Kazalo
170 odnosi: Aconcagua, Aix-en-Provence, Alabaster, Aleuti, Alpe, Alpidska orogeneza, Altiplano, Amazonski deževni gozd, Andska orogeneza, Andski vulkanski pas, Apenini, Ararat, Argentavis magnificens, Aucklandska ožina, Azori, Ħaġar Qim, Čajdamska kotlina, Črni močeril, Črni nosorog, Bab el Mandeba, Barranquilla, Benevento (pokrajina), Biotska raznovrstnost Nove Zelandije, Blatni vulkan Sidoarjo, Bober, Delfini, Dolgonoge kure, Dolina smrti, Čile, Donački prelom, Endemizem, Erciyes (gora), Eridanos (geologija), Făgăraș (gorovje), Fosilno najdišče Vajndol, Franc Drobne, Gargano, Geografija Šrilanke, Geografija Irske, Geološka časovna lestvica, Geologija Japonske, Geologija Nove Zelandije, Gorgonoglavci, Gorjanci, Gorovje Gegham, Gorovje Hadžar, Govedo, Grad Vavel, Hardangervidda, Herreninsel, Hijene, ... Razširi indeks (120 več) »
Aconcagua
Aconcagua je gora v glavnem delu Principal Cordillere delu gorovja Andov v provinci Mendoza v Argentini.
Poglej Miocen in Aconcagua
Aix-en-Provence
Aix, uradno Aix-en-Provence (okcitansko/provansalsko Ais de Provença oz. Ais de Prouvènço) je zdraviliško mesto in občina v jugovzhodni francoski regiji Provansa-Alpe-Azurna obala, podprefektura departmaja Bouches-du-Rhône.
Poglej Miocen in Aix-en-Provence
Alabaster
Okno iz alabastra v mavzoleju Galle Placidije v Raveni (Italija) Alabaster je mineral ali kamnina, ki je mehka in se pogosto uporablja za rezanje, pa tudi za izdelavo mavca v prahu.
Poglej Miocen in Alabaster
Aleuti
Aleuti ali Aleutski otoki (aleutsko Unangam Tanangin, 'dežela Aleutov') so otočni lok v severnem Pacifiku, ki je sestavljen iz 14 večjih in 55 manjših otokov ter večjega števila zelo majhnih otočkov, večinoma vulkanskega porekla.
Poglej Miocen in Aleuti
Alpe
Alpe so gorski sistem v osrednji Evropi, ki se razteza v 1200 km dolgem loku med Genovskim zalivom in reko Donavo pri Dunaju.
Poglej Miocen in Alpe
Alpidska orogeneza
Karta alpidskih gorskih verig. Alpidske gorske verige v Sredozemlju name). Alpidska orogeneza se nanaša na zadnjo fazo orogeneze v zgodovini Zemlje, ko so se oblikovale Alpe.
Poglej Miocen in Alpidska orogeneza
Altiplano
Satelitska slika Altiplana Altiplano (v španščini pomeni »visoka planota« oz. v kečuanščini in ajmarščini Qullaw) je povprečno 3.300 m visoka planota v osrednjem delu Andov, kjer so le ti najširši, in se razteza na ozemljih Peruja, Bolivije, Čila in Argentine.
Poglej Miocen in Altiplano
Amazonski deževni gozd
Amazonski deževni gozd ali amazonska džungla, tudi Amazonija, je vlažen širokolistni tropski deževni gozd v amazonskem biomu, ki pokriva večino porečja Amazonke v Južni Ameriki.
Poglej Miocen in Amazonski deževni gozd
Andska orogeneza
Andska orogeneza (špansko Orogenija andina) je stalni proces orogeneze, ki se je začel v zgodnji juri in je odgovorna za nastanek Andov.
Poglej Miocen in Andska orogeneza
Andski vulkanski pas
Andski vulkanski pas je glavni vulkanski pas ob Andski kordiljeri v Argentini, Boliviji, Čilu, Kolumbiji, Ekvadorju in Peruju.
Poglej Miocen in Andski vulkanski pas
Apenini
Apenini (grško: Ἀπέννινα ὄρη; latinsko: Appenninus ali Apenninus Mons-edninska oblika, ki se uporablja v množini) so gorska veriga, ki poteka vzdolž Apeninskega polotoka v Italiji, v dolžini 1200 km.
Poglej Miocen in Apenini
Ararat
Árarat (turško Ağrı dağı, armensko Արարատ, farsi آرارات, hebrejsko אררט), je s 5.165 m najvišji vrh v Turčiji.
Poglej Miocen in Ararat
Argentavis magnificens
Argentavis magnificens (dobesedno »veličastni argentinski ptič«, tudi »veličastni srebrni ptič«) je izumrla vrsta ptice roparice in po nekaterih podatkih ena od največjih znanih ptic, ki je kadarkoli živela.
Poglej Miocen in Argentavis magnificens
Aucklandska ožina
Aucklandska ožina, znana tudi kot ožina Tāmaki, je ozek del zemlje na Severnem otoku Nove Zelandije v regiji Auckland in lokacija osrednjega predmestja mesta Auckland, vključno s centrom mesta.
Poglej Miocen in Aucklandska ožina
Azori
Azori, uradno Avtonomna regija Azori (Região Autónoma dos Açores), je ena od dveh avtonomnih regij Portugalske (druga je Madeira).
Poglej Miocen in Azori
Ħaġar Qim
Ħaġar Qim (malteško, angleško Standing/Worshiping Stones, stoječi ali čaščeni kamni, je megalitski tempeljski kompleks na sredozemskem otoku Malti iz ggantijske dobe (3600–3200 pr. n. št.). Megalitska svetišča na Malti so med najstarejšimi verskimi kraji na Zemlji, ki jih je odbor za svetovno dediščino opisal kot "edinstvene arhitekturne mojstrovine".
