Kazalo
89 odnosi: Adalbero Štajerski, Agneza Waiblinška, Auerspergi, Babenberžani, Benediktinski samostan svetega Pavla, Bischofshofen, Blejski grad, Cesarski knez, Devinski gospodje, Ditrik II. Mariborski, Dravska marka, Dvor Fojana, Edil, Emmental, Engadin, Friderik I. Barbarossa, Friderik II. Prepirljivi, Galli, Goriški grofje, Gornji grad (grad), Gospodje Aufensteinski, Gospodje Ptujski, Gospostvo Wisch, Grad, Grad Štrosburg (Koroška), Grad Cerovo, Grad Gutenberg, Grad Habsburg, Grad Hohenwerfen, Grad Konjice, Grad Kostrivnica, Grad Kravjek, Grad Krško, Grad Kunšperk, Grad Lihtenberk, Grad Limberk, Grad Limburg, Grad Mannsberg, Grad Maribor, Grad Mirna, Grad Momjan, Grad Planina, Grad Prem, Grad Raka, Grad Ribnica, Grad Riegersburg, Grad Stražberk, Grad Suha, Grad Višnjevek, Grad Zelengrad, ... Razširi indeks (39 več) »
Adalbero Štajerski
Adalbero Štajerski, z vzdevkom „Surovi“, († 1082), iz rodu Traungavcev, ene od vej Otokarjev, je bil mejni grof Karantanske marke, predhodnice Štajerske od leta 1075 do 1082.
Poglej Ministerial in Adalbero Štajerski
Agneza Waiblinška
''Agneza Waiblinška v babenberškem rodovnem drevesu''. Samostan Klosterneuburg, med 1489 in 1492. Agneza (Neža) Waiblinška ali Nemška, švabska vojvodinja, avstrijska mejna grofica, * 1072, † 24. september 1143, Klosterneuburg.
Poglej Ministerial in Agneza Waiblinška
Auerspergi
Auerspergi (tudi Turjačani oz. Turjaški) so bili plemiška rodbina na Slovenskem in ena izmed najbogatejših in najvplivnejših plemiških družin v Avstrijskem cesarstvu.
Poglej Ministerial in Auerspergi
Babenberžani
samostanu Klosterneuburg Leopold III. Sveti, deželni zavetnik Spodnje Avstrije; podoba iz rodbinskega drevesa Babenberžani so bili ena od najvplivnejših dinastij nemškega cesarstva (Vojvodina Bavarska) v visokem srednjem veku.
Poglej Ministerial in Babenberžani
Benediktinski samostan svetega Pavla
Pogled z juga. V ospredju "Lobisserstöckl" (levo) in Hofrichterbau z glavnim portalom (v sredini Benediktinski samostan svetega Pavla v Labotski dolini na Spodnjem Koroškem v Avstriji je leta 1091 ustanovil grof Engelbert I. Spanheimski.
Poglej Ministerial in Benediktinski samostan svetega Pavla
Bischofshofen
Bischofshofen (pogovorno skrajšano B'hofen) je mesto z 10.574 prebivalci (s 1. januarjem 2019) v okrožju St.
Poglej Ministerial in Bischofshofen
Blejski grad
Blejski grad pozimi Blejski grad je grad na strmi pečini, ki se dviga približno 139 m nad gladino Blejskega jezera pri Bledu.
Poglej Ministerial in Blejski grad
Cesarski knez
Cesarski knez je bil plemič v Svetem rimskem cesarstvu, knez, ki je prvotno prejel svoj fevd le in neposredno od kralja ali cesarja.
Poglej Ministerial in Cesarski knez
Devinski gospodje
Grb Devinskih Devinski gospodje, tudi von Tybein, Duino-Tibein, po nosilnem družinskem osebnem imenu tudi Hugoni ali Haugen von Tybein, so bili ministerialna plemiška rodbina na območju gornjega Jadrana.
Poglej Ministerial in Devinski gospodje
Ditrik II. Mariborski
Ditrik II.
Poglej Ministerial in Ditrik II. Mariborski
Dravska marka
(nemško za " marko ob (reki) Dravi") je bilo zgodovinsko ozemlje Svetega rimskega cesarstva in njegovih predhodnikov v srednjem veku.
Poglej Ministerial in Dravska marka
Dvor Fojana
Dvorec Fojana (Floyan (1187)) je v srednjem veku stal najverjetneje na južnem delu vasi Fojana v Goriških Brdih, kjer stoji baročna župnijska cerkev ali pa po izročilu na vrhu griča na severnem delu vasi.
