Kazalo
35 odnosi: Antidelec, Avtodinamika, Čas, Bozoni W' in Z', Carl David Anderson, Eksotični atom, Eksperiment LHCb, Enrico Fermi, Fizika osnovnih delcev, Jedrska fizika, Julian Seymour Schwinger, Kaon, Koideova enačba, Konstanta fine strukture, Kozmični žarki, Kvark, Landéjev množitelj g, Leptokvark, Lepton, Leptonsko število, Mi (črka), Mion g-2, Mionski nevtrino, Okus (fizika), Pion, Piramida Sonca, Polaron, Seth Neddermeyer, Seznam delcev, Seznam fizikalnih vsebin, Sfermion, Smion, Standardni model, Supersimetrija, Temni foton.
Antidelec
Antidelec je dvojnik (osnovnega) delca, ki ima enako maso, enak spin kot normalni delec, vendar se od njega razlikuje po nekaterih drugih značilnostih, kot so električni in barvni naboj ter barionsko in leptonsko število.
Poglej Mion in Antidelec
Avtodinamika
Avtodinamika je bila fizikalna teorija, ki jo je predlagal Ricardo Libertario Carezani (1921–2016) še kot študent v zgodnjih 1940-ih kot nadomestilo za Einsteinovo posebno in splošno teorijo relativnosti.
Poglej Mion in Avtodinamika
Čas
Čás je v fiziki intenzivna količina, ki kaže na to, da dogodki sledijo drug drugemu.
Poglej Mion in Čas
Bozoni W' in Z'
Bozoni W' in Z' so domnevni umeritveni bozoni, ki povezujejo desnosučne fermione z desnosučnimi fermioni v Standardnem modelu.
Poglej Mion in Bozoni W' in Z'
Carl David Anderson
Carl David Anderson, ameriški fizik švedskega rodu, * 3. september 1905, New York City, New York, ZDA, † 11. januar 1991, San Marino, Kalifornija.
Poglej Mion in Carl David Anderson
Eksotični atom
Eksotični atom je podoben normalnim atomom, od katerih se razlikuje v tem, da eden ali več podatomskih delcev nadomestimo z drugim delcem, ki ima enak naboj.
Poglej Mion in Eksotični atom
Eksperiment LHCb
Eksperiment LHCb (Large Hadron Collider beauty - Veliki hadronski trkalnik lepota) je eden izmed osmih poskusov na področju fizike delcev, ki zbira podatke na Velikem hadronskem trkalniku v CERN-u. LHCb je specializiran eksperiment b-fizike, namenjen predvsem merjenju parametrov za kršitev CP v interakcijah b-hadronov (težkih delcev, ki vsebujejo kvark dno).
Poglej Mion in Eksperiment LHCb
Enrico Fermi
Enrico Fermi, italijansko-ameriški fizik, * 29. september 1901, Rim, Italija, † 28. november 1954, Chicago, Illinois, ZDA Fermi je bil oče prvega jedrskega reaktorja na svetu.
Poglej Mion in Enrico Fermi
Fizika osnovnih delcev
Fízika osnovnih délcev je veja fizike, ki se ukvarja z osnovnimi gradniki snovi in sevanja ter interakcijami med njimi.
Poglej Mion in Fizika osnovnih delcev
Jedrska fizika
Jêdrska fízika je veja fizike, ki preučuje atomsko jedro in z njim povezane pojave, kot so radioaktivnost, jedrska cepitev, jedrsko zlivanje ipd.
Poglej Mion in Jedrska fizika
Julian Seymour Schwinger
Julian Seymour Schwinger, ameriški fizik in matematik, * 12. februar 1918, New York, New York, ZDA, † 16. julij 1994, Los Angeles, Kalifornija, ZDA.
Poglej Mion in Julian Seymour Schwinger
Kaon
Kaon (tudi K mezon) (oznaka K \) je katerikoli izmed štirih podatomskih delcev (mezonov), ki jih označujemo s K^0, K^+, K^- \,.
Poglej Mion in Kaon
Koideova enačba
Koideova enačba je v fiziki enačba, ki povezuje mase treh negativno električno nabitih delcev iz skupine leptonov.
Poglej Mion in Koideova enačba
Konstanta fine strukture
Konstánta fíne struktúre (tudi elektromagnetna sklopitvena konstanta, običajna oznaka mala grška črka alfa (\alpha \!\)) je brezrazsežna fizikalna konstanta, ki se jo pogosto sreča v atomski fiziki.
Poglej Mion in Konstanta fine strukture
Kozmični žarki
Kózmični žárki so osnovni delci visokih energij iz vesoljskega prostora, ki trčijo z Zemljinim ozračjem.
Poglej Mion in Kozmični žarki
Kvark
Kvarki predstavljajo eno od družin delcev, manjših od atoma, za katere po vsem sodeč kaže, da so osnovni in nedeljivi gradniki snovi.