Poglej Miocen in Ħaġar Qim
Čajdamska kotlina
Čajdamska kotlina je hiperaridna kotlina, ki zavzema velik del prefekture Haiši v provinci Činghaj na Kitajskem.
Poglej Miocen in Čajdamska kotlina
Črni močeril
Črni močeril ali črna človeška ribica (znanstveno ime Proteus anguinus parkelj) je jamska dvoživka, podvrsta človeške ribice, ki živi v podzemnih vodah Bele krajine.
Poglej Miocen in Črni močeril
Črni nosorog
Čŕni nosoróg ali ozkoústi nosoróg (znanstveno ime Diceros bicornis) je nosorog, ki živi v vzhodnih in osrednjih predelih Afrike vključno s Kenijo, Kamerunom, Južno Afriko, Namibijo in Zimbabvejem.
Poglej Miocen in Črni nosorog
Bab el Mandeba
Bab-el-Mandeb ali Vrata žalosti, je ožina med Jemnom na Arabskem polotoku, ter Džibutijem in Eritrejo na Afriškem rogu.
Poglej Miocen in Bab el Mandeba
Barranquilla
Barranquilla je glavno okrožje departmaja Atlántico in mesto v Kolumbiji.
Poglej Miocen in Barranquilla
Benevento (pokrajina)
Pokrajina Benevento (v italijanskem izvirniku Provincia di Benevento) je ena od petih pokrajin, ki sestavljajo italijansko deželo Kampanija.
Poglej Miocen in Benevento (pokrajina)
Biotska raznovrstnost Nove Zelandije
Biotska raznovrstnost na Novi Zelandiji, veliki otoška državi v jugozahodnem Tihem oceanu, je pestra in izrazita.
Poglej Miocen in Biotska raznovrstnost Nove Zelandije
Blatni vulkan Sidoarjo
Blatni izbruh 21. julija 2006 Položaj Sidoarjo na otoku Java Satelitska slika v nepravih barvah iz 20. oktobra 2009 Satelitska slika v nepravih barvah iz 3. septembra 2006 (zgoraj) in iz 11. marca 2005 (spodaj) po izbruhu Blatni vulkan Sidoarjo ali Lapindovo blato (neformalno skrajšano Lusi - okrajšava za Lumpur Sidoarjo, kjer lumpur v indonezijščini pomeni blato) je rezultat izbruha blatnega vulkana v podokrožju Porong, Sidoarjo na vhodu Jave v Indoneziji, ki izteka od maja 2006.
Poglej Miocen in Blatni vulkan Sidoarjo
Bober
Bobri (znanstveno ime Castor) je rod glodavcev s tremi znanimi vrstami.
Poglej Miocen in Bober
Delfini
Delfini so vodni sesalci družine Delphinidae in so najbolj razširjena družina kitov.
Poglej Miocen in Delfini
Dolgonoge kure
Dolgonóge kúre (znanstveno ime Tinamiformes) so red ptic, v katerega uvrščamo edino družino, Tinamidae.
Poglej Miocen in Dolgonoge kure
Dolina smrti, Čile
Dolina smrti, v ozadju vulcan Licancabur Dolina smrti (špansko Valle de la Muerte) je gorata in peščena dolina v Slanem gorovju (Cordillera de la Sal), ki je del puščave Atacama.
Poglej Miocen in Dolina smrti, Čile
Donački prelom
Donački prelom je potencialno potresno aktivni prelom, ki se razteza od Slovenije do Hrvaške.
Poglej Miocen in Donački prelom
Endemizem
Endemizem je stanje vrste, ki je na eni sami opredeljeni geografski lokaciji, kot je otok, država, narod, država ali drugo opredeljeno območje; organizmi, ki so avtohtoni v nekem kraju, zanj niso endemični, če jih najdemo tudi drugje.
Poglej Miocen in Endemizem
Erciyes (gora)
Erciyes (turško Erciyes Dağı), znana tudi pod imenom Argaeus, je gora v Turčiji, najvišji vrh Anatolske planote (3917 mnv).
Poglej Miocen in Erciyes (gora)
Eridanos (geologija)
Ime Eridanos, ki izhaja iz starogrškega Eridanos (reka v severni Evropi, omenjena v grški mitologiji in zgodovinopisju), so geologi dali reki, ki je tekla tam, kjer je zdaj Baltsko morje.
Poglej Miocen in Eridanos (geologija)
Făgăraș (gorovje)
Ferata Zmeilor Gorovje Făgăraș (romunsko Munții Făgărașului, madžarsko Fogaras hegység) je najvišje gorovje Južnih Karpatov v Romuniji.
Poglej Miocen in Făgăraș (gorovje)
Fosilno najdišče Vajndol
Fosilno najdišče Vajndol je najdišče fosilov, ki se nahaja ob vznožju Gorjancev, v bližini Šentjerneja.
Poglej Miocen in Fosilno najdišče Vajndol
Franc Drobne
Franc Drobne, slovenski geolog in hidrogeolog, * 13. julij 1931, Celje - umrl 2011.
Poglej Miocen in Franc Drobne
Gargano
Gargano je zgodovinska in geografska podregija v pokrajini Foggia, Apulija, jugovzhodna Italija, sestavljena iz širokega izoliranega gorskega masiva, sestavljenega iz visokogorja in več vrhov ter tvori hrbtenico rta Gargano v Jadranskem morju, »ostrogo« na italijanskem »škornju«.
