Hitreje kot brskalnik!
9 odnosi: Avlos, Gordijski vozel, Kibela, Muzej anatolskih civilizacij, Ankara, Odiranje Marsiasa (Tizian), Pomeni imen asteroidov: 1501–2000, Sargon II., Stare grške bajke, Zlato.
Avlos
Avlos (starogrško αὐλός, množina αὐλοί, auloi) ali tibija (latinsko) je bil antično grško pihalno glasbilo, ki ga pogosto vidimo na umetniških delih in ga potrjuje tudi arheologija.
Novo!!: Midas in Avlos · Poglej več »
Gordijski vozel
Aleksander Veliki seka gordijski vozel Górdijski vôzel je po starogrški pravljici vozel, ki ga je na vozu, nekdaj v lasti kralja Midasa, zavozlal frigijski kralj Gordios.
Novo!!: Midas in Gordijski vozel · Poglej več »
Kibela
Kibela na prestolu z levom, rogom izobilja in muralno krono; rimski marmor, okoli leta 50, Getty Museum Kibela ali Cibela (frigijsko Matar Kubileya/Kubeleya - 'Kibelijina mati', morda 'Gorska mati'; lidijsko Kuvava; starogrško Κυβέλη Kybélē, Κυβήβη Kybḗlē, Κύβελις Kýbelis) je bila izvirno anatolska boginja mati; morda je imela izvor v zgodnje-neolitskem naselju Çatalhöyüku (na območju mesta Konye), kjer je najden velik kip boginje predstavljene kako sedi na levjem prestolu.
Novo!!: Midas in Kibela · Poglej več »
Muzej anatolskih civilizacij, Ankara
Muzej anatolskih civilizacij (turško Anadolu Medeniyetleri Müzesi) je na južni strani ankarskega gradu v mestni četrti Atpazarı, Ankara, Turčija.
Novo!!: Midas in Muzej anatolskih civilizacij, Ankara · Poglej več »
Odiranje Marsiasa (Tizian)
Odiranje Marsiasa je slika italijanskega poznorenesančnega umetnika Tiziana, verjetno naslikana med približno 1570 in njegovo smrtjo leta 1576, ko je bil star osemdeset let.
Novo!!: Midas in Odiranje Marsiasa (Tizian) · Poglej več »
Pomeni imen asteroidov: 1501–2000
Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 1501 do 2000.
Novo!!: Midas in Pomeni imen asteroidov: 1501–2000 · Poglej več »
Sargon II.
Sargon II. (asirsko Šarru-ukīn (LUGAL-GI.NA 𒈗𒄀𒈾), aramejsko סרגן, je bil asirski kralj, ki je vladal 722-705 pr. n. št., * okoli 765 pr. n. št., † 705 pr. n. št. Bil je sin kralja Tiglat-Pileserja III. Na oblast je prišel relativno pozno in je morda uzurpiral prestol svojega starejšega brata Šalmaneserja V. Zatrl je več uporov, podjarmil Izraelsko kraljestvo in leta 710 pr. n. št. Babilonijo, s čimer je ponovno združil Asirijo z njenim južnim rivalom. Državi sta bili ločeni od Hamurabijeve smrti leta 1750 pr. n. št. Novoasirska izgovarjava njegovega imena je bila domnevno /sargi:n(u)/ ali /sarga:n(u)/. Izgovarjava Sargon temelji na biblični obliki imena (סרגון), omenjenega v Izaija 20:1. Vladarska številka II. je sodobna, da bi se razlikoval od staroasirskega vladarja Sargona I. in še starejšega akadskega vladarja Sargona Starejšega.
Novo!!: Midas in Sargon II. · Poglej več »
Stare grške bajke
Stare grške bajke (češ. Staré řecké báje a pověsti) sestavljajo bajke iz grške mitologije, ki jih je zbral češki pisatelj Eduard Petiška.
Novo!!: Midas in Stare grške bajke · Poglej več »
Zlato
Zlato je kemični element s simbolom Au in atomskim številom 79, zaradi česar je eden od elementov višjih atomskih števil, ki se pojavljajo naravno.
Novo!!: Midas in Zlato · Poglej več »
