OdhodniDohodne

🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!

Kazalo

1. 322 odnosi: Accademia della Crusca, Adam, Adam (Sveto pismo), Akademska umetnost, Akt (upodobitev), Alegorija nagnjenja, Alessandro Vittoria, Amor, Andrea Palladio, Angel (Michelangelo), Angkor Vat, Angleška renesansa, Annibale Carracci, Antonio Canova, Apolon Belvederski, Apolon v Vulkanovi kovačnici, Apostolska palača, Arca di San Domenico, Arezzo, Arhitektura stolnic in velikih cerkev, Armand Jean du Plessis de Richelieu, Artemisia Gentileschi, Ashmolov muzej, Atenska šola, Aurora (Michelangelo), Španske stopnice, Ženska figura (Giambologna), Čudež sužnja (Tintoretto), Bakh, Baluster, Baptisterij svetega Janeza Krstnika, Firence, Baročna arhitektura, Baročno kiparstvo, Baročno slikarstvo, Barok, Bazilika Superga, Bazilika sv. Križa, Firence, Bazilika sv. Petra, Vatikan, Bazilika svetega Dominika, Bologna, Bazilika svetega Janeza v Lateranu, Bazilika svetega Lovrenca, Firence, Bazilika svetega Petra v vezeh, Rim, Belvederski torzo, Benvenuto Cellini, Bernardo Rossellino, Biblioteca Marciana, Bitka Kentavrov (Michelangelo), Bitka pri Anghiariju, Bitka pri Anghiariju (Leonardo), Bolonjska stolnica, ... Razširi indeks (272 več) » « Shrink indeks

Accademia della Crusca

Accademia della Crusca je italijanska ustanova, ki se ukvarja izključno z jezikoslovjem in filologijo italijanščine.

Poglej Michelangelo Buonarroti in Accademia della Crusca

Adam

Adam je moško osebno ime.

Poglej Michelangelo Buonarroti in Adam

Adam (Sveto pismo)

Adam (tiberijsko: Āḏām) je lik iz 1. Mojzesove knjige Geneza v hebrejski Bibliji ter v Koranu in krščanskem verovanju.

Poglej Michelangelo Buonarroti in Adam (Sveto pismo)

Akademska umetnost

Akademska umetnost ali akademizem je slog slikarstva in kiparstva, ki je nastal pod vplivom evropskih akademij umetnosti.

Poglej Michelangelo Buonarroti in Akademska umetnost

Akt (upodobitev)

Akt je upodobitev golega ali skoraj golega človeškega telesa.

Poglej Michelangelo Buonarroti in Akt (upodobitev)

Alegorija nagnjenja

Alegorija nagnjenja je slika olje na platnu iz leta 1615–1617, slikarke Artemisije Gentileschi na stropu galerije v Casa Buonarroti v Firencah.

Poglej Michelangelo Buonarroti in Alegorija nagnjenja

Alessandro Vittoria

San Zaccaria, Benetke Alessandro Vittoria (1525–1608) je bil italijanski manieristični kipar beneške šole, »eden glavnih predstavnikov beneškega klasičnega sloga« in tekmec Giambologni kot najpomembnejši kiparji poznega 16.

Poglej Michelangelo Buonarroti in Alessandro Vittoria

Amor

Amor (latinsko ljubezen; tudi Kupid) je v rimski mitologiji bog ljubezni.

Poglej Michelangelo Buonarroti in Amor

Andrea Palladio

Andrea Palladio (s pravim imenom Andrea di Pietro della Gondola), italijanski renesančni arhitekt, * 30. november 1508, Padova, † 19. avgust 1580, Maser blizu Trevisa.

Poglej Michelangelo Buonarroti in Andrea Palladio

Angel (Michelangelo)

Angel, ki drži svečnik je kip iz marmorja, ki ga je ustvaril Michelangelo med letoma 1494 in 1495 in je del dekoracije Arca di San Domenico.

Poglej Michelangelo Buonarroti in Angel (Michelangelo)

Angkor Vat

Angkor Vat je tempeljski kompleks v Kambodži in največji verski spomenik na svetu.

Poglej Michelangelo Buonarroti in Angkor Vat

Angleška renesansa

Angleška renesansa je bila kulturno in umetniško gibanje v Angliji od konca 15.

Poglej Michelangelo Buonarroti in Angleška renesansa

Annibale Carracci

Annibale Carracci, italijanski slikar in mojster, * 3. november 1560, Bologna, † 15. julij 1609, Rim.

Poglej Michelangelo Buonarroti in Annibale Carracci

Antonio Canova

Antonio Canova, beneški kipar, *1. november 1757, Possagno, † 13. oktober 1822, Benetke.

Poglej Michelangelo Buonarroti in Antonio Canova

Apolon Belvederski

Apolon Belvederski, imenovan tudi Pitijski Apolon, je slavna marmorna skulptura iz klasične antike.

Poglej Michelangelo Buonarroti in Apolon Belvederski

Apolon v Vulkanovi kovačnici

Apolon v Vulkanovi kovačnici, včasih imenovan tudi Vulkanova kovačnica, je oljna slika Diega Velázqueza, dokončana po njegovem prvem obisku Italije leta 1629.

Poglej Michelangelo Buonarroti in Apolon v Vulkanovi kovačnici

Apostolska palača

Apostolska palača (latinsko Palatium Apostolicum; italijansko Palazzo Apostolico) je uradna rezidenca papeža, poglavarja katoliške cerkve, v Vatikanu.

Poglej Michelangelo Buonarroti in Apostolska palača

Arca di San Domenico

Arca di San Domenico (Skrinja svetega Dominika) je spomenik, ki vsebuje ostanke svetega Dominika.

Poglej Michelangelo Buonarroti in Arca di San Domenico

Arezzo

Arezzo je mesto in občina v osrednji Italiji, glavno mesto pokrajine z istim imenom, ki se nahaja v Toskani.

Poglej Michelangelo Buonarroti in Arezzo

Arhitektura stolnic in velikih cerkev

Arhitekturo stolnic, bazilik in velikih cerkev zaznamuje velik obseg zgradb in sledi eni izmed več razvejanih tradicij oblike, funkcije in sloga, ki vse izhajajo iz zgodnjekrščanske arhitekturne tradicije, ki je bila vzpostavljena v konstantinovem obdobju.

Poglej Michelangelo Buonarroti in Arhitektura stolnic in velikih cerkev

Armand Jean du Plessis de Richelieu

Grb družine Richelieu Armand Jean du Plessis de Richelieu de Richelieu, francoski duhovnik, kardinal, vojvoda in politik, * 10. september 1585, grad Richelieu, Departma Indre-et-Loire, † 4. december 1642.

Poglej Michelangelo Buonarroti in Armand Jean du Plessis de Richelieu

Artemisia Gentileschi

Artemisia Gentileschi ali Artemisia Lomi (italijansko), italijanska baročna slikarka, * 8. julij 1593, † 1656 Danes velja za eno najbolj izurjenih slikark v generaciji po Caravaggioju.

Poglej Michelangelo Buonarroti in Artemisia Gentileschi

Ashmolov muzej

Ashmolov muzej (uradno ime Ashmolov muzej umetnosti in arheologije) na ulici Beaumont, Oxford, Anglija, je prvi univerzitetni muzej na svetu.

Poglej Michelangelo Buonarroti in Ashmolov muzej

Atenska šola

Atenska šola (italijansko: Scuola di Atene) je freska italijanskega renesančnega umetnika Rafaela.

Poglej Michelangelo Buonarroti in Atenska šola

Aurora (Michelangelo)

Aurora je marmorna skulptura (155 × 180 cm, največja poševna dolžina 206 cm) avtorja Michelangela, za katero velja da je bila izdelana 1524–1527 in je del dekoracije Nove zakristije cerkve sv. Lovrenca v Firencah.

Poglej Michelangelo Buonarroti in Aurora (Michelangelo)

Španske stopnice

Španske stopnice, gledano s trga Piazza di Spagna. V ospredju je Fontana della Barcaccia Španske stopnice (italijansko Scalinata di Trinità dei Monti) je niz stopnic v Rimu v Italiji, ki se vzpenjajo po strmem pobočju med trgom Piazza di Spagna na dnu in trgom Trinità dei Monti, na katerem prevladuje cerkev Trinità dei Monti na vrhu.

Poglej Michelangelo Buonarroti in Španske stopnice

Ženska figura (Giambologna)

Ženska figura je marmornat kip v skoraj v naravni velikosti, flamskega kiparja Giambologne iz 16.

Poglej Michelangelo Buonarroti in Ženska figura (Giambologna)

Čudež sužnja (Tintoretto)

Čudež sužnja (znan tudi kot Čudež svetega Marka, 1548) je slika italijanskega renesančnega umetnika Jacopa Tintoretta in je zdaj v galeriji Gallerie dell'Accademia v Benetkah.

Poglej Michelangelo Buonarroti in Čudež sužnja (Tintoretto)

Bakh

''Bakh na bakhanalijah'', Peter Paul Rubens. Pompejev, zasut leta 79, ki je nastal približno 100 let prej v Avgustovskem času Pijani Bakh'' (Michelangelo) Bakh (latinsko Bakhus, starogrško: Bákhos) je vzdevek Dioniza, boga vina, zastrupitve, norosti in ekstaze v grški mitologiji.

Poglej Michelangelo Buonarroti in Bakh

Baluster

Baluster se imenuje okrogli ali oglati, leseni, kovinski ali kamniti stebriček, pogosto močno zaobljen in profiliran.

Poglej Michelangelo Buonarroti in Baluster

Baptisterij svetega Janeza Krstnika, Firence

Krstilnica svetega Janeza Krstnika, tudi Firenška krstilnica (italijansko Battistero di San Giovanni), je verska stavba v Firencah v Italiji in ima status manjše bazilike.

Poglej Michelangelo Buonarroti in Baptisterij svetega Janeza Krstnika, Firence

Baročna arhitektura

Baročna arhitektura je izrazito dekorativen in teatralen slog, ki se je v Italiji pojavil v začetku 17.

Poglej Michelangelo Buonarroti in Baročna arhitektura

Baročno kiparstvo

Baročno kiparstvo je kiparstvo, ki je povezano z baročnim slogom v obdobju med zgodnjim 17.

