Kazalo
56 odnosi: Ahajci (Homer), Ajgina, Alasija, Arhitekturni slog, Arzava, Atene, Šerdeni, Brindisi, Bronasta doba, Ciper, Dodona, Efez, Egejska civilizacija, Enkomi, Evripidova jama, Grad Larnaka, Grčija, Grška mitologija, Grška temna doba, Grki, Hanija, Heksamilion, Heladsko obdobje, Hiksi, Jonija, Jonski slog, Kardamom, Kefalonija, Kikladska umetnost, Klasična Grčija, Kultura žarnih grobišč, Linearna pisava A, Mikene, Mikenska vojska, Minojska doba, Mozaik, Newgrange, Pilos, Protogeometrična umetnost, Saranda, Sesklo, Sikuli, Sirakuze, Starodavni Bližnji vzhod, Starogrška arhitektura, Starogrška keramika, Starogrška književnost, Tebe, Grčija, Tell Kazel, Tolos, ... Razširi indeks (6 več) »
Ahajci (Homer)
Patrokla Ahajci (starogrško Ahaioí, slovensko Ahajci ali iz Ahaje) je bilo eno od skupnih imen Grkov v Homerjevi Iliadi in Odiseji.
Poglej Mikenska doba in Ahajci (Homer)
Ajgina
Ajgina (grško Αίγινα, Aígina, starogrško Αἴγῑνα) je eden od Saronskih grških otokov v Saronskem zalivu, 27 kilometrov od Aten.
Poglej Mikenska doba in Ajgina
Alasija
Bližnji vzhod v amarnskem obdobju (14. stoletje pr. n. št.) Alasija ali Alašija je bila v srednji in pozni bronasti dobi država nekje v vzhodnem Sredozemlju.
Poglej Mikenska doba in Alasija
Arhitekturni slog
Za arhitekturni slog so značilni elementi, zaradi katerih je zgradba ali druga struktura opazna ali zgodovinsko prepoznavna.
Poglej Mikenska doba in Arhitekturni slog
Arzava
Kralj Mire Tarkasnava okoli leta 1350 pr. n. št. Arzava je bila regija in politična entiteta (kraljestvo ali zveza lokalnih državic) v zahodni Anatoliji v drugi polovici 2.
Poglej Mikenska doba in Arzava
Atene
Atene (Ἀθῆναι, Athēnai, grško Αθήνα, Athīna) so grško glavno mesto, ki leži na polotoku Atika na jugovzhodnem delu celinske Grčije.
Poglej Mikenska doba in Atene
Šerdeni
Šerdeni v bitki, slika v templju Medinet Habu Šerdeni (egipčansko šrdn, šꜣrdꜣnꜣ ali šꜣrdynꜣ, ugaritsko šrdnn(m) in trtn(m), morda akadsko še–er–ta–an–nu) so bili ena od več skupin Ljudstev z morja z vzhodnega Sredozemlja, ki se pojavljajo v egipčanskih in ugaritskih zgodovinskih in ikonografskih zapisih iz 2.
Poglej Mikenska doba in Šerdeni
Brindisi
Brindisi je mesto na jadranski obali v provinci Apuliji v južni Italiji.
Poglej Mikenska doba in Brindisi
Bronasta doba
Muséum de Toulouse Bronasta doba je doba v razvoju civilizacij med letoma 2300 in 800 pr.n. št., v kateri so z najnaprednejšimi metalurškimi postopki uspeli pridobiti baker iz surove rude in mu primešali zmesi ter tako dobili bron.
Poglej Mikenska doba in Bronasta doba
Ciper
Ciper (Κύπρος, Kýpros; Kıbrıs), uradno Republika Ciper, (Kypriakḗ Dēmokratía; Kıbrıs Cumhuriyeti) je evrazijska otoška država v vzhodnem delu Sredozemlja južno od Turčije, zahodno od Levanta, severno od Egipta in vzhodno-jugovzhodno od Grčije.
Poglej Mikenska doba in Ciper
Dodona
Dodona (/doʊˈdoʊnə/; dorska grščina Δωδώνα - Dōdṓnā, jonska in atiška grščina Δωδώνη - Dōdṓnē) v Epiru v severozahodni Grčiji je bil najstarejši helenski orakelj, po Herodotu verjetno iz 2.
Poglej Mikenska doba in Dodona
Efez
Efez (/ ɛfəsəs /; grško Ἔφεσος Efezi, turško: Efes, iz hetitščine Apasa) je bilo staro grško mesto na obali Jonije, tri kilometre jugozahodno od današnjega Seldžuka v provinci Izmir, Turčija.
