Kazalo
67 odnosi: Aes grave, Alegorija Vrlin (Correggio), Angelo Poliziano, Apolon iz Veija, Atena, Atenska šola, Aventinski grič, Avgust (naslov), Bitonto, Cerkev Santa Maria della Rotonda, Albano Laziale, Cerkev sv. Jerneja, Breže, Cerkev sv. Marije na Kapitolu, Köln, Dvanajst bogov Olimpa, Emona, Etruščanska mitologija, Galci, Galleria degli Antichi in Palazzo del Giardino, Georg Henrik von Wright, Giustinianijeva Atena, Grad Schwetzingen, Hano (slon), Helikon (gorovje), I. legija Minervia, Inana, Junona, Jupiter (mitologija), Kapitolska triada, Knjiga o mestu dam, Kristina Švedska Katoliška, Loggia dei Lanzi, Mars (mitologija), Minerva, Mojzes, Mokoš, Narodni muzej Damaska, Narodni park Butrint, Neptun (mitologija), Oljka, Ostia Antica, Pajki, Palača Fontainebleau, Palas in kentaver, Papež Aleksander VI., Papež Julij II., Papež Leon X., Papež Sikst V., Parisova sodba (Rubens), Pestum, Pomeni imen asteroidov: 1–500, Rimska Dakija, ... Razširi indeks (17 več) »
Aes grave
Aes grave (slovensko težak bron) je izraz, s katerim numizmatiki označujejo ulite bronaste kovance, ki so bili v 4.
Poglej Minerva (božanstvo) in Aes grave
Alegorija Vrlin (Correggio)
Alegorija vrlin je Correggiova slika tempera na platnu iz okoli leta 1531 in meri 149 x 88 cm.
Poglej Minerva (božanstvo) in Alegorija Vrlin (Correggio)
Angelo Poliziano
Agnolo (Angelo) Ambrogini, znan tudi pod vzdevkom Poliziano, italijanski renesančni humanist, pesnik in filolog, * 14. julij 1454, Monetepulciano, Toskana, † 29. september 1494, Firence, Toskana.
Poglej Minerva (božanstvo) in Angelo Poliziano
Apolon iz Veija
Apolon iz Veija je etruščanski kip Apolona (Aplu) iz terakote v naravni velikosti, ki je bil zasnovan tako, da je postavljen v najvišji del templja.
Poglej Minerva (božanstvo) in Apolon iz Veija
Atena
Aténa (grško, Athēnâ ali, Athénē; dorsko, Asána; latinsko Minerva) je bila grška boginja civilizacije, modrosti, tkanja, obrti in vojaške discipline (nasilje in krvoželjnost sta bila Aresovo področje).
Poglej Minerva (božanstvo) in Atena
Atenska šola
Atenska šola (italijansko: Scuola di Atene) je freska italijanskega renesančnega umetnika Rafaela.
Poglej Minerva (božanstvo) in Atenska šola
Aventinski grič
Aventinski grič (/ˈævɪntaɪn, -tɪn/; latinsko Collis Aventinus; italijansko Aventino) je eden od sedmih gričev, na katerih je bil zgrajen stari Rim.
Poglej Minerva (božanstvo) in Aventinski grič
Avgust (naslov)
Kovanec cesarja Dioklecijana z napisom DIOCLETIANUS AUGOSTUS Avgust (latinsko, mn., slovensko veličasten, mogočen, velespoštovan) je bil starorimski naslov, ki je bil hkrati naslov in ime prvega rimskega cesarja Gaja Avgusta Oktavijana.
Poglej Minerva (božanstvo) in Avgust (naslov)
Bitonto
Bitonto (italijansko:; Bitontino Vetònde) je mesto in občina z okoli 55.000 prebivalci v metropolitanskem mestu Bari (deželi Apulija) v Italiji.
Poglej Minerva (božanstvo) in Bitonto
Cerkev Santa Maria della Rotonda, Albano Laziale
Cerkev Santa Maria Santissima della Rotonda Cerkev Marija Santissima della Rotonda ('a Ritonna v albanensskem narečju), prej znana kot Santa Maria Maggiore, je pomembno Marijino svetišče v Laciju, ki se nahaja v mestu Albano Laziale, v pokrajini Rim, na področju Castelli Romani.
