega poligona za raketno orožje tretjega rajha na otoku Peenemünde.
Poglej Mnogokotnik in Operacija Hydra
Osemkotnik
Pravilni osemkotnik Nepravilni osemkotnik Vbočeni osemkotnik Ósemkótnik ali s tujko óktagon (starogrško octogōnos S_.
Poglej Mnogokotnik in Osemkotnik
Osemnajstkotnik
Osemnajstkotnik (s tujko tudi oktadekagon ali oktakaidekagon) je mnogokotnik z 18-timi stranicami in 18-timi oglišči.
Poglej Mnogokotnik in Osemnajstkotnik
Osemstrana antiprizma
Osemstrana antiprizma je v geometriji šesta v neskončni skupini antiprizem s sodim številom trikotniških stranskih ploskev zaprtih z dvema pravilnima mnogokotnikoma.
Poglej Mnogokotnik in Osemstrana antiprizma
Papos Aleksandrijski
Papos, grški matematik, geometer in filozof, * okoli 290, Aleksandrija, † okoli 350, Aleksandrija.
Poglej Mnogokotnik in Papos Aleksandrijski
Peenemünde
Položaj vasi na zemljevidu Peenemünde je vas na severozahodnem delu nemškega otoka Usedom, na najbolj vzhodnem delu nemške obale Baltika.
Poglej Mnogokotnik in Peenemünde
Petkotnik
Pravilni petkotnik Petkótnik ali peterokótnik (starogrško pentagon) je v ravninski geometriji mnogokotnik s petimi stranicami, petimi oglišči in petimi notranjimi koti.
Poglej Mnogokotnik in Petkotnik
Petnajstkotnik
Petnajstkotnik (s tujko tudi pentadekagon ali pentakaidekagon) je mnogokotnik s 15-timi stranicami, 15-timi oglišči in 15-timi notranjimi koti.
Poglej Mnogokotnik in Petnajstkotnik
Petstrana antiprizma
Petstrana antiprizma je v geometriji tretja v neskončni množici antiprizem s sodim številom trikotniških stranskih ploskev zaprtih z dvema pravilnima mnogokotnikoma.
Poglej Mnogokotnik in Petstrana antiprizma
Phoenix (sonda)
Računalniška upodobitev ''Phoenixa'' na površju Marsa Phoenix je robotsko vesoljsko plovilo na vesoljski odpravi na Marsu v okviru programa Mars Scout.
Poglej Mnogokotnik in Phoenix (sonda)
Piramida
Egipčanske piramide v Gizah posnete iz zraka Piramida Lune, Teotihuacan Tempelj Prasat Thom v Koh Ker Piramida Güímar, Tenerife, Španija Madghacen, kraljeva grobnica, starodavna Alžirija (Numidia) Piramída je v gradbeništvu in arhitekturi trirazsežna struktura v obliki matematične piramide.
Poglej Mnogokotnik in Piramida
Piramida (geometrija)
Pravilna štiristrana pokončna piramida Piramida je geometrijsko telo omejeno z osnovno ploskvijo in plaščem.
Poglej Mnogokotnik in Piramida (geometrija)
Pitagorejstvo
Pitagore Pitagoréjstvo je naziv za filozofsko gibanje in smer starogrške filozofije, katere začetnik in vodja je bil Pitagora.
Poglej Mnogokotnik in Pitagorejstvo
Platonsko telo
Platonsko telo (ali pravilno telo) je konveksni polieder, katerega stranske ploskve so med sabo skladni pravilni mnogokotniki z značilnostjo, da se v vsakem oglišču stika isto število stranskih ploskev.
Poglej Mnogokotnik in Platonsko telo
Podobnost (geometrija)
Podóbnost je v geometriji značilnost množic (likov, teles), da imajo enako obliko, vendar pa ne nujno tudi enako velikost.
Poglej Mnogokotnik in Podobnost (geometrija)
Polieder
Poliéder je trirazsežno geometrijsko telo, ki je omejeno z mnogokotniki.
Poglej Mnogokotnik in Polieder
Poligon za rolkanje
Poligon v Davisu, Kalifornija Poligon za rolkanje (med rolkarji znan kot skejt park) je poligon, na katerem so postavljeni objekti, narejeni za rolkanje.