Poglej Miocen in Gargano
Geografija Šrilanke
Glavni otok otoške države je znan kot Šrilanka (prej imenovan Ceylon, Lanka-dvipa, Simhala-dvipa, itd.), je južnoazijski otok v Indijskem oceanu, jugovzhodno od Indijske podceline, na strateški lokaciji blizu glavnih pomorskih poti v Indijskem oceanu.
Poglej Miocen in Geografija Šrilanke
Geografija Irske
Irska je otok v severozahodni Evropi v severnem Atlantskem oceanu, ki leži na evropski kontinentalni polici, delu evrazijske plošče.
Poglej Miocen in Geografija Irske
Geološka časovna lestvica
Diagram geološke časovne lestvice Geološka časovna lestvica se v geologiji in drugih znanostih uporablja za opis časovnega razporeda in razmerij med dogodki skozi zgodovino Zemlje.
Poglej Miocen in Geološka časovna lestvica
Geologija Japonske
Japonsko otočje so v prvi vrsti rezultat več velikih oceanskih gibanj, ki so se zgodila v stotinah milijonov let od sredine silurja do pleistocena, kot posledica subdukcije Filipinske morske plošče pod celinsko Amursko ploščo in okinavsko ploščo na jugu in subdukcijo Pacifiške plošče pod Ohotsko ploščo na severu.
Poglej Miocen in Geologija Japonske
Geologija Nove Zelandije
Geologija Nove Zelandije je znana po svoji vulkanski dejavnosti, potresih in geotermalnih območjih zaradi njene lege na meji med Avstralsko in Pacifiško ploščo.
Poglej Miocen in Geologija Nove Zelandije
Gorgonoglavci
Gorgonoglavci (znanstveno ime Gorgonocephalidae) je družina morskih iglokožcev, ki je svoje ime dobila po mitološki pošasti gorgoni.
Poglej Miocen in Gorgonoglavci
Gorjanci
Gorjanska košenica Gorjanci v jeseni Gorjanci (na hrvaški strani poznani kot Žumberačko gorje, tudi Žumberačka gora) so planotasto hribovje v jugovzhodni Sloveniji, ki obsega 212 kvadratnih kilometrov.
Poglej Miocen in Gorjanci
Gorovje Gegham
Gorovje Gegham (ISO 9985: Geġam, armenščina: Գեղամա լեռնաշղթա, Geghama lernasheghta) je območje gora v Armeniji.
Poglej Miocen in Gorovje Gegham
Gorovje Hadžar
Gorovje Hadžar v severovzhodnem Omanu in tudi v vzhodnih Združenih arabskih emiratih je najvišje gorovje na vzhodnem Arabskem polotoku.
Poglej Miocen in Gorovje Hadžar
Govedo
Biološka poddružina govedo (Bovinae) vključuje raznoliko skupino 10 rodov srednje velikih do velikih kopitarjev, vključno z domačimi živalmi, bizoni, afriškimi bivoli, vodnimi bivoli, jakom in štiri rogimi in spiralno rogimi antilopami.
Poglej Miocen in Govedo
Grad Vavel
Kraljevski grad Vavel (poljska izgovorjava:; Zamek Królewski na Wawelu) je grajska rezidenca v središču Krakova na Poljskem in prva svetovna dediščina Unesca na svetu.
Poglej Miocen in Grad Vavel
Hardangervidda
Hardangervidda je gorska planota (norveško vidde) v osrednji južni Norveški, ki pokriva dele okrožij Vestland, Vestfold og Telemark in Viken.
Poglej Miocen in Hardangervidda
Herreninsel
Herreninsel (znan tudi kot Herrenchiemsee, prej znan kot Herrenwörth) je največji od treh otokov v Kimskem jezeru (nemško Chiemsee) s skupno površino 238 ha.
Poglej Miocen in Herreninsel
Hijene
Hijene (znanstveno ime Hyaenidae) so družina zveri, v katero uvrščamo štiri vrste, živeče v savanah in stepah Afrike ter jugozahodne Azije.
Poglej Miocen in Hijene
Hippocampus sarmaticus
Hippocampus sarmaticus je izumrla vrsta morskega konjička, katere fosilne ostanke so leta 2005 odkrili slovenski paleontologi v Tunjiškem gričevju, skupaj z ostanki sorodne vrste Hippocampus slovenicus.
Poglej Miocen in Hippocampus sarmaticus
Hippocampus slovenicus
Hippocampus slovenicus je izumrla vrsta morskega konjička, katere fosilne ostanke so leta 2005 odkrili slovenski paleontologi v Tunjiškem gričevju, skupaj z ostanki sorodne vrste Hippocampus sarmaticus.
Poglej Miocen in Hippocampus slovenicus
Hirakodont
Hyracodontidae je izumrla družina nosorogov, endemičnih za Severno Ameriko, Evropo in Azijo med eocenom skozi zgodnji miocen od 55,8 do 20 milijonov let pr.
Poglej Miocen in Hirakodont
Hoacin
Hoacin ali ciganska kura (znanstveno ime Opisthocomus hoazin), znan tudi kot »smrdljivi ptič«, je tropska ptica, ki domuje v močvirjih in mangrovah Amazonke ter v delti reke Orinoko v Južni Ameriki.
Poglej Miocen in Hoacin
Hrčki
Hŕčki (znanstveno ime Cricetinae) so poddružina glodavcev, v katero uvrščamo 18 vrst, razporejenih v šest ali sedem rodov.
Poglej Miocen in Hrčki
Hudičeve skale
Hudičeve skale Hudičeve skale so konglomeratna skalnata gmota nad Kamnico.
Poglej Miocen in Hudičeve skale
Idrijski prelom
Idrijski prelom je potresno aktivni prelom in geomorfološko najbolj izražen prelom v Sloveniji.