Poglej Minerva (božanstvo) in Cerkev Santa Maria della Rotonda, Albano Laziale
Cerkev sv. Jerneja, Breže
Severna fasada Glavni oltar Cerkev svetega Jerneja je rimskokatoliška cerkev v župniji Breže (Friesach) in stoji severno od glavnega trga ob vznožju Petrove gore (Petersberga v kraju Breže na Koroškem v Avstriji. Cerkev je spomeniško zaščitena.
Poglej Minerva (božanstvo) in Cerkev sv. Jerneja, Breže
Cerkev sv. Marije na Kapitolu, Köln
vzhodni del cerkve sv. Marije na Kapitolu, pogled s severovzhoda križišče ladij in vzhodna apsida, zadaj ambulatorij Cerkev sv.
Poglej Minerva (božanstvo) in Cerkev sv. Marije na Kapitolu, Köln
Dvanajst bogov Olimpa
Monsiaujeva slika ''Dvanajst bogov Olimpa'' V starogrški religiji in grški mitologiji so olimpska dvanajsterica glavna božanstva grškega panteona, kamor so običajno šteti Zevs, Hera, Pozejdon, Demetra, Atena, Apolon, Artemida, Ares, Afrodita, Hefajst, Hermes in Hestija ali Had.
Poglej Minerva (božanstvo) in Dvanajst bogov Olimpa
Emona
Emona je bila rimska naselbina v središču današnje Ljubljane; samo ime pa je verjetno keltskega, predrimskega izvora.
Poglej Minerva (božanstvo) in Emona
Etruščanska mitologija
Etruščanski sarkofag Etruščanska mitologija vsebuje celo vrsto obredov in verovanj ter delovanje svečenikov, ki so jih imenovali haruspici in auguri.
Poglej Minerva (božanstvo) in Etruščanska mitologija
Galci
Kelti v 3. stoletju pr. n. št. Parizov (Metropolitan Museum of Art); Galci so se v zgodnjem obdobju kovanja denarja pogosto zgledovali po Grkih Galci, keltsko ljudstvo, ki je od železne dobe do rimskega obdobja prebivalo v Galiji.
Poglej Minerva (božanstvo) in Galci
Galleria degli Antichi in Palazzo del Giardino
Galleria degli Antichi (Stara galerija) in Palazzo del Giardino (Palača s parkom) sta sosednji, sodobni, renesančni stavbi na Vojaškem trgu (Piazza d'Armi) v Sabbioneti v pokrajini Mantovi v deželi Lombardiji v Italiji.
Poglej Minerva (božanstvo) in Galleria degli Antichi in Palazzo del Giardino
Georg Henrik von Wright
Georg Henrik von Wright (IPA), finski analitični filozof, logik in esejist, * 14. junij 1916, Helsinki, Finska, † 16. junij 2003, Helsinki.
Poglej Minerva (božanstvo) in Georg Henrik von Wright
Giustinianijeva Atena
Paroški marmorni kip Giustinianijeve Atene ali Giustinianijeve Minerve je rimska marmorna kopija grškega kipa Atene Palas iz poznega 5.
Poglej Minerva (božanstvo) in Giustinianijeva Atena
Grad Schwetzingen
Grad Schwetzinger (glavni vhod) Grad Schwetzinger (pogled iz parka) Cvetoče češnje v starem vrtu Grad Schwetzingen je grad v kraju Schwetzingen v bližini Heidelberga v Nemčiji, ki je služil predvsem Pfalškemu volilnemu knezu Karlu Filipu in Karlu Teodorju kot poletna rezidenca.
Poglej Minerva (božanstvo) in Grad Schwetzingen
Hano (slon)
Hano (Hanno ali), * okoli 1509 Cejlon (sedaj Šrilanka), † 16. junij 1516 Rim, je bil bel udomačen slon doma z otoka Cejlona, last Leona X. in predmet obravnave v Bedinijevi knjigi The Pope's Elephant; An Elephant's Journey from Deep in India to the Heart of Rome.