Poglej Michelangelo Buonarroti in Baročno kiparstvo

Baročno slikarstvo

Diego Velazquez, ''Las meninas'', 1656 – 1657, olje na platnu, 318 × 276 cm, Muzej Prado, Madrid. Jacob van Ruisdael, ''Krajina s mlinom'', 1670, olje na platnu, 83 × 101 cm, Rijksmuseum, Amsterdam. Baročno slikarstvo je slikarstvo, povezano z baročnim kulturnim gibanjem.

Poglej Michelangelo Buonarroti in Baročno slikarstvo

Barok

''Venera in Adonis'', Peter Paul Rubens (1635–40) Bernini (1651) Romarska cerkev v Wiesu na Bavarskem (1754) Barók je slog v arhitekturi, glasbi, plesu, slikarstvu, kiparstvu in drugih umetnostih, ki je v Evropi cvetel od začetka 17.

Poglej Michelangelo Buonarroti in Barok

Bazilika Superga

Bazilika Superga (italijansko: Basilica di Superga) je cerkev v bližini Torina v Italiji, ki je ime dobila po kraju, sicer pa je njeno ime Basilica della Natività di Maria Vergine (Bazilika Jezusovega rojstva Device Marije).

Poglej Michelangelo Buonarroti in Bazilika Superga

Bazilika sv. Križa, Firence

Bazilika Santa Croce (Basilica di Santa Croce - bazilika svetega Križa) je glavna frančiškanska cerkev v Firencah v Italiji in manjša bazilika rimskokatoliške cerkve.

Poglej Michelangelo Buonarroti in Bazilika sv. Križa, Firence

Bazilika sv. Petra, Vatikan

Papeška bazilika svetega Petra v Vatikanu (italijansko: basilica Papale di San Pietro in Vaticano) ali preprosto bazilika svetega Petra (latinsko: Basilica Sancti Petri) je cerkev, zgrajena v renesančnem slogu, ki stoji v Vatikanu, papeški enklavi v mestu Rim.

Poglej Michelangelo Buonarroti in Bazilika sv. Petra, Vatikan

Bazilika svetega Dominika, Bologna

Bazilika sv.

Poglej Michelangelo Buonarroti in Bazilika svetega Dominika, Bologna

Bazilika svetega Janeza v Lateranu

Nadbazilika Presvetega Odrešenika in svetega Janeza Krstnika ter Evangelista v Lateranu, rimska stolnica (italijansko: Santissimo Salvatore e Santi Giovanni Battista ed Evangelista in Laterano), znana tudi kot Papeška nadškofija svetega Janeza Lateranu, Sveti Janez Lateranski ali Lateranska bazilika je stolna cerkev rimske škofije v mestu Rim in služi kot sedež rimskega papeža.

Poglej Michelangelo Buonarroti in Bazilika svetega Janeza v Lateranu

Bazilika svetega Lovrenca, Firence

Bazilika San Lorenzo v Firencah je znana po svoji čisti renesančni notranjosti in po kapelah, v katerih so pokopani člani družine Medičejcev.

Poglej Michelangelo Buonarroti in Bazilika svetega Lovrenca, Firence

Bazilika svetega Petra v vezeh, Rim

Bazilika sv.

Poglej Michelangelo Buonarroti in Bazilika svetega Petra v vezeh, Rim

Belvederski torzo

Belvederski torzo je fragment marmornega kipa golega moškega, na sprednji strani baze podpisanega z »Apollonios, sin Nestorja atenskega«, ki v antični literaturi ni omenjen.

Poglej Michelangelo Buonarroti in Belvederski torzo

Benvenuto Cellini

Benvenuto Cellini, italijanski zlatar, kipar in pisatelj, * 3. november 1500, † 13. februar 1571 Njegova najbolj znana ohranjena dela so Cellinijeva solnica, kip Perzej z Meduzino glavo in njegova avtobiografija, ki je bila opisana kot »eden najpomembnejših dokumentov 16.

Poglej Michelangelo Buonarroti in Benvenuto Cellini

Bernardo Rossellino

Bernardo di Matteo del Borra Gamberelli (1409 Settignano - 1464 Firence), bolj znan kot Bernardo Rossellino, je bil italijanski kipar in arhitekt, starejši brat kiparja Antonia Rossellina.

Poglej Michelangelo Buonarroti in Bernardo Rossellino

Biblioteca Marciana

Čitalnica Biblioteca Marciana ali Knjižnica svetega Marka (ital. Biblioteca Marciana, vendar se v zgodovinskih dokumentih običajno imenuje Libreria pubblica di san Marco) je javna knjižnica v Benetkah v Italiji.

Poglej Michelangelo Buonarroti in Biblioteca Marciana

Bitka Kentavrov (Michelangelo)

Bitka Kentavrov je reliefna skulptura italijanskega renesančnega umetnika Michelangela, ustvarjena okoli leta 1492.

Poglej Michelangelo Buonarroti in Bitka Kentavrov (Michelangelo)

Bitka pri Anghiariju

Bitka pri Anghiariju je potekala 29. junija 1440 med silami Milana in Ligo nekaterih italijanskih držav, ki jih je med vojnami v Lombardiji vodila Florentinska republika. Bitka je bila zmaga za Firenc, s čimer se je zagotovila dominacija Firenc nad osrednjo Italijo. Bitka je znana po upodobitvi v neuspelem poskusu slike Leonarda da Vincija, ki je zdaj poznana le po pripravljalnih skicah.

Poglej Michelangelo Buonarroti in Bitka pri Anghiariju

Bitka pri Anghiariju (Leonardo)

Bitka pri Anghiariju (1505) je izgubljena freska Leonarda da Vincija, včasih imenovana tudi Izgubljeni Leonardo, za katero nekateri komentatorji menijo, da je še vedno skrita pod eno poznejših fresk v Salone dei Cinquecento (Dvorana Petstotih) v Palazzo Vecchio v Firencah.

Poglej Michelangelo Buonarroti in Bitka pri Anghiariju (Leonardo)

Bolonjska stolnica

Bolonjska stolnica ali Metropolitanska stolnica sv.

Poglej Michelangelo Buonarroti in Bolonjska stolnica

Canzoniere

Canzoniere (italijansko Pesmarica) ali Rerum vulgarium frammenta so najbolj znano delo italijanskega književnika Francesca Petrarke.

Poglej Michelangelo Buonarroti in Canzoniere

Caravaggisti

Caravaggisti so bili slogovni privrženci italijanskega baročnega slikarja Caravaggia iz poznega 16.

Poglej Michelangelo Buonarroti in Caravaggisti

Cerkev Madonna di San Biagio, Montepulciano

Cerkev Madonna di San Biagio, ki stoji približno kilometer jugozahodno pod mestnimi utrdbami Montepulciano, je ena najbolj impresivnih centralnih stavb toskanske renesanse.

Poglej Michelangelo Buonarroti in Cerkev Madonna di San Biagio, Montepulciano

Cerkev Matere božje, Brugge

Cerkev Matere božje (nizozemsko Onze-Lieve-Vrouwekerk) v mestu Brugge v Belgiji je večinoma iz 13., 14.

Poglej Michelangelo Buonarroti in Cerkev Matere božje, Brugge

Cerkev Santa Maria delle Carceri

Cerkev Santa Maria delle Carceri je centralno zasnovana renesančna cerkev v Pratu, Toskani, Italiji.

Poglej Michelangelo Buonarroti in Cerkev Santa Maria delle Carceri

Cerkev sv. Nikolaja, Cerovo

Cerkev sv.

Poglej Michelangelo Buonarroti in Cerkev sv. Nikolaja, Cerovo

Civilizacija (TV serija)

Civilizacija – v celoti, Civilizacija: osebni pogled Kennetha Clarka – je britanska televizijska dokumentarna serija iz leta 1969, ki jo je napisal in predstavil umetnostni zgodovinar Kenneth Clark.

Poglej Michelangelo Buonarroti in Civilizacija (TV serija)

Cosimo I. Medičejski

Cosimo I. Medičejski, nadvojvoda Toskanski, * 12. junij 1519, Firence, † 21. april 1574, Firence.

Poglej Michelangelo Buonarroti in Cosimo I. Medičejski

Dan (Michelangelo)

Dan je Michelangelova marmorna skulptura (160 x 150 cm, največja poševna dolžina 285 cm), za katero velja da je bila izdelana med letoma 1526-1531 in je del dekoracije Nove zakristije cerkve sv. Lovrenca v Firencah.

Poglej Michelangelo Buonarroti in Dan (Michelangelo)

Danaa (Tizian, serija)

Beneški slikar Tizian in njegova delavnica sta izdelala vsaj šest različic iste kompozicije, ki prikazuje Danajo (ali Danajo in zlati dež), naslikano med približno letoma 1544 in 1560.

Poglej Michelangelo Buonarroti in Danaa (Tizian, serija)

David (Bernini)

David je marmorna skulptura Giana Lorenza Berninija v naravni velikosti.

Poglej Michelangelo Buonarroti in David (Bernini)

David (kralj)

Kralj David iz Egbert Psalterja (10.st.) David (hebrejsko דָּוִד in דָּוִיד Dāwīd) je bil po 1.

Poglej Michelangelo Buonarroti in David (kralj)

David (Michelangelo)

David je mojstrovina renesančnega kiparstva, ki jo je med letoma 1501 in 1504 ustvaril italijanski umetnik Michelangelo.

Poglej Michelangelo Buonarroti in David (Michelangelo)

Diamantne palače

Diamantna palača (italijansko Palazzo dei Diamanti) je renesančna palača na ulici Corso Ercole I d'Este 21 v Ferrari v deželi Emilija – Romanja v Italiji.

Poglej Michelangelo Buonarroti in Diamantne palače

Diego Rivera

Diego María de la Concepción Juan Nepomuceno Estanislao de la Rivera y Barrientos Acosta y Rodríguez, mehiški slikar, * 8. december 1886, Guanajuato, Mehika, † 24. november 1957, Ciudad de México, Mehika.

Poglej Michelangelo Buonarroti in Diego Rivera

Diego Velázquez

Diego Rodríguez de Silva y Velázquez, znan kot Diego Velázquez, španski baročni slikar, * 6. junij 1599, Sevilja, Španija, † 6. avgust 1660, Madrid.

Poglej Michelangelo Buonarroti in Diego Velázquez

Dio fluviale

Dio Fluviale ali Rečni Bog je Michelangelov kiparski model iz lesa, gline, lana in volne (dolžina 180 cm), katerega nastanek je mogoče datirati približno v leto 1524 in je bil do leta 2017 shranjen v Casa Buonarroti v Firencah, preden se je vrnil na Akademijo za oblikovanje, ki je lastnica.