Poglej Mion in Kvark
Landéjev množitelj g
Landéjev množitelj g (tudi giromagnetni ali žiromagnetni množitelj) je posebni primer množiteljev g. Uporablja se za nabite delce (zgled je elektron), ki imajo spin in tirno vrtilno količino.
Poglej Mion in Landéjev množitelj g
Leptokvark
Leptokvark je namišljeni delec, ki bi naj omogočal pretvarjanje kvarkov v leptone in obratno.
Poglej Mion in Leptokvark
Lepton
Leptóni (grško leptos - lahek) so ob kvarkih druga družina osnovnih delcev iz družine fermionov.
Poglej Mion in Lepton
Leptonsko število
Leptonsko število (tudi leptonski naboj) (oznaka L \) je za sistem enako številu leptonov zmanjšano za število antileptonov.
Poglej Mion in Leptonsko število
Mi (črka)
Mi (grško:, starejša oblika:; velika črka: Μ, mala črka: μ) je dvanajsta črka grške abecede in ima številčno vrednost 40.
Poglej Mion in Mi (črka)
Mion g-2
''Magnetni obroč – skladišče za g'' −2 v Fermilabu, ki je bil prvotno zasnovan za ''poizkus G-2 v Brookhavenu''. Geometrija omogoča, da se v obroču vzpostavi zelo enakomerno magnetno polje. Mion g−2 (izgovarja se "g manj 2") je eksperiment v fiziki delcev v Fermilabu, pri katerem se meri anomalni magnetni dipolni moment miona z natančnostjo 0,14 dnm in katerega rezultat predstavlja občutljiv test standardnega modela.
Poglej Mion in Mion g-2
Mionski nevtrino
Mionski nevtrino (oznaka \nu_ \) je eden izmed treh nevtrinov.
Poglej Mion in Mionski nevtrino
Okus (fizika)
Okus je v kvantni kromodinamiki skupina kvantnih števil osnovnih delcev, ki omogočajo ločiti različne tipe leptonov in kvarkov, ki pripadajo skupini fermionov.
Poglej Mion in Okus (fizika)
Pion
Pion (oznaka \pi \) je katerikoli izmed podatomskih delcev, ki jih označujemo s \pi^0, \pi^+, \pi^- \,.
Poglej Mion in Pion
Piramida Sonca
Piramida Sonca je največja zgradba v Teotihuacánu in ena največjih v Mezoameriki.
Poglej Mion in Piramida Sonca
Polaron
Polaron v kristalni mreži. Prevodni elektron v ionskem kristalu ali v polprevodniku deluje na sosednje ione tako, da negativne privlači, pozitivne pa odbija. Potencial, ki nastane, deluje na obnašanje elektrona. Polarón je kvazidelec, ki je sestavljen iz električnega naboja in spremljajočega polja polarizacije.
Poglej Mion in Polaron
Seth Neddermeyer
Seth Henry Neddermeyer, ameriški fizik, * 16. september 1907, Richmond, Michigan, ZDA, † 29. januar 1988, Seattle, Washington, ZDA.
Poglej Mion in Seth Neddermeyer
Seznam delcev
Seznam delcev vsebuje znane odkrite in domnevne (hipotetične) delce za katere se verjame, da se nahajajo po celotnem vesolju.
Poglej Mion in Seznam delcev
Seznam fizikalnih vsebin
Seznam fizikalnih vsebin poskuša podati večino člankov, ki se v Wikipediji nanašajo na fiziko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Mion in Seznam fizikalnih vsebin
Sfermion
Sfermion je v razširitvi Standardnega modela s supersimetrijo, delec, ki je superpartner (superpartnerje imenujemo tudi sdelci) pripadajočega fermiona.
Poglej Mion in Sfermion
Smion
Smion (oznaka \tilde \mu \) je superpartner miona.
Poglej Mion in Smion
Standardni model
Standardni model elektrošibke in močne interakcije je teorija fizike osnovnih delcev, ki opisuje močno, šibko in elektromagnetno osnovno silo, kot tudi osnovne delce, ki sestavljajo snov.
Poglej Mion in Standardni model
Supersimetrija
Súpersimetríja (tudi SUSY ali SuSy) je v fiziki delcev domnevna simetrija, ki povezuje delce z nekim določenim spinom z delci, ki se od njih razlikujejo za polovico enote za spin.
Poglej Mion in Supersimetrija
Temni foton
Temni foton (tudi skriti, težki, para- ali ločeni foton) je domnevni osnovni delec iz domene skritega sektorja, predlagan kot nosilec sile, v podobnem smislu kot je foton nosilec sile v elektromagnetizmu, vendar verjetno povezan s temno snovjo.
Poglej Mion in Temni foton