Poglej Mikenska doba in Efez
Egejska civilizacija
Egejska civilizacija je splošen izraz za evropske bronastodobne civilizacije na območju Grčije ob Egejskem morju.
Poglej Mikenska doba in Egejska civilizacija
Enkomi
Enkomi (grško, Enkomi, turško Tuzla) je vas pri Famagusti na otoku Cipru.
Poglej Mikenska doba in Enkomi
Evripidova jama
Načrt Evripidove jame Črnoglazirani sifos z vrezanimi črkami ΕΥΡΙΠΠ Evripidova jama je ozka jama, približno 47 metrov globoka z desetimi majhnimi dvoranami.
Poglej Mikenska doba in Evripidova jama
Grad Larnaka
Grad Larnaka (grško Κάστρο Λάρνακας; turško Larnaka Kalesi) je grad na južni obali Cipra.
Poglej Mikenska doba in Grad Larnaka
Grčija
Grčija (grško Ελλάδα, Elláda), uradno Helenska republika (grško Ελληνική Δημοκρατία, Elliniki Dimokratia), znana že od antičnih časov kot Helada (grško Ελλάς, Ellas), je država v jugovzhodni Evropi.
Poglej Mikenska doba in Grčija
Grška mitologija
Grško trojstvo in razporeditev treh zemeljskih kraljestev: Zevsovega Boga (Nebesa), Pozejdona (Morja in oceani) in Hada (Podzemlje). Teos (manjši bogovi) so otroci te trojice. Doprsni Zevsov kip Grška mitologija je skupek mitov in naukov, ki pripadajo antičnim Grkom, v zvezi z njihovimi bogovi in junaki, naravo Sveta in izvorom ter pomenom njihovega kultnega in ritualnega ravnanja.
Poglej Mikenska doba in Grška mitologija
Grška temna doba
Grška temna doba, ki se imenuje tudi grški srednji vek ali Homerjeva doba (po legendarnem pesniku Homerju) ali geometrično obdobje (po značilni geometrični umetnosti tistega časa), je obdobje grške zgodovine od konca mikenske palačne civilizacije okoli 1100 pr.
Poglej Mikenska doba in Grška temna doba
Grki
Grki ali Heleni (grško Έλληνες, Éllines) so etnična skupina in narod, ki izvira iz Grčije, Cipra, južne Albanije, Anatolije, delov Italije in Egipta ter v manjšem obsegu drugih okoliških držav v vzhodnem Sredozemlju in ob Črnem morju.
Poglej Mikenska doba in Grki
Hanija
Pogled na pristanišče Hanija (grško Χανιά) je drugo največje mesto na Kreti in glavno mesto istoimenske prefekture.
Poglej Mikenska doba in Hanija
Heksamilion
Zid Heksamilion (grško, ’Examílion teíchos, slovensko Šestmiljni zid) je bil obrambni zid, zgrajen preko Korintske ožine, da bi branil kopensko pot z grške celine na polotok Peloponez.
Poglej Mikenska doba in Heksamilion
Heladsko obdobje
Heladsko obdobje je sodoben izraz za kulturo celinske Grčije, ki se je razvijala v bronasti dobi.
Poglej Mikenska doba in Heladsko obdobje
Hiksi
Hiksi (egipčansko heqa khasut, vladarji tujih dežel, starogrško, Hiksós, Hxós) so bili ljudstvo mešanega izvora, morda iz zahodne Azije,Hyksos (Egyptian dynasty), Encyclopædia Britannica Online, Encyclopædia Britannica, Inc.
Poglej Mikenska doba in Hiksi
Jonija
Jonija je bila starodavna regija na zahodni obali Anatolije, južno od današnjega Izmirja.
Poglej Mikenska doba in Jonija
Jonski slog
Jonski slog ali jonski red je eden od treh slogov klasične arhitekture.
Poglej Mikenska doba in Jonski slog
Kardamom
Kardamóm je začimba narejena iz semen več rastlin iz rodov znanstveno ime Elettaria cardamomum in Amomum iz družine Zingiberaceae.
Poglej Mikenska doba in Kardamom
Kefalonija
Kefalonija (grško Κεφαλονιά), prej znana tudi kot Kefalinija ali Kefalenija (Κεφαλληνία), je največji otok med jonskimi otoki v zahodni Grčiji in 6.
Poglej Mikenska doba in Kefalonija
Kikladska umetnost
Kikladska umetnost zajema vizualno umetnost starodavne kikladske civilizacije, ki je cvetela na otokih v Egejskem morju od 3300 do 2000 pred našim štetjem.