Poglej Michelangelo Buonarroti in Dio fluviale

Dioklecijanove terme

Dioklecijanove terme so bile javno kopališče v starem Rimu, v današnji Italiji.

Poglej Michelangelo Buonarroti in Dioklecijanove terme

Domenico Fontana

Domenico Fontana (Melide, 1543 — Neapelj, 1607), je bil italijanski inženir in arhitekt med pozno renesanso in zgodnjim barokom.

Poglej Michelangelo Buonarroti in Domenico Fontana

Domenico Ghirlandaio

Domenico Ghirlandaio, italijanski renesančni slikar, * 1449, † 11. januar 1494, je bil rojen v Firencah.

Poglej Michelangelo Buonarroti in Domenico Ghirlandaio

Domine quo vadis?

Domine, quo vadis? je slika iz leta 1602 italijanskega baročnega slikarja Annibala Carraccija (1560–1609), ki prikazuje prizor iz apokrifa Petrova dela.

Poglej Michelangelo Buonarroti in Domine quo vadis?

Domus Aurea

Domus Aurea (latinsko za 'Zlata hiša') je bila ogromna krajinsko urejena palača, ki jo je cesar Neron zgradil v središču starega Rima po velikem požaru leta 64., ki je uničil velik del mesta in plemiške vile na Palatinskem griču.

Poglej Michelangelo Buonarroti in Domus Aurea

Donato Bramante

Donato Bramante (1444 - 11. marec 1514) je italijanski arhitekt, ki je predstavil renesančno arhitekturo v Milanu in slog visoke renesanse v Rimu, kjer je bil njegov načrt za baziliko svetega Petra podlaga za načrtovanje Michelangelovega dokončanja.

Poglej Michelangelo Buonarroti in Donato Bramante

Dresdenska Frauenkirche

Dresdenska Frauenkirche (Dresdner Frauenkirche,, Cerkev Naše Gospe) je luteranska cerkev v Dresdnu, glavnem mestu nemške zvezne dežele Saška.

Poglej Michelangelo Buonarroti in Dresdenska Frauenkirche

Dresdenski grad

Dresdenski grad ali kraljeva palača (Dresdner Residenzschloss ali Dresdner Schloss) je ena najstarejših stavb v Dresdnu v Nemčiji.

Poglej Michelangelo Buonarroti in Dresdenski grad

Družina Colonna

Družina Colonna (tudi samo Colonna), znana tudi kot Sciarrillo ali Sciarra, je italijanska plemiška družina, ki je del papeškega plemstva.

Poglej Michelangelo Buonarroti in Družina Colonna

Dviganje križa (Rubens)

Dviganje križa je ime dveh slik, zelo velikega triptiha v olju na plošči in veliko manjše olje na papirju.

Poglej Michelangelo Buonarroti in Dviganje križa (Rubens)

Eden

''Eden'', ilustracija iz rokopisa Sijajni horarij vojvode Berrijskega 1 Mz3,12), Domenichino (1623–1625). Éden ali édenski vrt (hebrejsko.

Poglej Michelangelo Buonarroti in Eden

El Escorial

San Lorenzo de El Escorial je zgodovinska rezidenca španskega kralja v kraju San Lorenzo de El Escorial, približno 45 kilometrov severozahodno od prestolnice Madrid, v Španiji.

Poglej Michelangelo Buonarroti in El Escorial

El Greco

El Greco, rojen Doménikos Theotokópoulos (grško: Δομήνικος Θεοτοκόπουλος; 1. oktober 1541 - 7. april 1614), je bil slikar, kipar in arhitekt španske renesanse.

Poglej Michelangelo Buonarroti in El Greco

Fasti

Julijevo reformo koledarja; julij in avgust (''Quintilis'' in ''Sextilis'', peti in šesti mesec), sta omogočala vstavljanje prestopnega meseca Fasti (ed.) so bili v antičnem Rimu kronološki ali na koledarju zasnovani seznami ali drugi kronološki zapisi ali razporedi uradnih in versko sankcioniranih dogodkov.

Poglej Michelangelo Buonarroti in Fasti

Fasti Triumphales

Del ''Fasti Triumphales'', na katerem je seznam triumfatorjev prve punske vojne; začne se z Manijem Valerijem Maksimom Korvinom Mesalo leta 262 pr. n. št. Acta Triumphorum ali Triumphalia, bolj znana kot Fasti Triumphales ali Triumfalni fasti, je koledar rimskih magistratov, počaščenih s procesijo, znano kot triumf (triumphus).

Poglej Michelangelo Buonarroti in Fasti Triumphales

Firenška stolnica

Firenška stolnica, italijansko Cattedrale di Santa Maria del Fiore, tudi Duomo di Firenze je stolnica in mala bazilika v Firencah v Italiji.

Poglej Michelangelo Buonarroti in Firenška stolnica

Firence

Firence (italijansko Firenze; zastarelo slovensko Florenca; staroitalijansko Fiorenza) so glavno mesto italijanske dežele Toskana.

Poglej Michelangelo Buonarroti in Firence

Florentinsko slikarstvo

Florentinsko slikarstvo ali Florentinska šola se nanaša na umetnike v, iz, ali so vplivali na naturalistični slog razvit v Firencah v 14.

Poglej Michelangelo Buonarroti in Florentinsko slikarstvo

Fontainebleaujska šola

Fontainebleaujska šola (francosko École de Fontainebleau) (ok. 1530 - ok. 1610) se nanaša na dve obdobji umetniške produkcije v Franciji v pozni renesansi, osredotočeni na kraljevo palačo Fontainebleau, ki sta bili ključni za oblikovanje severnega manierizma.

Poglej Michelangelo Buonarroti in Fontainebleaujska šola

Francesco Borromini

Francesco Borromini (/ˌbɒrəˈmiːni/, italijansk), vzdevek Francesco Castelli (italijansko:; 25. september 1599 – 2. avgust 1667), je bil italijanski arhitekt, rojen v sodobni Švici, kanton Ticino, Encyclopædia Britannica. Web.

Poglej Michelangelo Buonarroti in Francesco Borromini

Francoska renesančna arhitektura

Francoska renesančna arhitektura je slog, ki je bil izrazit med poznim 15.

Poglej Michelangelo Buonarroti in Francoska renesančna arhitektura

Francoska renesansa

Francoska renesansa je bila kulturno in umetniško gibanje v Franciji med 15.

Poglej Michelangelo Buonarroti in Francoska renesansa

Freska

Freska (italijansko Affresco) je tehnika poslikave stenske slike, ki se izvaja na sveže položen ali moker apneni omet.

Poglej Michelangelo Buonarroti in Freska

Galatski most

Galatski most (turško Galata Köprüsü) je dvižni most preko zaliva Zlati rog v Carigradu, Turčija.

Poglej Michelangelo Buonarroti in Galatski most

Galerija stropa Sikstinske kapele

Strop Sikstinske kapele, ki ga je Michelangelo naslikal med letoma 1508 in 1512, je eno najbolj znanih umetnin visoke renesanse.

Poglej Michelangelo Buonarroti in Galerija stropa Sikstinske kapele

Galerija Uffizi

Galerija Uffizi Galerija Uffizi (italijansko Galleria degli Uffizi) je muzej umetnosti v Firencah.

Poglej Michelangelo Buonarroti in Galerija Uffizi

Galleria dell'Accademia

Galleria dell'Accademia (italijansko Galleria dell'Accademia di Firenze) je muzej umetnosti v Firencah v Italiji.

Poglej Michelangelo Buonarroti in Galleria dell'Accademia

Gema

Giovannija Bernardija, Britanski muzej Gema je droben predmet umetniško izdelan iz dragega ali poldragega kamna, vanj je z graviranim v reliefu upodobljen lik, zapis, inicialka, podoba živali, rastline in podobno.

Poglej Michelangelo Buonarroti in Gema

Genij zmage

Genij zmage je Michelangelova marmorna skulptura iz leta 1532–1534, izdelana kot del zasnove za nagrobnik papeža Julija II. Visok je 2,61 m in je zdaj v Salone dei Cinquecento v Palazzo Vecchio v Firencah.

Poglej Michelangelo Buonarroti in Genij zmage

Giacomo Barozzi da Vignola

Giacomo Barozzi da Vignola (italijansko, * 1. oktober 1507, Vignola, vojvodina Ferrara (danes Italija), † 7. julij 1573, Rim, Papeške države), ki so ga pogosto imenovali tudi preprosto Vignola, je bil eden velikih italijanskih arhitektov manierizma 16.

Poglej Michelangelo Buonarroti in Giacomo Barozzi da Vignola

Giacomo della Porta

Giacomo della Porta, italijanski arhitekt in kipar, ki je delal na številnih pomembnih stavbah v Rimu, vključno z baziliko sv. Petra.

Poglej Michelangelo Buonarroti in Giacomo della Porta

Giambologna

Giambologna, rojen kot Jean Boulogne, znan tudi kot Giovanni Da Bologna in Giovanni Bologna, italijanski kipar, * 1529, Douai, Grofija Flandrija (danes Francija), † 13. avgust 1608, Firence, Italija.

Poglej Michelangelo Buonarroti in Giambologna

Gian Lorenzo Bernini

Gian Lorenzo Bernini, italijanski baročni kipar, arhitekt, slikar in pisec 17. stoletja, * 7. december 1598, Neapelj, † 28. november 1680, Rim.

Poglej Michelangelo Buonarroti in Gian Lorenzo Bernini

Giorgio Vasari

Giorgio Vasari, italijanski slikar, arhitekt, pisatelj in zgodovinar, * 30. julij 1511, † 27. junij 1574.

Poglej Michelangelo Buonarroti in Giorgio Vasari

Giovanni Pico della Mirandola

Grof Giovanni Pico della Mirandola, italijanski renesančni humanist, filozof, teolog in kabalist, * 24. februar 1463, Mirandola, pokrajina Emilija - Romanja, Italija, † 17. november 1494, Firence, Toskana, Italija.

Poglej Michelangelo Buonarroti in Giovanni Pico della Mirandola

Grobnica Lorenza Medičejskega Veličastnega

Grobnica Lorenza Medičejskega Veličastnega, vojvode Urbina je kiparski in arhitekturni kompleks iz marmorja (650 x 470 cm), delo Michelangela Buonarrotija, ki je nastala v letih 1524-1534 in je del dekoracije Nove zakristije v cerkvi sv. Lovrenca v Firencah.