Poglej Mnogokotnik in Poligon za rolkanje
Polihoron
Polihoron je štirirazsežni politop.
Poglej Mnogokotnik in Polihoron
Politop
Politóp je v geometriji geometrijski objekt z ravnimi stranskimi ploskvami, ki lahko obstaja v poljubnem številu razsežnosti.
Poglej Mnogokotnik in Politop
Pravilni mnogokotnik
Pravilni mnogokotnik ali pravilni večkotnik je mnogokotnik, ki ima vse stranice enako dolge in vse kote med seboj skladne.
Poglej Mnogokotnik in Pravilni mnogokotnik
Pravilni polieder
Kocka, najbolj poznan pravilni polieder. Pravilni poliedri so poliedri, ki imajo skladna vsa oglišča, stranice in stranske ploskve.
Poglej Mnogokotnik in Pravilni polieder
Pravilni politop
Pravilni politop je v matematiki politop, katerega simetrija je prehodna v njegovih zastavah.
Poglej Mnogokotnik in Pravilni politop
Preprosti mnogokotnik
Zgledi preprostih mnogokotnikov. Preprôsti mnogokótnik je v ravninski geometriji mnogokotnik, katerega stranice se ne sekajo, in so paroma povezane, tako da tvorijo sklenjeno pot.
Poglej Mnogokotnik in Preprosti mnogokotnik
Prisekana piramida
Prisekana piramida (tudi frustum) je v geometriji del telesa (običajno stožca ali piramide), ki leži med dvema vzporednima ravninama, ki jo prerežeta.
Poglej Mnogokotnik in Prisekana piramida
Prisekani trapezoeder
Prisekani trapezoeder je polieder, ki je sestavljen iz n-kotnega trapezoedra z n-kotno piramido, ki je prisekana na svojih dveh ogliščih polarnih osi.
Poglej Mnogokotnik in Prisekani trapezoeder
Prisekanost (geometrija)
Prisekana kocka ima dvojne stranske ploskve, oglišča zamenjana z novimi stranskimi ploskvami. Prisekanost je v geometriji operacija, ki v poljubni razsežnosti odreže politopu oglišča in pri tem tvori novo faceto povsod tam, kjer je prej bilo oglišče.
Poglej Mnogokotnik in Prisekanost (geometrija)
Prizma
Tristrana, petstrana in šeststrana prizma Poseben primer prizme je paralelepiped Uporaba steklene tristrane prizme v optiki: prizma z visoko in nizko disperzijo svetlobe Prízma je oglato geometrijsko telo (polieder) omejeno z dvema osnovnima ploskvama in plaščem.
Poglej Mnogokotnik in Prizma
QGIS
QGIS (do 2013 znan kot Quantum GIS) je prost in odprtokodni večplatformni namizni geografski informacijski sistem (GIS), ki podpira ogled, urejanje in analizo prostorskih podatkov.
Poglej Mnogokotnik in QGIS
Računalniška geometrija
Računalniška geometrija v računalništvu se ukvarja z raziskovanjem algoritmov, ki rešujejo geometrijske probleme in delujejo nad geometrijskimi podatki.
Poglej Mnogokotnik in Računalniška geometrija
Razvrstitev oglišč
Razvrstitev oglišč je v geometriji množica točk, ki so opisane z relativnimi legami.
Poglej Mnogokotnik in Razvrstitev oglišč
Rob (geometrija)
Rob je v geometriji del črte, ki povezuje dve sosednji oglišči v mnogokotniku.
Poglej Mnogokotnik in Rob (geometrija)
Roger Penrose
Penroseovo pokritje Sir Roger Penrose, OM, FRS, angleški fizik, astrofizik, kozmolog, matematik, razvedrilni matematik in filozof, nobelovec, * 8. avgust 1931, Colchester, grofija Essex, Anglija.
Poglej Mnogokotnik in Roger Penrose
Romb
Romb Rómb je v ravninski geometriji štirikotnik z vsemi stranicami enake dolžine, oziroma je enakostranični mnogokotnik s štirimi stranicami.
Poglej Mnogokotnik in Romb
Schläflijev simbol
oglišča. Schläflijev simbol je v geometriji oznaka, ki ima obliko in definira pravilne politope in teselacije.