Poglej Miocen in Idrijski prelom
Indijski nosorog
Indijski nosorog (znanstveno ime Rhinoceros unicornis), imenovan tudi veliki enorogi nosorog in veliki indijski nosorog, je nosorog na indijski podcelini.
Poglej Miocen in Indijski nosorog
Indrikoter
Indrikoter (znanstveno ime Indricotheriinae) je poddružina Hyracodontidae, skupine dolgoustnih, brezrogih nosorogov, ki so se razvili v eocenu in se nadaljevali v zgodnji miocen.
Poglej Miocen in Indrikoter
Jama Movile
Jama Movile je jama v Romuniji v bližini črnomorskega mesta Mangalia.
Poglej Miocen in Jama Movile
Japonsko morje
Japonsko morje Japonsko morje je robno morje, ki se razprostira med Japonskim otočjem, otokom Sahalin, korejskim polotokom in Rusijo.
Poglej Miocen in Japonsko morje
Jemen
Republika Jemen (kratko jemensko: Al Yaman) je islamska predsedniška republika, ki leži na jugozahodu Arabskega polotoka.
Poglej Miocen in Jemen
Jenina
Jenína je desni pritok Suhodolnice iz hribovja med Mislinjsko in Šaleško dolino.
Poglej Miocen in Jenina
Jezero Nahuel Huapi
Jezero Nahuel Huapi (špansko Lago Nahuel Huapí) je jezero v jezerski regiji severne Patagonije med provincama Río Negro in Neuquén v Argentini.
Poglej Miocen in Jezero Nahuel Huapi
Jordanski tektonski jarek
Jordanski tektonski jarek ali Velika riftna dolina, pogosto le Jordanska dolina (hebrejsko בִּקְעָת הַיַרְדֵּן Bik'at HaYarden, arabsko الغور Al-Ghor ali Al-Ghawr), imenovana tudi Sirijsko-afriška depresija, je podolgovata depresija, ki leži v sodobnem Izraelu in Jordaniji.
Poglej Miocen in Jordanski tektonski jarek
Južni otok
Južni otok je večji od obeh glavnih otokov, ki predstavljata ozemlje države Nove Zelandije na jugozahodnem delu Tihega oceana, in s površino 150.437 km² 12. največji otok na svetu.
Poglej Miocen in Južni otok
Kamele
Kamele so sodoprsti kopitarji, ki jih uvrščamo v družino Camelidae, ta pa je edina danes živeča družina v podredu žuljevinarjev (Tylopoda).
Poglej Miocen in Kamele
Kapadokija
Kapadokija (staroperzijsko Katpatuka) je zgodovinska regija v osrednji Mali Aziji, sedaj večinoma v turški provinci Nevşehir.
Poglej Miocen in Kapadokija
Kavkaz
Kavkaško pogorje ali kratko Kavkaz je gorski sistem na stičišču Evrope in Azije.
Poglej Miocen in Kavkaz
Kazuarji
Kazuárji in kázuarji (znanstveno ime Casuariidae) so družina noju podobnih ptic iz reda avstralskih tekačev (Casuariiformes).
Poglej Miocen in Kazuarji
Kirenijsko pogorje
Kirenijsko pogorje (grško Κερύνειο Όρος; turško Girne Dağları) je dolgo, ozko gorovje, ki poteka približno 160 km vzdolž severne obale otoka Ciper.
Poglej Miocen in Kirenijsko pogorje
Koala
Koala (znanstveno ime Phascolarctos cinereus) je rastlinojedi drevesni vrečar, ki izvira iz Avstralije in je edini danes živeči predstavnik družine Phascolarctidae. Koale bivajo v vzhodni in jugovzhodni Avstraliji v evkaliptovih gozdovih. So samotarske živali, ki so pretežno aktivne zvečer in ponoči.
Poglej Miocen in Koala
Kočanska dolina
Kočanska dolina Kočanska dolina (makedonsko: Кочанска котлина, Kočanska kotlina) je dolina s površino 1020 km², ki se razteza vzdolž reke Bregalnice na vzhodu Severne Makedonije.
Poglej Miocen in Kočanska dolina
Konji
Konji (znanstveno ime Equidae) so družina lihoprstih kopitarjev, v katero uvrščamo sedem danes živečih vrst konj, oslov in zeber, združenih v edini rod Equus, poleg njih pa še številni izumrli predstavniki, ki jih poznamo le po fosilih.
Poglej Miocen in Konji
Korintski zaliv
Korintski zaliv (grško Κορινθιακός Kόλπος, Korinthiakόs Kόlpos) je globoka zajeda v Jonskem morju, ki ločuje Peloponez od zahodne celinske Grčije.
Poglej Miocen in Korintski zaliv
Kras
Krás (nemško in) je geološko gledano del zemeljske skorje, katerega značilnosti pogojuje kemično delovanje vode na relativno dobro topne karbonatne kamnine.
Poglej Miocen in Kras
Kras v Evropi
Kraška ozemlja v Evropi zavzemajo veliko površine, ki pa ni povsod enako raziskana.
Poglej Miocen in Kras v Evropi
Laguna Miscanti
Laguna Miscanti je brakično (polslano) vodno jezero, ki leži na altiplanu regije Antofagasta v severnem Čilu.
Poglej Miocen in Laguna Miscanti
Lecce
Lecce (salentino Lècce; grško Luppìu) je zgodovinsko mesto s 95.766 prebivalci (2015) v južni Italiji.
Poglej Miocen in Lecce
Lithognathus
Lithognathus je rod rib iz družine šparov.