Poglej Ministerial in Dvor Fojana
Edil
Edil (latinsko aedilis, iz aedes.
Poglej Ministerial in Edil
Emmental
Tipična kmečka hiša v Emmentalu Emmental (dobesedno: dolina Emme) je dolina v zahodni centralni Švici, ki je del kantona Bern.
Poglej Ministerial in Emmental
Engadin
Porečje reke Inn Zgornji Engadin, pogled proti severovzhodu, v ospredju Maloja Engadin (retoromansko Engiadina, Nagiadegna oz. Gidegna, italijansko Engadina izhaja iz retoromanskega imena reke Inn - En) je visoka dolina v švicarskem kantonu Graubünden.
Poglej Ministerial in Engadin
Friderik I. Barbarossa
Friderik I. Barbarossa, cesar Svetega rimskega cesarstva in nemški kralj, * okoli 1122, † 10. junij 1190, Mala Azija.
Poglej Ministerial in Friderik I. Barbarossa
Friderik II. Prepirljivi
Friderik II. (25. april 1211 – 15. junij 1246), znan kot Friderik Prepirljivec (Friedrich der Streitbare), je bil Vojvoda Avstrije in Štajerske od leta 1230 do svoje smrti.
Poglej Ministerial in Friderik II. Prepirljivi
Galli
Grb rodbine baronov Gallov Podpeških Rodbina Gallov (tudi Galli z Gallenberga, slovensko 'Gamberka' in kasneje Gall von Gallenstein, slovensko 'Podpeški' in tudi von Rudolfseck, slovensko 'z Rožeka') je bila kranjska plemiška rodbina, ena najstarejših na slovenskem ozemlju.
Poglej Ministerial in Galli
Goriški grofje
Goriški grofje so bili srednjeveška plemiška rodbina, po izvoru iz Pustriške doline (nekdaj Bavarska), danes v vzhodni Južni Tirolski.
Poglej Ministerial in Goriški grofje
Gornji grad (grad)
Grad Gornji grad je stal na hribu Gradišče ob Dreti, vzhodno od naselja Gornji Grad v Zgornji Savinjski dolini v občini Mozirje.
Poglej Ministerial in Gornji grad (grad)
Gospodje Aufensteinski
Grb Auffensteinskih gospodov Gospodje Aufensteinski (Aufenstein, Ownstein, Ouwenstein) so bili prvotno ministeriali Tirolskih grofov in so bili prvič omenjeni leta 1173.
Poglej Ministerial in Gospodje Aufensteinski
Gospodje Ptujski
Grb Gospodov Ptujskih Pečat Gospodov Ptujskih (1243) Gospodje Ptujski (tudi Herren von Pettau, Pettauer, Ptujski, Herren von Ptuj) je ime plemiškega rodu na Spódnjem Štájerskem, ki je bilo prvič omenjeno v dokumentu iz leta 1132 kot spoštovana in bogata ministerialna družina Salzburške nadškofije, ki je izumrla leta 1438.
Poglej Ministerial in Gospodje Ptujski
Gospostvo Wisch
Gospostvo Wisch ali praporščina Wisch v sedanji provinci Gelderland je bila samostojn gospoščina v grofiji Zutphen.
Poglej Ministerial in Gospostvo Wisch
Grad
pa tudi.
Poglej Ministerial in Grad
Grad Štrosburg (Koroška)
Grad Štrosburg je nekdanji sedež krških škofov, po njem pa se imenuje istoimensko mesto v dolini Krke na Koroškem.
Poglej Ministerial in Grad Štrosburg (Koroška)
Grad Cerovo
Grad Cerovo (Zeraw, Cerou (1202)) je v srednjem veku stal najverjetneje na hribu izven vasi Gornje Cerovo v Goriških Brdih.
Poglej Ministerial in Grad Cerovo
Grad Gutenberg
Valvasorjevem bakrorezu Grad Gutenberk ali Grad Stari Gutenberg tudi Hudi grad) je stal na severnem pobočju nad cerkvijo sv. Jurija nad Bistrico pri Tržiču in nad Potjo na Bistriško planino, na delno skalnatem pomolu z razgledom na naselje Bistrico, ki je bil razrušen 1511, od katerega so ostale le še mogočne razvaline.