Poglej Michelangelo Buonarroti in Grobnica Lorenza Medičejskega Veličastnega

Hano (slon)

Hano (Hanno ali), * okoli 1509 Cejlon (sedaj Šrilanka), † 16. junij 1516 Rim, je bil bel udomačen slon doma z otoka Cejlona, last Leona X. in predmet obravnave v Bedinijevi knjigi The Pope's Elephant; An Elephant's Journey from Deep in India to the Heart of Rome.

Poglej Michelangelo Buonarroti in Hano (slon)

Helenistična umetnost

Helenistična umetnost je umetnost obdobja v klasični antiki, ki se je začela s smrtjo Aleksandra Velikega leta 323 pr.

Poglej Michelangelo Buonarroti in Helenistična umetnost

Heraklej pri počitku

Heraklej pri počitku ali Farnezijski Heraklej (italijansko Ercole Farnese) je antični kip Herkula, verjetno povečana kopija, izdelana v zgodnjem 3.

Poglej Michelangelo Buonarroti in Heraklej pri počitku

Hieronymus Bosch

Hieronymus Bosch (pravo ime Jeroen van Aken), nizozemski renesančni slikar, * okoli 1450, 's-Hertogenbosch, † 9. avgust 1516.

Poglej Michelangelo Buonarroti in Hieronymus Bosch

Homerjeva Apoteoza

Homerjeva apoteoza je velika slika Ingresa iz leta 1827, ki je danes razstavljena v Louvru pod št.

Poglej Michelangelo Buonarroti in Homerjeva Apoteoza

Ikonografija

Ikonografija je umetnostnozgodovinska veda, ki se ukvarja z določanjem ter poimenovanjem upodobljene snovi.

Poglej Michelangelo Buonarroti in Ikonografija

Il Gesù

Cerkev Il Gesù (Chiesa del Gesù) je matična cerkev Družbe Jezusove (jezuitov), katoliškega reda oz.

Poglej Michelangelo Buonarroti in Il Gesù

Italija

Satelitski posnetek Apeninskega polotoka maja 2003 Itálija, uradno Italijanska republika, je unitarna parlamentarna republika v južni Evropi.

Poglej Michelangelo Buonarroti in Italija

Italijani

Italijani so pretežno prebivalci Italije, nekaj jih je tudi v Sloveniji, na Tirolskem, Hrvaškem, v Franciji in v Švici.

Poglej Michelangelo Buonarroti in Italijani

Italijanska baročna arhitektura

Italijanska baročna arhitektura se nanaša na baročno arhitekturo, ki se je izvajala na italijanskem polotoku, v današnji Italiji, v času, ko so mestne države postopoma izgubile svojo neodvisnost in prešle pod tujo prevlado, najprej pod Španijo (1559 -1713) in pozneje Avstrijo (1713 -1796).

Poglej Michelangelo Buonarroti in Italijanska baročna arhitektura

Italijanska renesansa

Italijanska renesansa (italijansko Rinascimento) je bilo obdobje italijanske zgodovine, ki se je začelo v 14.

Poglej Michelangelo Buonarroti in Italijanska renesansa

Italijanski evrokovanci

Italijanski evrokovanci imajo različen motiv na vsakem od osmih kovancev različnih vrednosti, vendar vsi motivi sodijo v tematiko umetnostnih stvaritev.

Poglej Michelangelo Buonarroti in Italijanski evrokovanci

Italijansko renesančno kiparstvo

Italijansko renesančno kiparstvo je bilo pomemben del umetnosti italijanske renesanse, v zgodnjih fazah pa je verjetno predstavljalo vodilno prednost.

Poglej Michelangelo Buonarroti in Italijansko renesančno kiparstvo

Italijansko renesančno slikarstvo

Italijansko renesančno slikarstvo je obdobje, ki se je začelo v poznem 13.

Poglej Michelangelo Buonarroti in Italijansko renesančno slikarstvo

Jacopo della Quercia

Jacopo della Quercia, znan tudi kot Jacopo di Pietro d'Agnolo di Guarnieri, italijanski kipar renesanse, * ok.

Poglej Michelangelo Buonarroti in Jacopo della Quercia

Jacopo Sansovino

Jacopo d'Antonio Sansovino (2. julij 1486 - 27. november 1570) je bil italijanski kipar in arhitekt, najbolj znan po svojih delih okoli trga sv. Marka v Benetkah.

Poglej Michelangelo Buonarroti in Jacopo Sansovino

Judita in njena služkinja (Detroit)

Judita in njena služkinja je ena od štirih slik italijanske baročne umetnice Artemisie Gentileschi, ki prikazuje svetopisemsko zgodbo o Juditi in Holofernu.

Poglej Michelangelo Buonarroti in Judita in njena služkinja (Detroit)

Kamnoseštvo

Obrt kamnoseštvo obstaja od kar je človeštvo začelo uporabljati svoj um in svoje roke.

Poglej Michelangelo Buonarroti in Kamnoseštvo

Kapela družine Brancacci

Kapela družine Brancacci (v italijanščini "Cappella dei Brancacci") je kapela v cerkvi Santa Maria del Carmine v Firencah v osrednji Italiji.

Poglej Michelangelo Buonarroti in Kapela družine Brancacci

Kapela Medičejcev

Kapela Medičejcev (italijansko Cappelle medicee) sta dve zgradbi v baziliki svetega Lovrenca v Firencah v Italiji iz 16.

Poglej Michelangelo Buonarroti in Kapela Medičejcev

Kapela Tornabuoni

Kapela Tornabuoni (Cappella Tornabuoni) je glavna kapela (ali prezbiterij) v cerkvi Santa Maria Novella v Firencah v Italiji.

Poglej Michelangelo Buonarroti in Kapela Tornabuoni

Kapitolski grič

Kapitolski grič ali Kapitol (latinskoː mons Capitolinus, italijanskoː Monte Capitolino), natančnejeː »Campidoglio«, je eden od sedmih rimskih gričev, kjer je bilo ustanovljeno zgodovinsko mesto Rim.

Poglej Michelangelo Buonarroti in Kapitolski grič

Kapitolski muzeji

Kapitolski muzeji (italijansko Musei Capitolini) je en sam muzej, ki vsebuje skupino umetniških in arheoloških muzejev na Piazza del Campidoglio, na vrhu Kapitolskega griča v Rimu, Italija.

Poglej Michelangelo Buonarroti in Kapitolski muzeji

Kapitolski trg, Rim

Senatska palača in spredaj Kapitolski trg Kapitolski trg (italijansko Piazza del Campidoglio), je bil od zgodnjega novega veka osrednji trg v Rimu.

Poglej Michelangelo Buonarroti in Kapitolski trg, Rim

Karla Bulovec Mrak

Karla Bulovec-Mrak, slovenska kiparka in risarka, * 21. oktober 1895, Bled, † 23. avgust 1957, Golnik.

Poglej Michelangelo Buonarroti in Karla Bulovec Mrak

Kiparstvo

Peščeni grad Kipárstvo je veja upodabljajočih umetnosti, ki deluje v treh dimenzijah oziroma oblikuje volumen.

Poglej Michelangelo Buonarroti in Kiparstvo

Kiparstvo v kamnu

Kiparstvo v kamnu je dejavnost, kjer so kosi grobega naravnega kamna oblikovani z nadzorovanim odstranjevanjem materiala.

Poglej Michelangelo Buonarroti in Kiparstvo v kamnu

Klicanje sv. Mateja (Caravaggio)

Klicanje svetega Mateja je mojstrovina Michelangela Merisija da Caravaggia, ki prikazuje trenutek, ko Jezus Kristus navdihne Mateja, da mu sledi.

Poglej Michelangelo Buonarroti in Klicanje sv. Mateja (Caravaggio)

Kolosalni red

V klasični arhitekturi je kolosalni red (imenovan tudi orjaški red) klasični red, pri katerem stebri ali pilastri potekajo čez dve ali več nadstropij.

Poglej Michelangelo Buonarroti in Kolosalni red

Konjeniški kip Marka Avrelija

Konjeniški kip Marka Avrelija (italijansko Statua equestre di Marco Aurelio, latinsko Equus Marci Aurelii) je antični rimski konjeniški kip na Kapitolskem griču v Rimu v Italiji.

Poglej Michelangelo Buonarroti in Konjeniški kip Marka Avrelija

Konservatorska palača, Rim

Konservatorska palača Notranje dvorišče palače Konservatorska palača (izvirno italijansko Palazzo dei Conservatori) je renesančna stavba v Rimu, ki stoji na Kapitolskem trgu (Piazza del Campidoglio), zahodno od Rimskega foruma.

Poglej Michelangelo Buonarroti in Konservatorska palača, Rim

Konstantinov kolos

Konstantinov kolos (italijansko: Statua Colossale di Costantino I) je bil velik akrolitski kip poznega rimskega cesarja Konstantina Velikega (ok. 280–337), ki je nekoč zasedal zahodno apsido Maksencijeve bazilike pri Forumu Romanumu v Rimu.

Poglej Michelangelo Buonarroti in Konstantinov kolos

Kontrapost

Kontrapost (it. contrapposto - nasrotnost) se nanaša na pozo človeškega telesa v stoječem položaju, v katerem človek stoji naslonjen na eno nogo, druga pa je blago pokrčena.

Poglej Michelangelo Buonarroti in Kontrapost

Križanje sv. Petra (Caravaggio)

Križanje svetega Petra (italijansko Crocifissione di san Pietro) je delo Michelangela Merisija da Caravaggia, naslikano leta 1601 za Cerasijevo kapelo v cerkvi Santa Maria del Popolo v Rimu.

Poglej Michelangelo Buonarroti in Križanje sv. Petra (Caravaggio)

Križanje sv. Petra (Michelangelo)

Križanje sv.

Poglej Michelangelo Buonarroti in Križanje sv. Petra (Michelangelo)

Kunstareal München

Kunstareal (v prevodu iz nemščin umetniška četrt) je muzejska četrt v mestnem središču Münchna v Nemčiji.

Poglej Michelangelo Buonarroti in Kunstareal München

Kupola

Centralna kupola stolnice v Helsinkih Sv. Nikolaj na Alten Markt v Potsdamu Kupola (iz latinščine cupula) je sferična oblika svoda nad zgradbo, ki ima tloris kroga, kvadrata ali mnogokotnika.