Poglej Mnogokotnik in Schläflijev simbol
Scott Helvenston
Scott Helvenston, ameriški podčastnik, operativec specialnih sil, filmski igralec, kaskader, najemnik, * 1965, Ocala, Florida, ZDA, † 31. marec 2004, Faludža, Irak.
Poglej Mnogokotnik in Scott Helvenston
Sedemkotnik
Pravilni sedemkotnik Nepravilni sedemkotnik Sédemkótnik ali sedmerokótnik ali s tujko héptagon (starogrško heptagōnos, iz hepta – sedem in gōnos – tak, ki ima kote) je v ravninski geometriji mnogokotnik s sedmimi stranicami, sedmimi oglišči in sedmimi notranjimi koti.
Poglej Mnogokotnik in Sedemkotnik
Sedemnajstkotnik
Pravilni sedemnajstkotnik Sedemnájstkotnik (tudi 17-kotnik, sedemnájsterokótnik in s tujko heptadekagon ali heptakaidekagon) je mnogokotnik s 17-imi stranicami, 17-imi oglišči in 17-imi notranjimi koti.
Poglej Mnogokotnik in Sedemnajstkotnik
Sedemstrana antiprizma
Sedemstrana antiprizma je v geometriji peta v neskončni množici antiprizem s sodim številom trikotniških stranskih ploskev zaprtih z dvema pravilnima mnogokotnikoma.
Poglej Mnogokotnik in Sedemstrana antiprizma
Sedemstrana prizma
Sedemstrana prizma je peta od neskončne množice konveksnih prizem.
Poglej Mnogokotnik in Sedemstrana prizma
Seznam matematičnih vsebin
Seznam matematičnih vsebin poskuša podati vse članke, ki se v Wikipediji nanašajo na matematiko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Mnogokotnik in Seznam matematičnih vsebin
Seznam mnogokotnikov, poliedrov in politopov
Seznam mnogokotnikov, poliedrov in politopov vsebuje pregled mnogokotnikov, poliedrov in politopov.
Poglej Mnogokotnik in Seznam mnogokotnikov, poliedrov in politopov
Seznam pravilnih politopov
Pregled pravilnih politopov vsebuje pravilne politope v evklidskih, sfernih in hiperboličnih prostorih.
Poglej Mnogokotnik in Seznam pravilnih politopov
Sferna trigonometrija
Sferni trikotnik Sfêrna trigonometríja je veja matematike, ki se ukvarja z mnogokotniki na krogli sferi.
Poglej Mnogokotnik in Sferna trigonometrija
Simetrala
likov Simetrála (tudi somérnica ali simetríjska ós) dane množice točk je premica p \!\,, če se pri zrcaljenju čez p \!\, množica preslika sama vase.
Poglej Mnogokotnik in Simetrala
Slika oglišč
tristrane prizme je enakokraki trikotnik. Slika oglišč za veliki ikozaeder je pravilni petkotnik ali zvezdni mnogokotnik 5/2. Slika oglišč je v geometriji slika, ki jo dobimo takrat, ko v poliedru ali politopu odrežemo vogale.
Poglej Mnogokotnik in Slika oglišč
Sokrožne točke
Sòkróžne tóčke (tudi koncíklične tóčke) so v geometriji točke, ki ležijo na isti krožnici.
Poglej Mnogokotnik in Sokrožne točke
Stelacija
Stelacija je postopek kreiranja novih mnogokotnikov (v dveh razsežnostih) in novih poliedrov v treh razsežnostih.
Poglej Mnogokotnik in Stelacija
Stranica
Stranice ''a'' in ''b'' v pravokotniku Straníca je daljica, ki omejuje geometrijski lik.
Poglej Mnogokotnik in Stranica
Stranska ploskev
Stranska ploskev poliedra je vsak mnogokotnik, ki tvori njegovo mejo.
Poglej Mnogokotnik in Stranska ploskev
Taksonomija
Taksonomíja (grško τάχις: táksis red, razpored, ureditev + νόμος: nómos - zakon, zakonitost; latinsko taxo) oziroma (v biologiji) starejše ime sistemátika se lahko nanaša na stopenjsko razvrstitev stvari oziroma na načela, ki podpirajo razvrstitev.