Poglej Mikenska doba in Kikladska umetnost
Klasična Grčija
Klasična doba je v grški zgodovini obdobje od grške zmage nad Perzijci (479 pr. n. št.) do smrti Aleksandra Velikega (323 pr. n. št.). Sledi arhaični dobi.
Poglej Mikenska doba in Klasična Grčija
Kultura žarnih grobišč
Kultura žarnih grobišč – (KŽG) (1300 pr. n. št. - 750 pr. n. št.) je bila pozno bronastodobna kultura srednje Evrope.
Poglej Mikenska doba in Kultura žarnih grobišč
Linearna pisava A
Linearna pisava A je nerazvozlana pisava, ki se je uporabljala v antični Grčiji (tudi kretski hieroglifi so nerazvozlani).
Poglej Mikenska doba in Linearna pisava A
Mikene
Mikene (grško Μυκῆναι Mykēnai), (angleško Mycenae) so arheološko najdišče v Grčiji, okoli 90 km jugozahodno od Aten na severovzhodnem delu polotoka Peloponeza.
Poglej Mikenska doba in Mikene
Mikenska vojska
O vojaški naravi mikenske Grčije (približno 1600–1100 pr. n. št.) v pozni bronasti dobi kažejo številna izkopana orožja, bojevniki in bojne upodobitve v sodobni umetnosti, pa tudi ohranjeni grški linearni zapisi B. Mikenci so vlagali v razvoj vojaške infrastrukture, pri čemer so vojaško proizvodnjo in logistiko nadzirali neposredno iz palačnih centrov.
Poglej Mikenska doba in Mikenska vojska
Minojska doba
Minojska doba (tudi minojska kultura, civilizacija) je obdobje predhelenistične bronastodobne civilizacije na Kreti v Egejskem morju.
Poglej Mikenska doba in Minojska doba
Mozaik
Emoni, današnji Ljubljani Mozaik (mosaico, museios) je umetniško delo ali podoba, sestavljena iz majhnih koščkov barvnega stekla, kamna, marmorja, opek, školjk ali drugih materialov.
Poglej Mikenska doba in Mozaik
Newgrange
Newgrange (irsko Sí an Bhrú ali Brú na Bóinne) je prazgodovinski spomenik v grofiji Meath na Irskem, ki leži 8 km zahodno od Droghede na severni strani reke Boyne.
Poglej Mikenska doba in Newgrange
Pilos
Pilos (grško Πύλος), zgodovinsko znan tudi pod svojim italijanskim imenom Navarino, je mesto in nekdanja občina v Meseniji na Peloponezu v Grčiji.
Poglej Mikenska doba in Pilos
Protogeometrična umetnost
Protogeometrična umetnost ali protogeometrični slog je slog starogrškega lončarstva predvsem v Atenah v letih med približno 1050 in 900 pred našim štetjem, v grški temni dobi in pred arhaičnim obdobjem.
Poglej Mikenska doba in Protogeometrična umetnost
Saranda
Saranda je mesto v Republiki Albaniji in sedež občine Saranda.
Poglej Mikenska doba in Saranda
Sesklo
Sesklo (aromunsko Seshklu) je vas v Grčiji, blizu mesta Volos, mesta v občini Ajzonija.
Poglej Mikenska doba in Sesklo
Sikuli
Karta predhelenske Sicilije Sikuli (latinsko Siculi, starogrško Sikeloi) so bili italsko pleme, v železni dobi naseljeno v vzhodni Siciliji.
Poglej Mikenska doba in Sikuli
Sirakuze
Sirakuze (sicilijansko Sarausa/Seragusa) so zgodovinsko mesto na Siciliji in glavno mesto pokrajine Siracusa.
Poglej Mikenska doba in Sirakuze
Starodavni Bližnji vzhod
Starodavni Bližnji vzhod je bil sedež zgodnjih civilizacij v regiji in v grobem ustreza sodobnemu Bližnjemu vzhodu: Mezopotamija (sodobno Irak, jugovzhod Turčije, jugozahod Irana, severovzhod Sirije in Kuvajt), Stari Egipt, starodavni Iran (Elam, Medija, Partija in Perzija), Anatolija / Mala Azija in armensko visokogorje (Turška vzhodna Anatolija, Armenija, severozahod Irana, južna Gruzija in zahodni Azerbajdžan), Levant (sodobna Sirija, Libanon, Palestina, Izrael in Jordanija), Ciper in Arabski polotok.