Poglej Ministerial in Grad Gutenberg
Grad Habsburg
Grad Habsburg (nemško Schloss Habsburg), je grad na hribu v Švici.
Poglej Ministerial in Grad Habsburg
Grad Hohenwerfen
Grad Hohenwerfen je srednjeveški grad na skali, ki leži na nadmorski višini 697 m nad prepadom s pogledom na avstrijsko trško mesto Werfen v dolini reke Salzach, približno 40 kilometrov južno od Salzburga.
Poglej Ministerial in Grad Hohenwerfen
Grad Konjice
''grad Konjice'' Georg Matthäus Vischer ''Topographia Ducatus Stiriae'', bakrorez, Gradec, 1681 Grad Konjice (nemško Burg Gonobitz) je srednjeveški grad, mogočne razvaline na visokem, kopastem hribu nad Slovenskimi Konjicami, nad severnim vznožjem Konjiške gore in naseljem Zgornja Pristava.
Poglej Ministerial in Grad Konjice
Grad Kostrivnica
Grad Kostrivnica (nemško Kostreinitz) je bil grad v bližini Rogaške Slatine, na pobočju Boča, severovzhodno od Drevenika pri Kostrivnici, od katerega so danes vidni le še sledovi ruševin.
Poglej Ministerial in Grad Kostrivnica
Grad Kravjek
Današnji pogled gradu. Grad Kravjek (nemško Weineck) je bil grad, katerega ruševine stojijo na hribu Kravjek jugozahodno nad naseljem Leščevje ter nad nekdanjim dvorcem Kravjek severozahodno od Muljave na Dolenjskem.
Poglej Ministerial in Grad Kravjek
Grad Krško
Krško leta 1840, avtor neznan Grad Krško v 17. stoletju Grad Krško na franciscejskem katastru za Kranjsko, 1823-1869 Grad Krško (nemško Gurckfeld, dobesedno Krško polje - Gurck je ponemčena beseda za Krko) je bil srednjeveški grad, ki se je nahajal na hribu Gora nad starim mestnim jedrom Krškega.
Poglej Ministerial in Grad Krško
Grad Kunšperk
Grad Kunšperk (je »Kraljevi hrib«) je grad, katerega mogočne ruševine še danes stojijo na skalni polici nad trgom Kunšperk v Občini Bistrici ob Sotli.
Poglej Ministerial in Grad Kunšperk
Grad Lihtenberk
Grad Lihtenberk (izvirno nemško Lichtenberg) je bil grad pod gradom Bogenšperk nad Šmartnim pri Litiji, ki je bil zgrajen v prvi polovici 13. stoletja.
Poglej Ministerial in Grad Lihtenberk
Grad Limberk
Grad Limberk ali Grad Lilienberg tudi Lilienberg, Lilienberch, Liligenberc, Liligenberch, Lilinberc, Lilinberch Lindenberch, Leubrch, Limberg, Lilgenberch je stal na grebenu Limbarske gore v občini Moravče, vzhodno od cerkve sv.
Poglej Ministerial in Grad Limberk
Grad Limburg
Limburški grad, nemško Limburger Schloss, je srednjeveški kamnit grad v Limburgu ob Lahnu v zvezni deželi Hessen, okrožje Limburg-Weilburg, Nemčija.
Poglej Ministerial in Grad Limburg
Grad Mannsberg
Ruševine Altmannsberga in grad Mannsberg (2015) Grad Mannsberg (nemško Burg Mannsberg) je bil srednjeveški grad, danes obnovljen, ki je stal na vrhu osamelega gozdnatega hriba nad dolino na 690 m višine severovzhodno od Ostrovice, približno 14 kilometrov severovzhodno od Šentvida ob Glini na avstrijskem Koroškem.
Poglej Ministerial in Grad Mannsberg
Grad Maribor
Vischerjevem bakrorezu Vischerjevem bakrorezu Vischerjevem bakrorezu Mestni grad Maribor na franciscejskem katastru za Štajersko, 1823-1869 Maribor je v 12.
Poglej Ministerial in Grad Maribor
Grad Mirna
Grad Mirna (nemško Burg Neudegg) je grad na Dolenjskem, ob sotočju rek Mirne in Vejarščice, na podaljšanem rebru hriba Gorenjske gore na nadmorski višini 263 m.
Poglej Ministerial in Grad Mirna
Grad Momjan
Grad Momjan (hrvaško Kaštel Momjan, italijansko Momiano, nemško Mimiliano), je bil srednjeveški grad na skalnem pomolu nad dolino potoka Poganja blizu naselja Momjan na severu Istre, ki je bil pozidan že sredi 11.