Poglej Michelangelo Buonarroti in Kupola

La Belle Jardinière

Lepa vrtnarica (La Belle Jardinière), znana tudi kot Madona z otrokom in sv.

Poglej Michelangelo Buonarroti in La Belle Jardinière

Laokont (El Greco)

Laokont je oljna slika, ki jo je med letoma 1610 in 1614 ustvaril grški slikar El Greco.

Poglej Michelangelo Buonarroti in Laokont (El Greco)

Laokoontova skupina

Laokoontova skupina je ena redkih poznejših primerkov helenističnega kiparstva v skupini, ki predstavlja trojanskega svečenika Laokoonta in njegova sinova v trenutku, ko se neuspešno bojujejo s Pozejdonovo morsko kačo.

Poglej Michelangelo Buonarroti in Laokoontova skupina

Leda in labod

Leda in labod je zgodba in tema v umetnosti iz grške mitologije, v kateri bog Zevs v obliki laboda zapeljal (ali v nekaterih različicah posilil) Ledo.

Poglej Michelangelo Buonarroti in Leda in labod

Leda in labod (Correggio)

Leda in labod je slika olje na platnu iz let 1530–31 italijanskega slikarja Correggia, ki je zdaj v Gemäldegalerie v Berlinu.

Poglej Michelangelo Buonarroti in Leda in labod (Correggio)

Leda in labod (Michelangelo)

Leda in labod je Michelangelova izgubljena slika tempere na platnu, ki je nastala leta 1530, zdaj pa je ohranjena le v kopijah in različicah.

Poglej Michelangelo Buonarroti in Leda in labod (Michelangelo)

Leon Battista Alberti

Leon Battista Alberti, italijanski humanist, umetnik, arhitekt, pesnik, duhovnik, jezikoslovec, filozof in kriptograf, * 14. februar 1404, Genova, † 25. april 1472, Rim.

Poglej Michelangelo Buonarroti in Leon Battista Alberti

Leonardo da Vinci

Signature Leonardo da Vinci, italijanski renesančni arhitekt, izumitelj, inženir, kipar in slikar, * 15. april 1452, Vinci, Toskana, Italija, † 2. maj 1519, Cloux, Francija.

Poglej Michelangelo Buonarroti in Leonardo da Vinci

Leonardov konj

Leonardov konj (znan tudi kot konj Sforza ali Gran Cavallo (Veliki konj)) je projekt za bronasto skulpturo, ki jo je leta 1482 pri Leonardu da Vinciju naročil milanski vojvoda Ludovico il Moro, vendar ni bila nikoli dokončana.

Poglej Michelangelo Buonarroti in Leonardov konj

Ljudje z veliko depresivno motnjo

To je seznam znanih ljudi, ki trpijo ali pa so trpeli za veliko depresivno motnjo.

Poglej Michelangelo Buonarroti in Ljudje z veliko depresivno motnjo

Loggia dei Lanzi

Loggia dei Lanzi, imenovana tudi Loggia della Signoria, je stavba na vogalu Piazza della Signoria v Firencah v Italiji, ki meji na galerijo Uffizi.

Poglej Michelangelo Buonarroti in Loggia dei Lanzi

Lorenzo Ghiberti

Lorenzo Ghiberti, florentinski kipar, zlatar, arhitekt in umetnostni zgodovinar, * 1378, Pelago (danes Firence, Italija), † 1. december 1455, Firence.

Poglej Michelangelo Buonarroti in Lorenzo Ghiberti

Lorenzo Medičejski Veličastni

Lorenzo Medičejski Veličastni, ugledni gospod, dejanski voditelj Firenc, * 1. januar 1449, Firence, † 9. april 1492, Firence.

Poglej Michelangelo Buonarroti in Lorenzo Medičejski Veličastni

Luneta (arhitektura)

Luneta (francosko lunette, 'mala luna') je arhitekturni prostor v obliki polmeseca, ki je različno napolnjen s kiparskim okrasom, poslikan, zastekljen, napolnjen z vdolbinami ali praznino.

Poglej Michelangelo Buonarroti in Luneta (arhitektura)

Madona in dete s Sv. Janezom in Sv. Nikolajem

Ansideijeva Madona (italijansko: Pala Ansidei), tudi Madona in dete s sv.

Poglej Michelangelo Buonarroti in Madona in dete s Sv. Janezom in Sv. Nikolajem

Madona na stopnicah

Madona na stopnicah (ali Madonna della Scala) je Michelangelova reliefna skulptura v Casa Buonarroti v Firencah.

Poglej Michelangelo Buonarroti in Madona na stopnicah

Madona s ščinkavcem

Madona s ščinkavcem ali Madona del cardellino je slika italijanskega renesančnega umetnika Rafaela iz okoli leta 1505–1506.

Poglej Michelangelo Buonarroti in Madona s ščinkavcem

Madona v votlini

Madonna v votlini (italijansko Vergine delle rocce) je ime dveh slik iste teme italijanskega umetnika Leonarda da Vincija, s kompozicijo, ki je enaka, razen več pomembnih podrobnostih.

Poglej Michelangelo Buonarroti in Madona v votlini

Manierizem

Manierizem, znan tudi kot pozna renesansa, je slog evropske umetnosti, ki se je pojavil v poznejših letih italijanske visoke renesanse okoli leta 1520, razširil se je približno do leta 1530 in trajal približno do konca 16.

Poglej Michelangelo Buonarroti in Manierizem

Maratova smrt

Maratova smrt (francosko La Mort de Marat ali Marat assassiné) je slavna slika iz leta 1793, olje na platnu, neoklasicističnega slikarja Jacquesa-Louisa Davida, ki prikazuje umorjenega francoskega revolucionarja Jean-Paula Marata.

Poglej Michelangelo Buonarroti in Maratova smrt

Marija (umetnost)

Marija (italijansko Madonna) je predstavitev Marije, bodisi same ali z njenim otrokom Jezusom.

Poglej Michelangelo Buonarroti in Marija (umetnost)

Marija iz Bruggea

Marija iz Bruggea je marmornat kip, ki ga je izdelal Michelangelo in predstavlja Marijo z otrokom Jezusom.

Poglej Michelangelo Buonarroti in Marija iz Bruggea

Marijino vnebovzetje (El Greco)

Marijino vnebovzetje je slika olje na platnu grškega umetnika Doménikosa Theotokópoulosa, znanega kot El Greco v letih 1577–1579.

Poglej Michelangelo Buonarroti in Marijino vnebovzetje (El Greco)

Marijino vnebovzetje (Tizian)

Marijino vnebovzetje ali Frarijevo Vnebovzetje je velika oltarna tabelna slika v olju, italijanskega renesančnega umetnika Tiziana, naslikana v letih 1515–1518.

Poglej Michelangelo Buonarroti in Marijino vnebovzetje (Tizian)

Martin Schongauer

Martin Schongauer (okoli 1445/1450, Colmar–2. februar 1491, Breisach), v Italiji znan kot Bel Martino in Martino d'Anversa, je bil nemški graver in slikar.

Poglej Michelangelo Buonarroti in Martin Schongauer

Masaccio

Masaccio (rojen kot Tommaso Cassai), italijanski slikar, * 21. december 1401, † jesen 1428.

Poglej Michelangelo Buonarroti in Masaccio

Medičejci

Medičejci so bili sinjori Firenc od leta 1434 do leta 1737.

Poglej Michelangelo Buonarroti in Medičejci

Medičejska knjižnica

''Bralni pult v Medičejski knjižnici'' Medičejska knjižnica (Biblioteca Medicea Laurenziana) v Firencah je zbirka več kot 11.000 rokopisnih in 4.500 zgodnjih tiskanih knjig.

Poglej Michelangelo Buonarroti in Medičejska knjižnica

Medičejska Madona (Michelangelo)

Medičejska Madona je Michelangelova marmorna skulptura (višina 226 cm), za katero velja, da je bila izdelala v letih 1521-1534 in je del dekoracije Nove zakristije v cerkvi sv. Lovrenca v Firencah.

Poglej Michelangelo Buonarroti in Medičejska Madona (Michelangelo)

Melozzo da Forlì

Melozzo da Forlì, italijanski renesančni slikar in arhitekt, * 1438, Forlì, † 8. november 1494, Forlì.

Poglej Michelangelo Buonarroti in Melozzo da Forlì

Mesnica (Annibale Carracci)

Mesnica je naslov dveh slik italijanskega baročnega slikarja Annibala Carraccija, obe iz zgodnjih 1580-ih let.

Poglej Michelangelo Buonarroti in Mesnica (Annibale Carracci)

Michelangelov pojav

Michelangelov pojav je pojav, opazovan s strani psihologov, pri katerem medsebojno odvisna posameznika vplivata drug na drugega in se »klešeta«.

Poglej Michelangelo Buonarroti in Michelangelov pojav

Milano

Milano (lokalno narečno-lombardsko, v več neitalijanskih jezikih in zastarelo slovensko: Milan), je drugo največje mesto v Italiji in glavno mesto italijanske dežele Lombardije.

Poglej Michelangelo Buonarroti in Milano

Miloška Venera

Miloška Afrodita (grško Αφροδίτη της Μήλου, Aphroditi tis Milou), bolj znana kot Miloška Venera, je antični grški kip in eno najbolj znanih del antičnega grškega kiparstva.

Poglej Michelangelo Buonarroti in Miloška Venera

Mimar Sinan

Mimar Sinan je bil glavni arhitekt (turško mimar) in gradbenik osmanskih sultanov Sulejmana Veličastnega, Selima II. in Murata III., * okoli 1488/1490, Ağırnas, Anatolija, Osmansko cesarstvo, † 17. julij 1588, Carigrad, Osmansko cesarstvo.

Poglej Michelangelo Buonarroti in Mimar Sinan

Mojzes

Mójzes (moderna hebrejščina, tiberijska vokalizacija, ISO 259-3) je bil, glede na Biblijo, Koran in bahajstvo, verski vodja, zakonodajalec in prerok.

Poglej Michelangelo Buonarroti in Mojzes

Mojzes (Michelangelo)

Mojzes (italijansko: Mosè; ok. 1513–1515) je kip italijanskega visokorenesančnega umetnika Michelangela Buonarrotija, ki se danes hrani v cerkvi svetega Petra v vezeh v Rimu.

Poglej Michelangelo Buonarroti in Mojzes (Michelangelo)

Monoteizem

Monoteizem je vera v enega boga.