Poglej Miocen in Lithognathus
Llullaillaco
Llullaillaco (španska izgovorjava) je mirujoči stratovulkan na meji Argentine, provinca Salta in Čila (regija Antofagasta).
Poglej Miocen in Llullaillaco
Lobnica (Drava)
Lobníca (tudi Lóbnica) je desni pritok Drave iz osrednjega dela Pohorja pri Smolniku.
Poglej Miocen in Lobnica (Drava)
Madeira
Otočje Madeira Madeira je portugalski otok sredi oceana, na poti proti Ameriki, ki je od Lizbone oddaljen tisoč kilometrov, in skupaj z manjšim otokom Porto Santo ter še nekaj drugimi nenaseljenimi otočki meri 741 km2.
Poglej Miocen in Madeira
Malpelo (otok)
Malpelo je majhen otok v vzhodnem Tihem oceanu približno 490 km zahodno od kolumbijske celine z vojaško postojanko kolumbijskih oboroženih sil.
Poglej Miocen in Malpelo (otok)
Mariborski otok
Pogled na otok z levega brega Drave Mariborski otok je naravni otok na reki Dravi pred Mariborom.
Poglej Miocen in Mariborski otok
Medarski jazbec
Medarski jazbec (znanstveno ime Mellivora capensis) je sesalec, razširjen v Afriki, jugozahodni Aziji in na indijski podcelini.
Poglej Miocen in Medarski jazbec
Medvedi
Medvedi (znanstveno ime Ursidae) so veliki sesalci iz reda zveri.
Poglej Miocen in Medvedi
Meljski hrib
Meljski hrib je 398 mnm visok hrib na severovzhodnem robu mesta Maribor (obenem tudi naselje Meljski hrib, ki spada v mariborsko mestno četrt Center) in je del Slovenskih goric.
Poglej Miocen in Meljski hrib
Melniške piramide
Melniške piramide (bolgarsko Мелнишки пирамиди) so skalne tvorbe, znane kot peščeni stolpi, ki so v vznožju gorske skupine Pirin v jugozahodni Bolgariji.
Poglej Miocen in Melniške piramide
Mevlja
Mévlja je levi pritok Mislinje iz hribovja med Mislinjsko in Šaleško dolino.
Poglej Miocen in Mevlja
Miš
Miš v naravnem okolju Miš (znanstveno ime Mus) je majhen, pogosto škodljiv glodavec, z dolgim, golim repom, ki se hrani z živili, poljskimi pridelki.
Poglej Miocen in Miš
Moe
Moe (znanstveno ime Dinornithiformes) so izumrl red neletečih ptičev staročeljustnic.
Poglej Miocen in Moe
Morski konjiček
Morski konjiček (znanstveno ime Hippocampus) rod rib žarkoplavutaric, zelo koščenih rib s podolgovato, suho glavo, ki nekoliko spominja na konjsko.
Poglej Miocen in Morski konjiček
Mozela
Mozela (francosko la Moselle, nemško Mosel, luksemburško Musel) je reka, ki teče skozi Francijo, Luksemburg in Nemčijo.
Poglej Miocen in Mozela
Naravni park Strandža
Naravni park Strandža (Природен парк Странджа, Priroden park Strandža) je največji krajinski park v Bolgariji, ki se razprostira na območju istoimenskega gorskega masiva na skrajnem jugovzhodu države ob meji s Turčijo, na površini 1.161 km².
Poglej Miocen in Naravni park Strandža
Narodni park Torres del Paine
Narodni park Torres del Paine (špansko Parque Nacional Torres del Paine) je narodni park, ki obsega gore, ledenike, jezera in reke v južni čilski Patagoniji.
Poglej Miocen in Narodni park Torres del Paine
Navadni eland
Navádni éland (znanstveno ime Taurotragus oryx) je vrsta savanske in ravninske antilope, ki jo najdemo v vzhodni in južni Afriki.
Poglej Miocen in Navadni eland
Neogen
Neogen je perioda na geološki časovni lestvici, ki obsega epohe miocen, pliocen, pleistocen in holocen.
Poglej Miocen in Neogen
Nil
250px Níl (prečrkovano an-nīl, staroegipčansko iteru, koptsko piaro ali fiaro) je reka v Severni Afriki in je dolgo veljal za najdaljšo reko na Zemlji, vendar so novejše meritve pokazale, da je Amazonka za okoli 100 km daljša od Nila.
Poglej Miocen in Nil
Nilski krokodil
Nilski krokodil ((znanstveno ime Crocodylus niloticus) je velik krokodil, ki izvira iz sladkovodnih habitatov v Afriki, kjer je prisoten v 26 državah. Široko je razširjen po podsaharski Afriki, večinoma se pojavlja v osrednjih, vzhodnih in južnih regijah celine ter živi v različnih vrstah vodnih okolij, kot so jezera, reke in močvirja.
Poglej Miocen in Nilski krokodil
Noj (rod)
Noj (znanstveno ime Struthio) je rod ptic iz reda Struthioniformes), katerega člani so noji. Je del infrarazreda Palaeognathae, raznolike skupine neletečih ptic, znanih tudi kot ratite (prvotna ptica), ki vključujejo emuje, nanduje in kivije. Obstajata dve živi vrsti noja: navadni noj in somalski noj.
Poglej Miocen in Noj (rod)
Občina Šmarje pri Jelšah
Občina Šmarje pri Jelšah je ena od občin v Republiki Sloveniji.
Poglej Miocen in Občina Šmarje pri Jelšah
Občina Idrija
Občina Idrija je ena izmed občin v Sloveniji z okoli 12.000 prebivalci, katere središče je mesto Idrija, ki jih ima pol manj.