Poglej Ministerial in Grad Momjan
Grad Planina
Grad Planina (nemško Montpreis, Monpreis) se nahaja nad istoimenskim trgom Planina pri Sevnici v Občini Šentjur pri Celju in je danes v razvalinah.
Poglej Ministerial in Grad Planina
Grad Prem
Grad Prem se nahaja na slemenastem robu naselja Prem nad reko Reko v bližini Ilirske Bistrice.
Poglej Ministerial in Grad Prem
Grad Raka
Atrij gradu Grad Raka Biedermeierska soba Notranjost gradu Grad Raka je dvorec v naselju Raka v občini Krško, v Sloveniji.
Poglej Ministerial in Grad Raka
Grad Ribnica
Ribniški grad iz razglednice iz leta 1906 Grad Ribnica na franciscejskem katastru za Kranjsko, 1823-1869 Grb Ribnice iz Velike grbovne knjige, avtor Janez Vajkard Valvasor Grad Ribnica (tudi ~ Reifniz) stoji v mestu Ribnica, na bregu reke Bistrice.
Poglej Ministerial in Grad Ribnica
Grad Riegersburg
Grad Riegersburg je srednjeveški grad na ugaslem vulkanu nad Riegersburgom v avstrijski deželi Štajerski.
Poglej Ministerial in Grad Riegersburg
Grad Stražberk
Grad Stražberk (nemško Strassberg) je stal v naselju Mali Cirnik pri Šentjanžu v občini Šentrupert.
Poglej Ministerial in Grad Stražberk
Grad Suha
Bakrorez upodobitve Gradu Suha, Topografija Nadvojvodine Koroške iz leta 1681 Grad Suha (nemško Schloss Neuhaus) (tudi Neuhäusl) je srednjeveški grad, ki stoji zahodno od Labota na desnem bregu Drave v istoimenski občini Suha na avstrijskem Koroškem.
Poglej Ministerial in Grad Suha
Grad Višnjevek
Grad Višnjevek (narečno: Višnjevk, v starih listinah tudi Visneuicko in Wisnivich (1288); Visgniuch (1314)) je v srednjem veku stal na griču Zagrad pri Višnjeviku v Goriških Brdih.
Poglej Ministerial in Grad Višnjevek
Grad Zelengrad
Grad Zelengrad ali Stari grad oz.
Poglej Ministerial in Grad Zelengrad
Henrik IV. Nemški
Henrik IV., cesar Svetega rimskega cesarstva, nemški, italijanski, burgundski kralj, * 11. november 1050, Goslar, † 7. avgust 1106, Liège. Henrik IV. je znan po bojevanju s papeži in visokim plemstvom za ohranitev kraljeve in cesarske avtoritete in s tem povezanim romanjem v Cannoso.
Poglej Ministerial in Henrik IV. Nemški
Henrik Ptujski
Henrik Ptujski (* okoli 1160; † 7. september 1217) je bil kot je Henrik II.
Poglej Ministerial in Henrik Ptujski
Hohenzollerji
Hohenzollerji so nemška vladarska rodbina, ki je poznana od 11.
Poglej Ministerial in Hohenzollerji
Kanton Bern
Kanton Bern ali Berne (nemško Kanton Bern, francosko canton de Berne) je eden izmed 26 kantonov, ki tvorijo Švicarsko konfederacijo.
Poglej Ministerial in Kanton Bern
Kastelan
Kastelan je bil nižji plemič in grajski poveljnik, ki je imel grad v najemu ali zastavi od višjega fevdalnega gospoda.
Poglej Ministerial in Kastelan
Konrad II. Nemški
Konrad II., poznan tudi kot Konrad Starejši ali Konrad Salijec, cesar Svetega rimskega cesarstva, rimsko-nemški kralj, italijanski in burgundski kralj, * ~ 990, Speyer, † 4. junij 1039, Utrecht.
Poglej Ministerial in Konrad II. Nemški
Konstanški Münster
Konstanški Münster ali Münster Naše ljube Gospe je bila do 13.
Poglej Ministerial in Konstanški Münster
Kosezi
Kosezi je naziv za pripadnike srednjeveškega družbenega sloja pri alpskih Slovanih, ki se je že v karantanski dobi povzpel nad svobodnjake.