Poglej Mnogokotnik in Taksonomija
Temeljni mnogokotnik
Temeljni mnogokotnik (tudi fundamentalni poligon) je v matematiki oziroma geometrijski topologiji zaprt mnogokotnik, ki ga sestavlja parno število usmerjenih stranic tako, da lahko paroma določimo posamezne stranice.
Poglej Mnogokotnik in Temeljni mnogokotnik
Tisočkotnik
Pravilni tisočkotnik se na pogled ne razlikuje od krožnice. Spodnji del slike prikazuje del tisočkotnika, ki je 200-krat večji kot manjša krožnica. Oglišča so označena. Tisočkotnik (s tujko tudi kiliagon ali 1000-kotnik) je mnogokotnik s 1000 stranicami.
Poglej Mnogokotnik in Tisočkotnik
Tridesetkotnik
Tridesetkotnik (tudi 30-kotnik ali s tujko triakontagon) je mnogokotnik z 30-timi stranicami in 30-timi notranjimi koti.
Poglej Mnogokotnik in Tridesetkotnik
Trinajstkotnik
Trinajstkotnik (s tujko tudi tridekagon ali triskaidekagon) je mnogokotnik s 13-timi stranicami, 13-timi oglišči in 13-timi notranjimi koti.
Poglej Mnogokotnik in Trinajstkotnik
Uniformni polihoron
projekcije v perspektivi kaže kot, da so robovi manjši proti središču projekcije. Coxeterjevi ravnini (simetrija D10). Prikazana so samo oglišča in robovi. Uniformni polihoron je v geometriji polihoron ali 4-politop, ki je ogliščno prehoden.
Poglej Mnogokotnik in Uniformni polihoron
Uniformni politop
Uniformni politop je politop, ki ga sestavljajo facete z nižjo razsežnostjo.
Poglej Mnogokotnik in Uniformni politop
Včrtana krožnica
Trikotniku včrtana krožnica Včrtana krožnica je v ravninski geometriji krožnica, ki ima vse stranice danega mnogokotnika za tangente.
Poglej Mnogokotnik in Včrtana krožnica
Vektorska grafika
Zgled kaže učinek vektorske grafike: (a) izvirna vektorska slika; (b) slika 8x povečana kot vektorska slika; (c) slika 8x povečana kot rastrska slika. Rastrska slika pri povečevanju močno izgubi kakovost, medtem ko se lahko vektorska slika povečuje brez izgube kakovosti. Véktorska gráfika je v računalniški grafiki način predstavitve slik.
Poglej Mnogokotnik in Vektorska grafika
Vojaška baza
Vojáška báza ali vojáško oporíšče je večje osamljeno naselje oziroma območje, kjer je nastanjena vojaška oprema in osebje.
Poglej Mnogokotnik in Vojaška baza
Voronojev diagram
spodaj) Thiessnovi mnogokotniki Fotografija nevronov (levo) in ustrezni Voronojev mozaik, zgrajen na podlagi njihovih centroidov (geometrijskih središč) Voronojev diagrám je v matematiki razdeljevanje ravnine na področja, ki so blizu vsakemu od dane množice objektov.
Poglej Mnogokotnik in Voronojev diagram
Willebrord Snell van Royen
Willebrord Snell van Royen (latinizirano Snellius; tudi Snellitjs, Snellitis ali Snel) (van Roijen), nizozemski matematik, fizik in astronom, * 1580, (1591), Leiden, Nizozemska, † 30. oktober 1626, Leiden.
Poglej Mnogokotnik in Willebrord Snell van Royen
Zgodovina števila π
1 Članek obravnava zgodovino računanja številskih vrednosti in približkov ter ugotavljanja značilnosti matematične konstante ''π''.
Poglej Mnogokotnik in Zgodovina števila π
Zonoeder
Zonoeder je konveksni polieder, ki ima za stranske ploskve mnogokotnike s točkovno simetrijo (simetrija pri vrtenju za 180º).
Poglej Mnogokotnik in Zonoeder
Zvezdni mnogokotnik
Zvezdni mnogokotnik (tudi samo zvezda) je nekonveksni mnogokotnik, ki izgleda kot zvezda.
Poglej Mnogokotnik in Zvezdni mnogokotnik
Prav tako znan kot Poligon, Večkotnik.