Poglej Miocen in Občina Idrija
Ocean Tetida
Ocean Tetida (grško Τηθύς) je ocean, ki je bil med celinama Gondvano in Lavrazijo v mezozoiku pred nastankom Indijskega in Atlantskega oceana v kredi.
Poglej Miocen in Ocean Tetida
Oceanska kotlina
V hidrologiji je lahko oceanska kotlina kjerkoli na Zemlji, ki je zalita z morsko vodo, vendar je geološko oceanska kotlina velika geološka kotlina pod morsko gladino.
Poglej Miocen in Oceanska kotlina
Oligocen
Oligocen je geološko obdobje v zgodovini Zemlje.
Poglej Miocen in Oligocen
Orogeneza
Andsko gorovje je posledica orogeneze Orogeneza (tudi gorotvornost in gorotvorni proces) je postopek nastajanja gora skozi tektonske strukturne spremembe.
Poglej Miocen in Orogeneza
Osovniška jama
Osovniška jama je kraška jama, ki so jo odkrili leta 2001 pri razstreljevanju skal v kamnolomu na Pijovci.
Poglej Miocen in Osovniška jama
Owenov prelom
Owenov prelom Owenov prelom (OFZ), čeprav napačno imenovan za prelom, je transformni prelom (oz. medploščni zmični prelom) v severozahodnem Indijskem oceanu, ki ločuje Arabsko in Afriško ploščo od Indijske plošče.
Poglej Miocen in Owenov prelom
Pacifiški ognjeni obroč
Pacifiški ognjeni obroč Pacifiški ognjeni obroč (tudi Tihooceanski ognjeni obroč, Pacifiški ognjeniški obroč) je glavno območje v bazenu Tihega oceana, kjer se pojavljajo številni potresi in vulkanski izbruhi.
Poglej Miocen in Pacifiški ognjeni obroč
Pad
Pad (latinsko: Padus in Eridanus; italijansko Po, starodavno ligursko Bodincus ali Bodencus, starogrško Πάδος in Ἠριδανός) je reka, ki teče proti vzhodu po severni Italiji.
Poglej Miocen in Pad
Paleogen
Paleogen je geološka doba (perioda) v zgodovini Zemlje, ki se je začela pred 65 in končala pred 23 milijoni let.
Poglej Miocen in Paleogen
Panamska ožina
Panamska zemeljska ožina (špansko Istmo de Panamà), zgodovinsko znana kot Darienska vrzel, je ozek pas kopnega, ki leži med Karibskim morjem in Tihim oceanom in povezuje Severno in Južno Ameriko.
Poglej Miocen in Panamska ožina
Pariška kotlina
Pariška kotlina je ena glavnih geoloških regij Francije.
Poglej Miocen in Pariška kotlina
Pasja ravan
Pasja ravan (1020 m) je hrib v Polhograjskem hribovju.
Poglej Miocen in Pasja ravan
Patagonska stepa
Patagonska stepa ali Magellanova stepa, znana tudi kot Patagonska puščava, je največja puščava v Argentini in je osma največja puščava na svetu po površini, ki zaseda 673.000 km2.
Poglej Miocen in Patagonska stepa
Pav (rod)
Rod pav (znanstveno ime Pavo) vsebuje dve vrsti ptic s pisanim perjem samcev.
Poglej Miocen in Pav (rod)
Peščeni stolpi
Peščeni stolpi (angleško Hoodoo, imenovani tudi šotoraste skale, pravljični dimniki ali zemeljske piramide) so visok, tanki stolpi iz kamnin, ki štrlijo iz dna suhe rečne doline.
Poglej Miocen in Peščeni stolpi
Pedici
Pedici (znanstveno ime Geometridae) so velika družina nočnih metuljev, v katero uvrščamo okoli 21.000 opisanih vrst.
Poglej Miocen in Pedici
Pes
Pès (in pəs) (znanstveno ime Canis) je rod, ki vključuje današnje vrste volkov in šakalov, vključno s sivim volkom (Canis lupus), ki naj bi bil prednik udomačenega psa (Canis lupus familiaris).
Poglej Miocen in Pes
Pietra leccese
Pietra leccese (v salentskem narečju leccisu) je apnenčasta kamnina, ki spada v skupino laporastih kalkarenitov in izvira iz miocenskega obdobja.
Poglej Miocen in Pietra leccese
Pireneji
Pirenêji (špansko: Pirineos; francosko: Pyrénées; aragonsko: Pirineus; katalonsko: Pirineus; oksitansko: Pirenèus; baskovsko: Pirinioak) so gorovje v jugozahodni Evropi, ki tvori naravno mejo med Španijo in Francijo.
Poglej Miocen in Pireneji
Pliocen
Epoha Pliocen (simbol PO)) je obdobje v geoloških zgodovini Zemlje, ki se razteza od 5.333 do 2,58 milijonov let pred sedanjostjo.. To je druga in najmlajši doba obdobja neogen v kenozojski eri. Pliocen sledi epohi miocen, nato sledi doba pleistocena. Pred revizijo Geološke časovne lestvice v letu 2009, ki je postavljena na osnovi 4 zadnjih večjih poledenitev znotraj pleistocena, je bila v pliocen vključena tudi faza gelasij, ki je trajala od 2.588 do 1.806 milijonov let pred sedanjostjo in je sedaj vključena v pleistocen.
Poglej Miocen in Pliocen
Podlesek
Podlesek (znanstveno ime Muscardinus avellanarius) je mali glodavec iz družine polhov, ki je aktiven le ponoči.
Poglej Miocen in Podlesek
Pohorje
Cerkev sv. Areha Pohorje je predalpsko hribovje, ki leži v severovzhodni Sloveniji in je pretežno poraščeno z iglastim gozdom.