Poglej Ministerial in Kosezi
Kraljeva pfalca, Goslar
Kraljeva pfalca v Goslarju ali cesarska palača v Goslarju (nemško: Kaiserpfalz Goslar) je zgodovinski gradbeni kompleks ob vznožju hriba Rammelsberg na jugu mesta Goslar, severno od hribovja Harz v Nemčiji.
Poglej Ministerial in Kraljeva pfalca, Goslar
Kuenburg
Kuenburg je stara koroška plemiška rodbina, katere člani so bili ministeriali ortenburških grofov in so se sprva imenovali po kraju Deinsdorf na notranjem Krškem.
Poglej Ministerial in Kuenburg
Laxenburg
Laxenburg je naselje in občina v Spodnji Avstriji v okrožju Mödling v bližini Dunaja z 2859 prebivalci (stanje 1. januar 2015).
Poglej Ministerial in Laxenburg
Muhov grad
Utrdbe in gradovi doline Glinščice in Brega Muhov grad (tudi grad Mokovo, v italijanščini castello di Moccò) se nahaja v Italiji, v občini Dolina, v Bregu v Istri, v bližini pokopališča vasi Boršt, nad dolino Glinščice.
Poglej Ministerial in Muhov grad
Otokar III. Štajerski
Otokar III.
Poglej Ministerial in Otokar III. Štajerski
Otokarji
Grb Otokarjev, bel panter na zelenem ozadju Otokarji, tudi Traungauci, bavarska plemiška rodbina, mejni grofje v Karantanski krajini in vojvode na Štajerskem v obdobju od 1050 do 1192.
Poglej Ministerial in Otokarji
Oton II. Bavarski
Oton II., bavarski vojvoda, grof Renskega palatinata, * 7. april 1206, Kelheim, † 29. november 1253, Landshut.
Poglej Ministerial in Oton II. Bavarski
Oton IV. Nemški
Oton IV., cesar Svetega rimskega cesarstva, nemški, italijanski, burgundski kralj, poitouski grof, akvitanski vojvoda, * 1175 ali kasneje, † 19. maj 1218, Harzburg.
Poglej Ministerial in Oton IV. Nemški
Oton Otrok
Oton, imenovan Otrok, prvi vojvoda v vojvodini Braunschweig-Lüneburg, * 1204, † 9. junij 1252, Lüneburg.
Poglej Ministerial in Oton Otrok
Otoni
Otoni ali Otonska rodbina (nemško Ottonen) je bila Saška rodbina nemških kraljev (919-1024), poimenovana po treh njenih kraljih in svetih rimskih cesarjih po imenu Oton, zlasti njegovem prvem cesarju Otonu I..
Poglej Ministerial in Otoni
Patanski kraljevi trg
Patanski kraljevi trg ali Trg Patan Durbar je v središču mesta Lalitpur v Nepalu.
Poglej Ministerial in Patanski kraljevi trg
Pöllauberg
Marijina romarska cerkev, Pöllauberg Slikovito pokopališče, Pöllauberg Ljudska šola Pöllauberg Pöllauberg je občina v sodnem okraju Hartberg-Fürstenfeld na Štajerskem v Avstriji.
Poglej Ministerial in Pöllauberg
Peter Štih
Peter Štih, slovenski zgodovinar, akademik * 27. november 1960, Ljubljana.
Poglej Ministerial in Peter Štih
Pilštanj
Grb trga Pilštanj (Kobel in Pirchegger, 1954) Pilštanj je razloženo naselje na zahodnem obrobju Kozjanskega hribovja v Občini Kozje.
Poglej Ministerial in Pilštanj
Praporni gospod
Praporni gospod, (nemško:Bannerherr tudi Banier- ali Panierherr ali švicarsko Venner, označuje praporščak, tj. urad zastavonosečega praporščaka ali vojaškega kontingenta, ki vodi suličarje.
Poglej Ministerial in Praporni gospod
Prelaz Turracher Höhe
Prelaz Turracher Höhe, zapisan tudi Turracherhöhe, se nanaša na vasico, prelaz čez Alpe in pokrajino v Krških Alpah (Gurktaler Alpen) v Avstriji.
Poglej Ministerial in Prelaz Turracher Höhe
Ptuj
Ptuj (staro poimenovanje Optuj) je mesto z 17.880 prebivalci (2022) in sedež mestne občine Ptuj (z vsemi četrtnimi skupnostmi ima skupaj skoraj 24.000 prebivalcev) ter upravne enote, prometno, oskrbovalno, gospodarsko, zaposlitveno, izobraževalno in kulturno središče Spodnjega Podravja oziroma Dravskega in Ptujskega polja, Haloz ter južnega dela Slovenskih goric.