Poglej Minerva (božanstvo) in Hano (slon)
Helikon (gorovje)
Helikon (starogrško Ἑλικών; novogrško: Ελικώνας) je pogorje v okrožju Tespija v grški pokrajini Beociji.
Poglej Minerva (božanstvo) in Helikon (gorovje)
I. legija Minervia
Prva legija Minervia (latinsko – vdana boginji modrosti Minervi) je bila rimska legija, ki jo je ustanovil cesar Domicijan leta 82 za pohod proti germanskim Hatom.
Poglej Minerva (božanstvo) in I. legija Minervia
Inana
Inana je v sumerski mitologiji »gospodarica neba«, boginja plodnosti, ljubezni in prepira.
Poglej Minerva (božanstvo) in Inana
Junona
Srebrn kipec Junone Junona je bila v rimski mitologiji najvišja boginja, sestra in hkrati žena vrhovnega boga Jupitra, ter zavetnica mesta Rim.
Poglej Minerva (božanstvo) in Junona
Jupiter (mitologija)
Bronasti kip Jupitra iz regije Treviso Jupiter je v rimski mitologiji bog neba in grmenja, vrhovni bog rimskega panteona, zasedal je isto mesto kot Zevs v grški.
Poglej Minerva (božanstvo) in Jupiter (mitologija)
Kapitolska triada
Kapitolska triada je bila skupina treh božanstev, ki so jih v antični rimski religiji častili v skupnem templju na rimskem Kapitolskem griču (latinsko Capitolium).
Poglej Minerva (božanstvo) in Kapitolska triada
Knjiga o mestu dam
Ilustracija iz knjige Knjiga o mestu dam je nastala leta 1405 in predstavlja najpomembnejše delo Christine de Pizan.
Poglej Minerva (božanstvo) in Knjiga o mestu dam
Kristina Švedska Katoliška
Kristina (18. december 1626 – 19. april 1689), je bila edini preživeli otrok kralja Gustava Adolfa Švedskega in njegove žene Marije Eleonore Brandenburške; kot švedska kraljica.
Poglej Minerva (božanstvo) in Kristina Švedska Katoliška
Loggia dei Lanzi
Loggia dei Lanzi, imenovana tudi Loggia della Signoria, je stavba na vogalu Piazza della Signoria v Firencah v Italiji, ki meji na galerijo Uffizi.
Poglej Minerva (božanstvo) in Loggia dei Lanzi
Mars (mitologija)
Kip Marsa na brandenburških vratih Mars je bil v rimski mitologiji bog pomladi, plodnosti, in vojne ter zavetnik kmetov.
Poglej Minerva (božanstvo) in Mars (mitologija)
Minerva
Minerva je lahko.
Poglej Minerva (božanstvo) in Minerva
Mojzes
Mójzes (moderna hebrejščina, tiberijska vokalizacija, ISO 259-3) je bil, glede na Biblijo, Koran in bahajstvo, verski vodja, zakonodajalec in prerok.
Poglej Minerva (božanstvo) in Mojzes
Mokoš
Praslovanska boginja plodnosti, zaščitnica žensk, Perunova žena.
Poglej Minerva (božanstvo) in Mokoš
Narodni muzej Damaska
Narodni muzej Damaska (arabsko المتحف الوطني بدمشق) je arheološki muzej v središču Damaska, Sirija.
Poglej Minerva (božanstvo) in Narodni muzej Damaska
Narodni park Butrint
Narodni park Butrint (albansko Parku Kombëtar i Butrintit) je narodni park v okrožju Vlora v južni Albaniji.
Poglej Minerva (božanstvo) in Narodni park Butrint
Neptun (mitologija)
Bronzina Neptun je bog sladke vode in morja v rimski religiji.
Poglej Minerva (božanstvo) in Neptun (mitologija)
Oljka
Oljka (znanstveno ime Olea) je rod dreves iz družine oljkovk ali njihov plod, imenovan tudi oliva.