Poglej Miocen in Pohorje
Polhi
Polhi (znanstveno ime Gliridae) so družina glodavcev, podobnih mišim, od katerih se najlažje ločijo po košatem repu.
Poglej Miocen in Polhi
Posavsko hribovje
Retje nad Trbovljami, vas v osrednjem delu Posavskega hribovja. V ozadju Čemšeniška planina. Lisco v vzhodnem delu Posavskega hribovja Posavsko hribovje leži na severu in jugu od reke Save in od Ljubljane do reke Sotle.
Poglej Miocen in Posavsko hribovje
Pravi somi
Pravi somi (znanstveno ime Siluridae) so družina sladkovodnih rib, ki poseljujejo vodotoke Evrope in Azije.
Poglej Miocen in Pravi somi
Pritlikavi listni zavrtači
Pritlikavi listni zavrtači (znanstveno ime Nepticulidae) so družina metuljev, ki jo uvrščamo v podred rilčastih metuljev (Glossata), sestavlja pa jo okoli 800 danes živečih opisanih vrst.
Poglej Miocen in Pritlikavi listni zavrtači
Prvaki
Prvaki (tudi Primati; znanstveno ime Primates) so red sesalcev in so zelo raznovrstna živalska skupina za katero so značilni zapleteni družbeni odnosi.
Poglej Miocen in Prvaki
Ptičji pajki
Ptičji pajki (znanstveno ime Theraphosidae) so družina pajkovcev iz reda pajkov.
Poglej Miocen in Ptičji pajki
Radoljna
Rádoljna je desni pritok Drave iz osrednjega dela Pohorja.
Poglej Miocen in Radoljna
Radušnica
Rádušnica je levi pritok Suhodolnice iz hribovja med Mislinjsko dolino in Uršljo goro.
Poglej Miocen in Radušnica
Rastlinstvo Madagaskarja
Rastlinstvo Madagaskarja sestavlja več kot 12.000 vrst rastlin, pa tudi slabo znano število gliv in alg.
Poglej Miocen in Rastlinstvo Madagaskarja
Rdeče morje
Rdeče morje je zaliv Indijskega oceana, ki leži med Afriko in Arabskim polotokom.
Poglej Miocen in Rdeče morje
Ren
Ren (latinsko: Rhenus, retoromanščina: Rein, nemško: Rhein, francosko: le Rhin, nizozemsko: Rijn) je evropska reka, ki izvira v švicarskem kantonu Graubünden v jugovzhodnem delu švicarskih Alp, tvori del švicarsko-avstrijske, švicarsko-lihtenštajnske, švicarsko-nemške in francosko-nemške meje, nato pa teče skozi Porenje in se na koncu izliva v Severno morje na Nizozemskem.
Poglej Miocen in Ren
Ribiška tigrasta mačka
Ribiška tigrasta mačka (znanstveno ime Prionailurus viverrinus) je srednje velika divja mačka, ki živi ob jezerih, mokriščih, izvirih, rekah, močvirjih in gozdovih mangrov v Južni in Jugovzhodni Aziji.
Poglej Miocen in Ribiška tigrasta mačka
Rila
Rila (bolgarščina: Рила, izgovorjeno) je najvišje gorsko območje oziroma gorski masiv Bolgarije in tudi Balkanskega polotoka.
Poglej Miocen in Rila
Sabka
Sabka (arabsko: سبخة) je obalna, nadplimsko blatna ali peščena ravnina, v kateri se zaradi polsušnega do sušnega podnebja kopičijo evaporitno-slani minerali.
Poglej Miocen in Sabka
Sardinija
Capo del Falcone - panoramska slika Sardinija (italijansko Sardegna, sardinsko Sardìgna ali Sardìnnia, sasarsko Sardhigna, galursko Saldigna, algareško Sardenya, tabarkin Sardegna) je s površino približno 24.000 km2 za Sicilijo drugi največji otok na Sredozemskem morju in na ozemlju Italije.
Poglej Miocen in Sardinija
Schwarzwald
Schwarzwald je veliko gozdnato gorovje v jugozahodni Nemčiji, v zvezni deželi Baden-Württemberg, ki ga na zahodu in jugu omejuje dolina Rena in leži blizu meje s Francijo in Švico.
Poglej Miocen in Schwarzwald
Selčnica
Sélčnica je levi pritok Mislinje iz hribovja med Uršljo goro in Mislinjsko dolino.
Poglej Miocen in Selčnica
Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Grčiji
Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO) imenuje kraje svetovne dediščine, ki so pomembni kot svetovna naravna ali kulturna dediščina.
Poglej Miocen in Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Grčiji
Sicilija
Sicilija (italijansko: Sicilia; sicilijansko: Sicilia) je največji otok v Sredozemskem morju.
Poglej Miocen in Sicilija
Sloni
Elephantidae je družina velikih rastlinojedih proboscidnih sesalcev, ki jih skupaj imenujemo sloni in mamuti.
Poglej Miocen in Sloni
Smrekovško pogorje
Vrh Komna (1684 m), najvišji vrh Smrekovškega pogorja. Smrekovško pogorje leži na severovzhodnem območju Kamniško-Savinjskih Alp.
Poglej Miocen in Smrekovško pogorje
Sončni ostriži
Sončni ostriži (znanstveno ime Centrarchidae) so družina sladkovodnih rib iz reda ostrižnjakov.
Poglej Miocen in Sončni ostriži
Sotinski breg
Sotinski breg (nemško Stadelberg, tudi Stadlberg) ali Kugla je 418 m visok hrib na Goričkem na meji med Slovenijo in Avstrijo.