Poglej Michelangelo Buonarroti in Monoteizem

Most Rialto

Most Rialto (italijansko Ponte di Rialto, beneško Ponte de Rialto) je najstarejši od štirih mostov, ki segajo čez Canal Grande v Benetkah v Italiji.

Poglej Michelangelo Buonarroti in Most Rialto

Mrak (Michelangelo)

Mrak je marmorna skulptura (155 × 170 cm, največja poševna dolžina 195 cm) avtorja Michelangela, za katero velja, da je bila izdelana v obdobju 1524–1531 in je del dekoracije Nove zakristije cerkve sv. Lovrenca v Firencah.

Poglej Michelangelo Buonarroti in Mrak (Michelangelo)

Muzej Opera del Duomo, Firence

Muzej Opera del Duomo (Museo dell'Opera del Duomo) v Firencah v Italiji je muzej, ki vsebuje številna izvirna umetniška dela, ustvarjena za Firenško stolnico ali Cattedrale di Santa Maria del Fiore.

Poglej Michelangelo Buonarroti in Muzej Opera del Duomo, Firence

Nacionalni arheološki muzej Neaplja

Nacionalni arheološki muzej Neaplja (italijansko Museo Archeologico Nazionale di Napoli) je pomemben italijanski arheološki muzej, zlasti za najdbe iz rimskega obdobja.

Poglej Michelangelo Buonarroti in Nacionalni arheološki muzej Neaplja

Nagrobnik papeža Julija II.

Nagrobnik papeža Julija II. je Michelangelova in njegovih pomočnikov kiparska in arhitekturna kompozicija, prvotno naročena leta 1505, vendar dokončana šele leta 1545 v precej zmanjšanem obsegu.

Poglej Michelangelo Buonarroti in Nagrobnik papeža Julija II.

Narodna galerija, London

Narodna galerija (angleško National Gallery) je muzej umetnosti na trgu Trafalgar Square v Westminster Cityju v osrednjem Londonu.

Poglej Michelangelo Buonarroti in Narodna galerija, London

Noč (Michelangelo)

Noč je marmorna skulptura (155 × 150 cm, največja poševna dolžina 194 cm) avtorja Michelangela, ki je nastala v letih 1526–1531 in je del dekoracije Nove zakristije v cerkvi sv. Lovrenca v Firencah.

Poglej Michelangelo Buonarroti in Noč (Michelangelo)

Nova zakristija

Nova zakristija (italijansko Sagrestia Nuova) je del bazilike sv. Lovrenca v Firencah, ena od Michelangelovih mojstrovin kot arhitekta in kot kiparja.

Poglej Michelangelo Buonarroti in Nova zakristija

Obelisk

Trojanah Obelísk (obeliskos iz obelos − kopje; šiljast steber) je visok monoliten kamnit spomenik kvadratnega prereza, ki se na vrhu zaključi s piramido.

Poglej Michelangelo Buonarroti in Obelisk

Obok

Obok ali svod (francosko voûte iz italijanščine volta) je arhitekturni izraz za obokano obliko, ki se uporablja za izdelavo stropa nad prostorom ali strehe.

Poglej Michelangelo Buonarroti in Obok

Orel ugrabi Ganimeda

Orel ugrabi Ganimeda je slika italijanskega poznorenesančnega umetnika Antonia da Correggia iz okoli leta 1531–1532.

Poglej Michelangelo Buonarroti in Orel ugrabi Ganimeda

Oxford

Oxford (/ ɒksfərd /) je mesto v regiji Jugovzhodna Anglija in mestna občina Oxfordshira.

Poglej Michelangelo Buonarroti in Oxford

Padova

Padova (italijansko Padova, beneško Pàdova) je mesto in občina na severovzhodu Italije v deželi Benečiji.

Poglej Michelangelo Buonarroti in Padova

Palača Farnese

Palača Farnese (italijansko Palazzo Farnese je ena najpomembnejših palač iz obdobja visoke renesanse v Rimu. V lasti Italijanske republike je bil leta 1936 podeljen francoski vladi za obdobje 99 let in trenutno služi kot francosko veleposlaništvo v Italiji. Prvič zasnovana leta 1517 za družino Farnese, se je stavba razširila po velikosti in zasnovi, ko je Alessandro Farnese leta 1534 postal papež Pavel III., po načrtih Antonia da Sangalla mlajšega.

Poglej Michelangelo Buonarroti in Palača Farnese

Palača kapitolskega muzeja

Muzejska palača Palača kapitolskega muzeja (izvirno italijansko Palazzo Nuovo) je ena izmed palač v Rimu, ki stoji na Kapitolskem trgu (Piazza del Campidoglio) in je razstavno mesto Kapitolskih muzejev (italijansko Musei Capitolini).

Poglej Michelangelo Buonarroti in Palača kapitolskega muzeja

Palazzo della Cancelleria

Palazzo della Cancelleria (ki se nanaša na nekdanjo apostolsko pisarno papeža) je renesančna palača v Rimu v Italiji.

Poglej Michelangelo Buonarroti in Palazzo della Cancelleria

Palazzo Vecchio

Palazzo Vecchio (italijansko: »Stara palača«) je mestna hiša Firenc v Italiji.

Poglej Michelangelo Buonarroti in Palazzo Vecchio

Paolo Veronese

Paolo Caliari, znan kot Paolo Veronese (1528–1588), je bil italijanski renesančni slikar, ki je deloval v Benetkah.

Poglej Michelangelo Buonarroti in Paolo Veronese

Papež Aleksander VI.

Papež Aleksander VI. (rojen kot Rodrigo Borgia ali Roderic Llançol i de Borja), španski rimskokatoliški duhovnik, škof, kardinal in papež, * 1. januar 1431, Xàtiva, (Valencija, Aragonsko kraljestvo, danes Španija); † 18. avgust 1503, Rim (Papeška država, danes Italija).

Poglej Michelangelo Buonarroti in Papež Aleksander VI.

Papež Benedikt XV.

Papež Benedikt XV. (Papa Benedictus Decimus Quintus), rojen kot Giacomo della Chiesa, je bil italijanski rimskokatoliški duhovnik, nadškof, kardinal in papež; * 21. november 1854, Pegli (Genova, Kraljevina Sardinija – danes Italija), † 22. januar 1922 Rim (Italija danes: Vatikan).

Poglej Michelangelo Buonarroti in Papež Benedikt XV.

Papež Inocenc XIII.

Papež Inocenc XIII. (rojen kot Michelangelo dei Conti), italijanski rimskokatoliški duhovnik, škof, kardinal in papež, * 13. maj 1655 Rim, † 7. marec 1724 Rim.

Poglej Michelangelo Buonarroti in Papež Inocenc XIII.

Papež Julij II.

Papež Julij II. (rojen kot Giuliano della Rovere z vzdevkom Il Terribile - Strašni), italijanski rimskokatoliški duhovnik, škof, kardinal in papež, * 5. december 1443, Albissola, (Genovska republika danes Italija); † 21. februar 1513, Rim (Papeška država, danes Italija oziroma Vatikan).

Poglej Michelangelo Buonarroti in Papež Julij II.

Papež Julij III.

Papež Julij III. (rojen kot Giovanni Maria Ciocchi del Monte), italijanski rimskokatoliški duhovnik, škof in kardinal, * 10. september 1487, Rim, † 23. marec 1555, Rim.

Poglej Michelangelo Buonarroti in Papež Julij III.

Papež Klemen VII.

Klemen VII. (rojen kot Giulio di Giuliano de' Medici), italijanski rimskokatoliški duhovnik, nadškof, kardinal in papež, * 1478, Firence, † 25. september 1534, Rim.

Poglej Michelangelo Buonarroti in Papež Klemen VII.

Papež Pavel III.

Papež Pavel III. (rojen kot Alessandro Farnese), italijanski kardinal, škof in papež, * 29. februar 1468, Canino (Lacij, Papeška država; danes: Italija), † 10. november 1549, Rim (Papeška država; danes: Italija).

Poglej Michelangelo Buonarroti in Papež Pavel III.

Papež Pij III.

Papež Pij III. (rojen kot Francesco Tedeschini oziroma Todeschini; uporabljal tudi priimek Tedeschini-Piccolomini), italijanski rimskokatoliški duhovnik, kardinal in papež, * 29. maj 1439, Sarteano (Siena, Sienska republika danes: Italija); † 18. oktober 1503, Rim (Papeška država danes: Italija).

Poglej Michelangelo Buonarroti in Papež Pij III.

Papež Pij IV.

Papež Pij IV. (rojen kot Giovanni Angelo de' Medici – tudi Gianangelo Medighi), italijanski rimskokatoliški duhovnik, škof, kardinal in papež; * 31. marec 1499, Milano (Milanska vojvodina danes: Italija), † 9. december 1565 Rim (Papeška država danes: Italija).

Poglej Michelangelo Buonarroti in Papež Pij IV.

Papež Sikst IV.

Papež Sikst IV. (Francesco della Rovere, OFMConv), italijanski rimskokatoliški minorit, kardinal in papež, * 21. julij 1414, Celle, † 12. avgust 1484, Rim.

Poglej Michelangelo Buonarroti in Papež Sikst IV.

Parnas (Rafael)

Parnas (ki se nanaša na goro Parnas je slika italijanskega renesančnega umetnika Rafaela v Rafaelovih stancah ("Stanze di Raffaello") v Apostolski palači v Vatikanu, ki jo je naslikal po naročilu papeža Julija II. To je bila verjetno druga stena Stanze della Segnatura, ki je bila poslikana med letoma 1509 in 1511, po Sporočilu svetega zakramenta in pred Atensko šolo, ki zavzemata druge stene sobe.

Poglej Michelangelo Buonarroti in Parnas (Rafael)

Pekel

Slika prikazovanja pekla Glede na stališča številnih religij je pekel negostoljuben, nezemeljski kraj kaznovanja za dejanja, storjena na tem svetu, ki jih posamezna vera prepoveduje.

Poglej Michelangelo Buonarroti in Pekel

Perugino

Pietro Perugino, rojen kot Pietro Vannucci, * ok.

Poglej Michelangelo Buonarroti in Perugino

Perzej z Meduzino glavo

Perzej z Meduzino glavo je bronasta skulptura, ki jo je izdelal Benvenuto Cellini v obdobju 1545–1554.