Poglej Minerva (božanstvo) in Oljka
Ostia Antica
Ostia Antica je veliko arheološko najdišče blizu sodobne Ostie, predmestja Rima, in je služila kot pristaniško mesto antičnega Rima, ki leži oddaljen približno 30 kilometrov proti severovzhodu.
Poglej Minerva (božanstvo) in Ostia Antica
Pajki
Pájki (znanstveno ime Araneae) so red členonožcev, ki ga natančneje uvrščamo v razred pajkovcev.
Poglej Minerva (božanstvo) in Pajki
Palača Fontainebleau
Palača Fontainebleau (francosko Château de Fontainebleau) se nahaja v občini Fontainebleau, 55 kilometrov jugovzhodno od središča Pariza in je med največjimi francoskimi kraljevimi palačami.
Poglej Minerva (božanstvo) in Palača Fontainebleau
Palas in kentaver
Palas in kentaver je slika italijanskega renesančnega slikarja Sandra Botticellija, iz okoli leta 1482.
Poglej Minerva (božanstvo) in Palas in kentaver
Papež Aleksander VI.
Papež Aleksander VI. (rojen kot Rodrigo Borgia ali Roderic Llançol i de Borja), španski rimskokatoliški duhovnik, škof, kardinal in papež, * 1. januar 1431, Xàtiva, (Valencija, Aragonsko kraljestvo, danes Španija); † 18. avgust 1503, Rim (Papeška država, danes Italija).
Poglej Minerva (božanstvo) in Papež Aleksander VI.
Papež Julij II.
Papež Julij II. (rojen kot Giuliano della Rovere z vzdevkom Il Terribile - Strašni), italijanski rimskokatoliški duhovnik, škof, kardinal in papež, * 5. december 1443, Albissola, (Genovska republika danes Italija); † 21. februar 1513, Rim (Papeška država, danes Italija oziroma Vatikan).
Poglej Minerva (božanstvo) in Papež Julij II.
Papež Leon X.
Papež Leon X. (rojen kot Giovanni de' Medici), italijanski rimskokatoliški duhovnik, škof, kardinal in papež, * 11. december 1475, Firence, † 1. december 1521, Rim.
Poglej Minerva (božanstvo) in Papež Leon X.
Papež Sikst V.
Papež Sikst V. (rojen kot Felice Piergentile da Montalto oziroma: Felice Peretti, pa tudi samo Montalto, OFM Conv), italijanski minorit, rimskokatoliški duhovnik, škof in kardinal, * 13. december 1521, Grottamare, † 27. avgust 1590 Rim (Papeška država, danes: Italija) Papež je bil med letoma 1585 in 1590.
Poglej Minerva (božanstvo) in Papež Sikst V.
Parisova sodba (Rubens)
Parisova sodba je ena od številnih slik, ki jih je naslikal Peter Paul Rubens, ki se ne ujemajo z 22 upodobitvami teme, pripisane Lucasu Cranachu starejšemu.
Poglej Minerva (božanstvo) in Parisova sodba (Rubens)
Pestum
Pestum (latinsko) je bilo večje starogrško mesto na obali Tirenskega morja v Magna Graecii (južna Italija).
Poglej Minerva (božanstvo) in Pestum
Pomeni imen asteroidov: 1–500
Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 1 do 500.
Poglej Minerva (božanstvo) in Pomeni imen asteroidov: 1–500
Rimska Dakija
Rimska Dakija (latinsko ali, romunsko Dacia romană) je bila rimska provinca med letoma 106 in 271 ali 275.
Poglej Minerva (božanstvo) in Rimska Dakija
Rimska mitologija
Rimska mitologija je zbirka tradicionalnih zgodb, ki se nanašajo na legendarni izvor antičnega Rima in verski sistem, kot je predstavljeno v literaturi in vizualni umetnosti Rimljanov.
Poglej Minerva (božanstvo) in Rimska mitologija
Rimski tempelj
Starodavni rimski templji so bili med najpomembnejšimi zgradbami v rimski kulturi in nekatere izmed najbogatejših stavb v rimski arhitekturi, čeprav so le redke ohranjene v popolnosti.