Poglej Mikenska doba in Starodavni Bližnji vzhod
Starogrška arhitektura
Starogrška arhitektura je arhitektura grško govorečih ljudstev, katerih kultura je cvetela na grški celini, Peloponezu, Egejskih otokih in v kolonijah v Anatoliji in Italiji v obdobju od okoli 900 pred našim štetjem do 1.
Poglej Mikenska doba in Starogrška arhitektura
Starogrška keramika
Starogrška keramika, zaradi svoje relativne trajnosti, obsega velik del arheoloških ostankov antične Grčije in ker jih je toliko (več kot 100.000 vaz je zapisano v Corpus vasorum antiquorum – mednarodni raziskovalni projekt za keramično dokumentacijo klasičnega območja), ima zelo velik vpliv na naše poznavanje grške družbe.
Poglej Mikenska doba in Starogrška keramika
Starogrška književnost
Starogrška književnost obsega književno ustvarjalnost v grškem jeziku, ki se začne s Homerjevimi epi okoli 8.
Poglej Mikenska doba in Starogrška književnost
Tebe, Grčija
Tebe (/ θiːbz /; stara grščina: Θῆβαι, Thēbai, grški izgovor:; moderna grščina: Θήβα, Thíva) so mesto v Beociji v osrednji Grčiji.
Poglej Mikenska doba in Tebe, Grčija
Tell Kazel
Tell Kazel jo grič ovalne oblike, ob vznožju dolg 350 m in širok 325 m. Na vrhu se zmanjša na približno 200 x 200 m. Grič stoji v sirskem guvernatu Tartus približno 18 km južno od Tartusa.
Poglej Mikenska doba in Tell Kazel
Tolos
Tolos nuragi od znotraj Tolos (grško ἡ θόλος, množina tholoi) je bila v grško-rimski antiki prvotno sveta rotunda s peristazo (arkadami) ali brez nje.
Poglej Mikenska doba in Tolos
Ugarit
Ugarit je feničansko arheološko najdišče v Siriji, nekaj km severno od pristaniškega mesta Latakija, v bližini modernega naselja Ras Šamra (arabsko رأس شمره).
Poglej Mikenska doba in Ugarit
Uluburunski brodolom
Uluburunski brodolom – je brodolom ladje iz poznega bronaste dobe datiran v pozno 14.
Poglej Mikenska doba in Uluburunski brodolom
Umetnost egejskih kultur
''Kikladski idol'', 2700–2300 pr. n. št., višina 27 cm, kamen, Louvre, Pariz, maskota olimpijskih iger v Atenah 2004 ''Idol z Amorga'', zgodnje kikladsko obdobje, marmor, 88, 8 x 1 7,8 x 6 cm, Karlsruhe, Nemčija Umetnost egejskih kultur je umetnost kikladske, minojske (kretske) in mikenske kulture, ki so cvetele na širšem prostoru ob Egejskem morju okoli leta 2200–1200 pr.
Poglej Mikenska doba in Umetnost egejskih kultur
Volos, Grčija
Volos (Βόλος) je obalno pristaniško mesto v Tesaliji, ki leži na sredini grške celine, približno 330 kilometrov severno od Aten in 220 kilometrov južno od Soluna.
Poglej Mikenska doba in Volos, Grčija
Zeleni grški porfir
Lapis Lacedaemonius (tudi Marmor Lacedaemonium, grško Krokeatis Lithos, italijansko Porfido verde antico ali Porfido verde di Grecia, večkrat narobe imenovan tudi Serpentino verde antico zaradi samega vzorca, ki spominja na kačjo kožo; v italijanščini 'serpentino' pomeni 'kačji') znan tudi Špartanski bazalt je oblika andezita ali vulkanska kamnina, ki je danes znana le iz enega vira v vasi Krokeai na Peloponezu v Grčiji.
Poglej Mikenska doba in Zeleni grški porfir
Zgodovina umetnosti
Sikstinska kapela (1508-1512), Vatikan, Rim Kvartet za flavto (1777), Wolfgang Amadeus Mozart Dve strani iz Gallandovega rokopisa, najstarejše besedilo Tisoč in ene noči. Arabski rokopis iz 14. stoletja iz Sirije v Bibliotheque Nationale v Parizu Zgodovina umetnosti je multidisciplinarna znanost, ki raziskuje umetnost skozi čas, se ukvarja z razvrščanjem kultur, vzpostavlja periodizacijo in opazuje posebnosti in vplivne značilnosti umetnosti.
Poglej Mikenska doba in Zgodovina umetnosti