Poglej Michelangelo Buonarroti in Perzej z Meduzino glavo

Peter Paul Rubens

Sir Peter Paul Rubens, flamski slikar, * 28.

Poglej Michelangelo Buonarroti in Peter Paul Rubens

Pietà

Pietà ('pomilovanje', 'sočutje') je v krščanski umetnosti predmet, ki prikazuje Devico Marijo, ki ziblje mrtvo Jezusovo telo, najpogosteje ga najdemo v kiparstvu.

Poglej Michelangelo Buonarroti in Pietà

Pietà (Annibale Carracci)

Pietà je slika Annibale Carraccja, olje na platnu iz okoli leta 1600, njegovo najzgodnejše ohranjeno delo na to temo, ki ga je naročil kardinal Odoardo Farnese.

Poglej Michelangelo Buonarroti in Pietà (Annibale Carracci)

Pietà (Michelangelo)

Pietà je delo renesančnega kiparja Michelangela Buonarrotija v baziliki sv. Petra v Vatikanu.

Poglej Michelangelo Buonarroti in Pietà (Michelangelo)

Pieter Bruegel starejši

Pieter Bruegel (tudi Breughel) starejši, nizozemski renesančni slikar in grafik, * pribl.

Poglej Michelangelo Buonarroti in Pieter Bruegel starejši

Pietra serena

Pietra serena je siv peščenjak, ki se še posebej uporablja v arhitekturi in deloma tudi v kiparstvu.

Poglej Michelangelo Buonarroti in Pietra serena

Pijani Bakh (Michelangelo)

Bakh (1496–1497) je marmorna skulptura italijanskega visoko renesančnega kiparja, slikarja, arhitekta in pesnika Michelangela.

Poglej Michelangelo Buonarroti in Pijani Bakh (Michelangelo)

Po kopanju; ženska se briše

Po kopanju; ženska se briše je pastelna risba Edgarja Degasa, ki je nastajala med letoma 1890 in 1895.

Poglej Michelangelo Buonarroti in Po kopanju; ženska se briše

Poklon Svetih treh kraljev (Leonardo)

Poklon Svetih treh kraljev je zgodnja slika Leonarda da Vincija.

Poglej Michelangelo Buonarroti in Poklon Svetih treh kraljev (Leonardo)

Poklon Treh kraljev (Fra Angelico in Filippo Lippi)

Poklon Treh kraljev je tondo ali krožna slika poklona Treh kraljev, za katero se domneva, da je tista, ki je bila omenjena leta 1492 v Palazzo Medici Riccardi v Firencah kot delo mojstra Fra Angelica.

Poglej Michelangelo Buonarroti in Poklon Treh kraljev (Fra Angelico in Filippo Lippi)

Pokop (Michelangelo)

Pokop je nedokončana slika v olju na tabli polaganja Jezusa v grob, ki se zdaj na splošno pripisuje italijanskemu renesančnemu mojstru Michelangelu Buonarrotiju in je datirana okoli leta 1500 ali 1501.

Poglej Michelangelo Buonarroti in Pokop (Michelangelo)

Pokopavanje (Tizian, 1559)

Pokopavanje je slika olje na platnu iz leta 1559 beneškega slikarja Tiziana, ki jo je naročil Filip II. Španski.

Poglej Michelangelo Buonarroti in Pokopavanje (Tizian, 1559)

Polaganje v grob (Michelangelo)

Polaganje v grob (imenovan tudi Bandini Pietà ali Objokovanje nad mrtvim Kristusom) je marmorna skulptura italijanskega visoko renesančnega mojstra Michelangela.

Poglej Michelangelo Buonarroti in Polaganje v grob (Michelangelo)

Polaganje v grob (Rafael)

Polaganje v grob, znana tudi kot Pala Baglione, Borgheško Polaganje v grob, je oljna slika italijanskega renesančnega slikarja Rafaela.

Poglej Michelangelo Buonarroti in Polaganje v grob (Rafael)

Pomeni imen asteroidov: 3001–3500

Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 3001 do 3500, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.

Poglej Michelangelo Buonarroti in Pomeni imen asteroidov: 3001–3500

Portret Giuliana de' Medici

Portret Giuliana de' Medici, vojvode Nemourskega je Michelangelova marmorna skulptura (168 × 80 cm), ki je nastala okoli leta 1526–1534 in je del dekoracije Nove zakristije v cerkvi sv. Lovrenca v Firencah.

Poglej Michelangelo Buonarroti in Portret Giuliana de' Medici

Portret Lorenza Medičejskega Veličastnega

Portret Lorenza Medičejskega Veličastnega, vojvode Urbinskega, je Michelangelova marmorna skulptura (175 x 80 cm), ki jo je mogoče datirati okoli 1531-1534 in je del dekoracije Nove zakristije v cerkvi sv. Lovrenca v Firencah.

Poglej Michelangelo Buonarroti in Portret Lorenza Medičejskega Veličastnega

Portret papeža Julija II.

Portret papeža Julija II. je oljna slika iz let 1511–1512 italijanskega visokorenesančnega slikarja Rafaela.

Poglej Michelangelo Buonarroti in Portret papeža Julija II.

Portretno slikarstvo

Portretno slikarstvo je žanr v slikarstvu, kjer je namen predstaviti določen človeški subjekt.

Poglej Michelangelo Buonarroti in Portretno slikarstvo

Poslednja sodba (Michelangelo)

Poslednja sodba (italijansko: Il Giudizio Universale) je freska italijanskega renesančnega slikarja Michelangela, ki pokriva celotno steno Sikstinske kapele v Vatikanu.

Poglej Michelangelo Buonarroti in Poslednja sodba (Michelangelo)

Prerafaeliti

Prerafaelitska bratovščina (kasneje znani kot prerafaeliti) je bila skupina angleških slikarjev, pesnikov in kritikov, ki so jo leta 1848 ustanovili William Holman Hunt, John Everett Millais in Dante Gabriel Rossetti.

Poglej Michelangelo Buonarroti in Prerafaeliti

Puer mingens

Puer mingēns (množina puerī mingentēs) je figura v umetniškem delu, prikazana kot predpubertetniški deček med dejanjem uriniranja, dejanskega ali simuliranega.

Poglej Michelangelo Buonarroti in Puer mingens

Quattrocento

Sandro Botticelli, ''Oznanjenje'', 1489/1490 velja za tipično sliko quattrocenta Kulturni in umetniški dogodki v Italiji v obdobju 1400 do 1499 se skupaj imenujejo quattrocento (italijansko) iz italijanske besede za številko 400, nato pa iz millequattrocento, ki je italijansko za leto 1400.

Poglej Michelangelo Buonarroti in Quattrocento

Računalniški virus

Računalniški virus je programska koda, ki se je sposobna razmnoževati in prenašati v računalniku brez vednosti in volje uporabnika.

Poglej Michelangelo Buonarroti in Računalniški virus

Rafaelove stance

Štiri Rafaelove stanze tvorijo niz sprejemnih prostorov, ki so zdaj del Vatikanskih muzejev v Vatikanu.

Poglej Michelangelo Buonarroti in Rafaelove stance

Rafaelovi kartoni

Rafaelovi kartoni je sedem velikih kartonov (predlog) za tapiserije, ki pripadajo britanski kraljevi zbirki, vendar so od leta 1865 posojeni muzeju Victoria in Albert v Londonu, in jih je oblikoval slikar visoke renesanse Rafael v letih 1515–16 in prikazujejo prizore iz evangelijev in Dela apostolov.

Poglej Michelangelo Buonarroti in Rafaelovi kartoni

Raffaello Santi

''Portret Francesco Maria della Rovere'' (1514), Czartoryski Museum, Krakov (izgubljen med drugo svetovno vojno) Rafael, tudi Raffael da Urbino, Raffaello Santi, Raffaello Sanzio ali Rafaelo, italijanski renesančni slikar in arhitekt visoke renesanse * verjetno 6. april 1483, Urbino, † 6.

Poglej Michelangelo Buonarroti in Raffaello Santi

Realizem (umetnost)

Realizem (izraz izhaja iz latinščine res – stvar, realis – resničen, predmeten) je večpomenski pojem, ki se pojavlja v umetnosti, književnosti, slikarstvu in filozofiji.

Poglej Michelangelo Buonarroti in Realizem (umetnost)

Rembrandt

Rembrandt Harmenszoon van Rijn, holandski slikar in grafik, * 15. julij 1606 v Leidnu, † 4. oktober 1669, Amsterdam.

Poglej Michelangelo Buonarroti in Rembrandt

Renesančna arhitektura v Italiji

Renesančna arhitektura je arhitektura obdobja od zgodnjega 15.

Poglej Michelangelo Buonarroti in Renesančna arhitektura v Italiji

Renesančna književnost

Renesančna književnost se je razvila v 14. stoletju v Italiji.

Poglej Michelangelo Buonarroti in Renesančna književnost

Renesančna umetnost

Renesančna umetnost je slikarstvo, kiparstvo in dekorativna umetnost obdobja evropske zgodovine, ki se je v Italiji pojavila kot poseben slog okoli leta 1400, vzporedno z razvojem v filozofiji, literaturi, glasbi in znanosti.

Poglej Michelangelo Buonarroti in Renesančna umetnost

Renesančno kiparstvo

Renesančno kiparstvo razumemo kot proces obnavljanja kiparstva klasične antike.

Poglej Michelangelo Buonarroti in Renesančno kiparstvo

Renesansa

Renesansa je obdobje evropske zgodovine, ki pokriva razpon med 14.

Poglej Michelangelo Buonarroti in Renesansa

Renzo Piano

Renzo Piano, italijanski arhitekt in inženir, * 14. september 1937, Genova, Italija.

Poglej Michelangelo Buonarroti in Renzo Piano

Rim

Rim je glavno mesto Italije, glavno mesto dežele Lacij (Lazio) in istočasno upravne skupnosti metropolitanskega mesta Rim.

Poglej Michelangelo Buonarroti in Rim

Rimska renesansa

Renesansa v Rimu je zajela obdobje od sredine 15.

Poglej Michelangelo Buonarroti in Rimska renesansa

Risba

Risba golega moškega (''Studio di nudo maschile''), Annibale Carracci, 16. stoletje Rísba je izdelek ustvarjalnosti, kakovostna je del likovne umetnosti, izražen s pomočjo risalnih pripomočkov na dvorazsežnem mediju, na ploskev.