Poglej Minerva (božanstvo) in Rimski tempelj
Roma (mitologija)
V starodavni rimski veri je bila Roma žensko božanstvo, ki je poosebljalo mesto Rim in širše rimsko državo.
Poglej Minerva (božanstvo) in Roma (mitologija)
Sabinci
Sabinci (latinsko, starogrško, Sabĩnoi, italijansko Sabini) so bili italsko ljudstvo, ki je živelo v osrednjih Apeninih in pred ustanovitvijo Rima v Laciju severno od Ania.
Poglej Minerva (božanstvo) in Sabinci
Sansovinova Loggetta
Loggetta je majhna, bogato okrašena stavba ob vznožju zvonika na trgu sv. Marka v Benetkah v Italiji.
Poglej Minerva (božanstvo) in Sansovinova Loggetta
Santa Maria sopra Minerva
Santa Maria sopra Minerva je ena večjih cerkva rimskokatoliškega reda pridigarjev (bolj znanega kot dominikanci) v Rimu v Italiji.
Poglej Minerva (božanstvo) in Santa Maria sopra Minerva
Steber Brezmadežnega spočetja, Rim
Steber brezmadežnega spočetja (ital. La Colonna della Immacolata) je spomenik iz 19.
Poglej Minerva (božanstvo) in Steber Brezmadežnega spočetja, Rim
Tempelj kapitolskega Jupitra
Tempelj Jupitra Optimusa Maximusa (Jupiter Najboljši in Največji), znan tudi kot tempelj kapitolskega Jupitra (lat. Aedes Iovis Optimi Maximi Capitolini, italijansko Tempio di Giove Ottimo Massimo) je bil najpomembnejši tempelj v antičnem Rimu, in je stal na Kapitolskem griču.
Poglej Minerva (božanstvo) in Tempelj kapitolskega Jupitra
Tempelj Veste
Tempelj Veste (latinsko Aedes Vestae; italijansko Tempio di Vesta) je starodavna zgradba v Rimu v Italiji, na Rimskem forumu v bližini Regie in hiše vestalkinih devic.
Poglej Minerva (božanstvo) in Tempelj Veste
Triens
Æ Aes grave triens (107,00 g) galeje, pod njim štiri pike Triens (mn. trientes) je bil bronast kovanec Rimske republike, vreden asa ali 4 uncije.
Poglej Minerva (božanstvo) in Triens
Triumf Frederika Hendrika
Triumf Frederika Hendrika, princa Oranskega, je slika flamskega baročnega slikarja Jacoba Jordaensa, podpisana in datirana spodaj levo »J JOR fec / 1652«.
Poglej Minerva (božanstvo) in Triumf Frederika Hendrika
Vila d'Este
Villa d'Este je vila iz 16.
Poglej Minerva (božanstvo) in Vila d'Este
Virunum
Virunum - arheološka dela, južni del Virunum - arheološka dela, severni del Municipium Claudium Virunum ali krajše Virunum je bilo glavno mesto rimske province Norik.
Poglej Minerva (božanstvo) in Virunum
Vojvodina Spoleto
Vojvodina Spoleto (latinsko Ducatus Spolitanorum, italijansko Ducato di Spoleto) je bila langobardska vojvodina, ki jo je leta 570 ustanovil langobardski dux Faroald.
Poglej Minerva (božanstvo) in Vojvodina Spoleto
Volubilis
Volubilis (arabsko: وليلي) je deloma izkopano rimsko mesto v severnem Maroku blizu Meknesa med Fesom in Rabatom.
Poglej Minerva (božanstvo) in Volubilis
Worms
Worms je mesto v Porenje - Pfalško, v Nemčiji, ki se nahaja ob Zgornjem Renu približno 60 kilometrov jugo-jugozahodno od Frankfurta ob Majni.
Poglej Minerva (božanstvo) in Worms
93 Minerva
93 Minerva (mednarodno ime je tudi 93 Minerva) je asteroid v glavnem asteroidnem pasu.
Poglej Minerva (božanstvo) in 93 Minerva
Prav tako znan kot Minerva (mitologija).