Poglej Ministerial in Ptuj
Rihard I. Levjesrčni
Rihard I. (8. september 1157 – 6. april 1199) je bil kralj Anglije od leta 1189 do svoje smrti leta 1199.
Poglej Ministerial in Rihard I. Levjesrčni
Rudolf Rheinfeldški
Rudolf Rheinfeldški ali Rudof Švabski, švabski vojvoda, nemški protikralj, * okrog 1025; † 15.
Poglej Ministerial in Rudolf Rheinfeldški
Samostan Maulbronn
Samostan Maulbronn je nekdanja cistercijanska opatija v središču mesta Maulbronn.
Poglej Ministerial in Samostan Maulbronn
Slovenske Konjice
Slovenske Konjice (ali, v ljudskem govoru Konjice ali Kujince; Gonobitz),, so slovensko mesto z malo več kot 5.000 prebivalci v zgornji Dravinjski dolini, sedež istoimenske občine, nadžupnije in upravne enote.
Poglej Ministerial in Slovenske Konjice
Stari grad, Novo mesto
Stari grad na franciscejskem katastru za Kranjsko, 1823-1869 Stari grad nad Otočcem Stari grad pri Otočcu (nemško Altenburg) stoji v naselju Zagradu pri Otočcu na južnem pobočju Trške gore v občini Novo mesto in je že več let v obnavljanju.
Poglej Ministerial in Stari grad, Novo mesto
Stolnica v Churu
Stolnica v Churu, sicer stolnica Marijinega vnebovzetja (nemško Kathedrale St. Mariä Himmelfahrt), je katoliška stolnica škofije Chur v Švici.
Poglej Ministerial in Stolnica v Churu
Trdnjava Hohensalzburg
Trdnjava Hohensalzburg jeseni Hohensalzburg iu gradu Leopoldskron Hohensalzburg parka dvorca Mirabell Hohensalzburg iz Oskar-Kokoschka-Weg Pogled na trdnjavo iz Gersberg Alm Trdnjava ponoči Trdnjava Hohensalzburg Salzburg s Hohensalzburgom Trdnjava Hohensalzburg je simbol mesta Salzburg.
Poglej Ministerial in Trdnjava Hohensalzburg
Tri lige
Tri lige je bilo zavezništvo iz leta 1471 sestavljeno iz Lige Božje hiše, Lige desetih jurisdikcij in Sive lige, kar je sčasoma privedlo do nastanka švicarskega kantona Graubünden.
Poglej Ministerial in Tri lige
Trušnje
Trušnje (nemško Trixen) je ime za dolino v severozahodnem območju mestne občine Velikovec na avstrijskem Koroškem s posebnim zgodovinskim pomenom.
Poglej Ministerial in Trušnje
Ulrik II. Walseejski
Ulrik II.
Poglej Ministerial in Ulrik II. Walseejski
Viltuški gospodje
Viltuški gospodje, (nem.: Herren von Wildhaus) tudi von Wildhausen, de Wilthusen, Wilthosen, Wilthovsen, po gradu Viltuš ob Dravi blizu Maribora ob cesti proti Dravogradu, so bili štajerska ministerialna plemiška rodbina (ministeriali deželnega kneza), ki so bili stranska veja gospodov Mariborskih.
Poglej Ministerial in Viltuški gospodje
Vojvodina Avstrija
Vojvodina Avstrija, vojvodina Svetega rimskega cesarstva ter pozneje kronska dežela Avstrijske monarhije.
Poglej Ministerial in Vojvodina Avstrija
Vojvodina Bavarska
Vojvodina Bavarska, sprva plemenska vojvodina, kasneje vojvodina v Svetem rimskem cesarstvu.
Poglej Ministerial in Vojvodina Bavarska
Wittelsbachi
Svetem rimskem cesarstvu pod oblastjo Witteslbachov so obarvana zeleno; 14. stoletje Grb iz 13. in 14. stoletja; belo-modri rombasti vzorec so prevzeli po rodbini Bogen. Rodbina Wittelsbach, južnonemška knežja rodbina, poznana od 11. stoletja, na položaju bavarskih kraljev do leta 1918.
Poglej Ministerial in Wittelsbachi