Poglej Miocen in Sotinski breg
Sudeti (gorovje)
Sudeti (poljsko Sudety; nemško Sudeten; češko Krkonošsko-jesenická subprovincie), splošno znano kot Sudetsko gorovje, je geomorfološka podprovinca v srednji Evropi, ki si jo delijo Nemčija, Poljska in Češka.
Poglej Miocen in Sudeti (gorovje)
Suhodolnica
Suhodólnica (tudi Suhadolnica) je največji levi pritok Mislinje.
Poglej Miocen in Suhodolnica
Tajnik (ptič)
Tajnik (znanstveno ime Sagittarius serpentarius) je velik in pretežno neleteč predstavnik ujed, ki živi v odprtih traviščih in savanah podsaharske Afrike.
Poglej Miocen in Tajnik (ptič)
Tapirji
Tapirji (znanstveno ime Tapiridae) so družina primitivnih lihoprstih kopitarjev, v katero uvrščamo en sam rod, Tapirus (tapir), vanj pa štiri znane vrste, ki živijo v Južni in Srednji Ameriki ter Jugovzhodni Aziji.
Poglej Miocen in Tapirji
Tapolca
Tapolca je mesto na Madžarskem v bližini Blatnega jezera, ki upravno spada pod podregijo Tapolcai Županije Veszprém.
Poglej Miocen in Tapolca
Tarifa
Tarifa je majhno mestece v provinci Cádiz v Andaluziji na južni obali Španije.
Poglej Miocen in Tarifa
Tekačice
Tekačice (znanstveno ime Gerbillinae) so glodavci, ki živijo v suhih območjih, stepah in pustih predelih južne Rusije, zahodne in notranje Azije ter Severne Afrike.
Poglej Miocen in Tekačice
Terciar
Terciar je geološka doba v kenozoiku, ki se je začela približno pred 64 milijoni let s koncem krede in končala z začetkom kvartarja pred približno 1,6 milijonom let.
Poglej Miocen in Terciar
Tibetanska planota
Tibetanska planota (tibetansko: བོད་ས་མཐོ།, Wylie: bod sa mtho), znana tudi kot planota Činghai–Tibet ali planota Čing–Zang ali kot Himalajska planota v Indiji je obsežna dvignjena planota na stičišču Srednje, Južne in Vzhodne Azije.
Poglej Miocen in Tibetanska planota
Tonalit
Tonalit Diagram QAPF z rdeče obrarvanin področjem tonalita Tonalit je magmatska kamnina (globočnina) s felzično sestavo podobno granitu in faneritsko teksturo.
Poglej Miocen in Tonalit
Tunjice
Tunjice so naselje, ki spada pod občino Kamnik.
Poglej Miocen in Tunjice
Turkansko jezero
Turkansko jezero, zgodovinsko znano tudi kot Rudolfovo jezero, je jezero v Vzhodni Afriki, ki leži na severu Kenije s skrajnim severnim delom v južni Etiopiji.
Poglej Miocen in Turkansko jezero
Ulm
Ulm je mesto v nemški zvezni deželi Baden-Württemberg in leži ob reki Donavi.
Poglej Miocen in Ulm
Vače
Vače so kraj v Občini Litija.
Poglej Miocen in Vače
Veliki hrček
Veliki hrček (znanstveno ime Cricetus cricetus) je razmeroma velik glodavec, ki preseže pol kilograma telesne teže in meri do 32 cm v dolžino, brez kratkega repa.
Poglej Miocen in Veliki hrček
Veliki tektonski jarek
Veliki tektonski jarek tudi Vzhodnoafriški riftni jarek ali Vzhodnoafriški tektonski jarek (angl. East African Rift (EAR) ali East African Rift System (EARS)) je aktiven kontinentalni riftni jarek v Vzhodni Afriki.
Poglej Miocen in Veliki tektonski jarek
Waiheke (otok)
Otok Waiheke (maorsko) je drugi največji otok (za otokom Great Barrier) v zalivu Hauraki / Tīkapa Moana na Novi Zelandiji.
Poglej Miocen in Waiheke (otok)
Zaliv Ha Long
Zaliv Hạ Long (Vịnh Hạ Long) je na Unescovem seznamu svetovne dediščine in priljubljena popotniška destinacija v provinci Quảng Ninh v Vietnamu.
Poglej Miocen in Zaliv Ha Long
Zalubniki
Zalubniki, tudi podlubniki ali zavrtači (znanstveno ime Scolytinae), so poddružina hroščev, ki jo uvrščamo v družino pravih rilčkarjev, sestavlja pa jo okoli 6000 danes živečih opisanih vrst.
Poglej Miocen in Zalubniki
Zelandija (mikrocelina)
Zelandija (izgovarja se /ziːˈlændiə/), v maorščini znana tudi kot Te Riu-a-Māui ali Tasmantis, je skoraj v celoti potopljena gmota celinske skorje v Oceaniji, ki se je umirila po odcepitvi od Gondvane pred 83–79 milijoni let.
Poglej Miocen in Zelandija (mikrocelina)
Zgornja dolina Rena
Zgornja dolina Rena, Renska riftna dolina (nemško Oberrheinische Tiefebene, Oberrheinisches Tiefland ali Oberrheingraben, francosko Vallée du Rhin) je velik geološki prelom, približno 350 kilometrov dolg in v povprečju 50 km širok, ki leži med Baslom na jugu ter mestoma Frankfurt in Wiesbaden na severu.
Poglej Miocen in Zgornja dolina Rena
1 E14 s
Za primerjavo različnih redov velikosti za različna časovna obdobja je na tej strani nekaj dogodkov, ki so trajajo ali so trajali med 1014 in 1015 sekundami (3,2 milijonov in 32 milijonov let).
Poglej Miocen in 1 E14 s