Poglej Michelangelo Buonarroti in Risba

Rosso Fiorentino

''Snemanje s križa'', Rosso Fiorentino, 1521 Rosso Fiorentino (rojen kot Giovan Battista di Jacopo), italijanski slikar, * 1494, † 1540.

Poglej Michelangelo Buonarroti in Rosso Fiorentino

Sacra conversazione

V umetnosti je sacra conversazione (italijansko:; množina: sacre conversazioni - kar pomeni sveti pogovor) žanr, razvit v italijanskem renesančnem slikarstvu, z upodobitvijo Marije in otroka Jezusa med skupino svetnikov v relativno neformalni skupini, v nasprotju z bolj togimi in hierarhičnimi kompozicijami prejšnjih obdobij.

Poglej Michelangelo Buonarroti in Sacra conversazione

Samotraška Nike

Samotraška Nike, imenovana tudi Krilata zmagovalka Samotraška (grško Niki tis Samothrakis – Νίκη της Σαμοθράκης), je marmorni helenistični kip Nike (grške boginje zmage), ki je nastal okoli 2.

Poglej Michelangelo Buonarroti in Samotraška Nike

Samson ubija Filistejca

Skulptura Samson ubija Filistejca je najstarejša med velikimi marmornimi skupinami Giambologne, kiparja velikih vojvod Medičejcev iz Toskane in edino pomembno umetnikovo delo, ki je zapustilo Italijo.

Poglej Michelangelo Buonarroti in Samson ubija Filistejca

San Miniato al Monte

San Miniato al Monte (sveti Miniat na gori) je cerkev v Firencah, osrednji Italiji, ki stoji na vrhu ene najvišjih točk v mestu.

Poglej Michelangelo Buonarroti in San Miniato al Monte

San Pietro in Montorio

San Pietro in Montorio (Sveti Peter na Zlati gori) je cerkev v Rimu v Italiji, ki ima na svojem dvorišču Tempietto, majhen spominski martyrium (grob), ki ga je zgradil Donato Bramante.

Poglej Michelangelo Buonarroti in San Pietro in Montorio

Sandro Botticelli

Alessandro di Mariano di Vanni Filipepi, bolj poznan kot Sandro Botticelli, italijanski slikar, * 1. marec, 1444 ali 1445 (vprašljivo), † 17. maj, 1510). Bil je slikar florentinske šole v času zgodnje renesanse - t. i. quattrocento. Manj kot sto let kasneje je to obdobje pod patronatom Lorenza de' Medicija, Giorgio Vasari označil kot »zlato dobo« v svoji knjigi Življenjepisov umetnikov v opisu življenja Botticellija.

Poglej Michelangelo Buonarroti in Sandro Botticelli

Sant'Andrea della Valle

Sant'Andrea della Valle je manjša bazilika v okrožju (rione) Sant'Eustachio v mestu Rim v Italiji.

Poglej Michelangelo Buonarroti in Sant'Andrea della Valle

Santa Maria sopra Minerva

Santa Maria sopra Minerva je ena večjih cerkva rimskokatoliškega reda pridigarjev (bolj znanega kot dominikanci) v Rimu v Italiji.

Poglej Michelangelo Buonarroti in Santa Maria sopra Minerva

Scipione Caffarelli-Borghese

Scipione Caffarelli-Borghese, italijanski rimskokatoliški duhovnik, škof in kardinal, * 1576, Rim, † 2. oktober 1633.

Poglej Michelangelo Buonarroti in Scipione Caffarelli-Borghese

Serapeum

Serapeum ali serapejon je tempelj ali druga verska ustanova, posvečena helenistično-egipčanskemu bogu Serapisu, ki združuje vidike Ozirisa in Apisa v počlovečeni obliki ter so jo sprejeli ptolemejski Grki v Aleksandriji.

Poglej Michelangelo Buonarroti in Serapeum

Severna renesansa

Severna renesansa je bilo umetnostno in kulturno gibanje, ki se je odvijalo v Evropi severno od Alp oz.

Poglej Michelangelo Buonarroti in Severna renesansa

Seznam arhitektov

Seznam arhitektov.

Poglej Michelangelo Buonarroti in Seznam arhitektov

Seznam cest in ulic v Gorici

Seznam cest in ulic v Občini Gorica, Italija.

Poglej Michelangelo Buonarroti in Seznam cest in ulic v Gorici

Seznam italijanskih arhitektov

Seznam italijanskih arhitektov.

Poglej Michelangelo Buonarroti in Seznam italijanskih arhitektov

Seznam italijanskih kiparjev

Seznam italijanskih kiparjev.

Poglej Michelangelo Buonarroti in Seznam italijanskih kiparjev

Seznam italijanskih slikarjev

Seznam italijanskih slikarjev.

Poglej Michelangelo Buonarroti in Seznam italijanskih slikarjev

Sibila (prerokinja)

Sibile so bile v antični Grčiji prerokinje ali svečenice.

Poglej Michelangelo Buonarroti in Sibila (prerokinja)

Sigmund Freud

Sigismund Schlomo Freud, bolje znan kot Sigmund Freud, avstrijski nevrolog in psiholog judovskega rodu, 6. maj 1856, Příbor, Moravska, Češka (tedaj Avstro-Ogrska), † 23. september 1939, London, Anglija.

Poglej Michelangelo Buonarroti in Sigmund Freud

Sikstinska kapela

Sikstinska kapela (latinščina Sacellum Sixtinum; italijansko Cappella Sistina) je kapela v Apostolski palači v Vatikanu in uradna rezidenca papeža.

Poglej Michelangelo Buonarroti in Sikstinska kapela

Sodni dan

''Poslednja sodba'', ilustracija iz rokopisa Sijajni horarij vojvode Berrijskega, okoli 1410 Sodni dan, poslednja sodba ali vesoljna sodba je v krščanski in islamski eshatologiji dogodek, ko bo Bog ob koncu sveta presodil vse ljudi (takrat žive in tudi že mrtve) in jih razdelil na dve veliki skupini: slabe, ki bodo pogubljeni, in dobre, ki bodo zveličani.

Poglej Michelangelo Buonarroti in Sodni dan

Sofonisba Anguissola

Sofonisba Anguissola, znana tudi kot Sophonisba Angussola ali Anguisciola, italijanska renesančna slikarka portretov, * 1530 ali 1532, Cremona, † 16. november 1625, Palermo Rojena je bila leta 1530 ali 1532 v Cremoni v razmeroma revni plemiški družini.

Poglej Michelangelo Buonarroti in Sofonisba Anguissola

Speča Ariadna

Speča Ariadna, ki je v Vatikanskih muzejih v Vatikanu, je rimska Hadrijanova kopija helenistične skulpture pergamonske šole iz 2.

Poglej Michelangelo Buonarroti in Speča Ariadna

Spremenjenje na gori (Rafael)

Spremenjenje na gori je zadnja slika italijanskega renesančnega mojstra Rafaela.

Poglej Michelangelo Buonarroti in Spremenjenje na gori (Rafael)

Stara zakristija

Stara zakristija San Lorenzo (italijansko Sagrestia Vecchia di San Lorenzo) je starejša od dveh zakristij bazilike San Lorenzo v Firencah v Italiji.

Poglej Michelangelo Buonarroti in Stara zakristija

Staronizozemsko slikarstvo

Staronizozemsko slikarstvo je delo umetnikov, ki so jih včasih imenovali tudi flamski primitivci in so bili aktivni na Burgundskem in Habsburškem Nizozemskem v času severne renesanse 15.

Poglej Michelangelo Buonarroti in Staronizozemsko slikarstvo

Stendhalov sindrom

Stendhalov sindrom ali firenški sindrom je psihosomatsko stanje, ki vključuje hitro bitje srca, omedlevico, zmedenost in celo halucinacije, ki se domnevno pojavljajo, ko so posamezniki preveč izpostavljeni predmetom ali pojavom velike lepote.

Poglej Michelangelo Buonarroti in Stendhalov sindrom

Stensko slikarstvo

Freske na glavnem oltarju kapele Saint-Sebastien Zgodbe Jataki v jamah Adžanta, okoli 200 pr. n. št. - 600 n. št. Sténsko slikárstvo je zvrst slikarstva, ki ima za podlago steno, strop ali drugo večjo stalno površino.

Poglej Michelangelo Buonarroti in Stensko slikarstvo

Stolnica svetega Agapita, Palestrina

Katedrala Sv. Agapita mučenca Stolnica svetega Agapita mučenca je stolnica in bazilika, ki sodi v predmestno škofijo Palestrina, Lacij, Italija.

Poglej Michelangelo Buonarroti in Stolnica svetega Agapita, Palestrina

Stolnica svetega Marka, Benetke

Zgornji del fasade Konstantin in Demetrij konicah loka Stolnica svetega Marka v Benetkah v Italiji je stolnica Nadškofije Benetke in bazilika.

Poglej Michelangelo Buonarroti in Stolnica svetega Marka, Benetke

Stolnica v Padovi

Padovanska stolnica ali bazilika stolnica svete Marije Vnebovzete (italijansko Duomo di Padova; Basilica Cattedrale di Santa Maria Assunta) je katoliška cerkev in manjša bazilika, ki stoji na vzhodnem koncu trga Piazza Duomo, poleg škofovske palače v Padovi, Benečija, Italija.

Poglej Michelangelo Buonarroti in Stolnica v Padovi

Stolnica v Volterri

Stolnica v Volterri (italijansko Cattedrale di Santa Maria Assunta ali Duomo di Volterra) je rimskokatoliška stolnica v Volterri v Italiji, posvečena Marijinemu vnebovzetju.

Poglej Michelangelo Buonarroti in Stolnica v Volterri

Strop

Strop iz lesenih nosilcev Strop v cerkvi San Giovanni v Lateranu, Rim Strop je del stavbe oziroma stavbni člen, ki prekriva posamezne prostore od zgoraj.

Poglej Michelangelo Buonarroti in Strop

Strop Sikstinske kapele

Strop Sikstinske kapele vsebuje zelo znan cikel fresk Michelangela Buonarrotija, narejen v letih 1508-1512 in velja za eno absolutnih in najpomembnejših mojstrovin zahodne umetnosti.

Poglej Michelangelo Buonarroti in Strop Sikstinske kapele

Stvarjenje Adama

Stvarjenje Adama (ital. Creazione di Adamo) je freska italijanskega umetnika Michelangela, ki je del stropa Sikstinske kapele, poslikane okoli leta 1508–1512.

Poglej Michelangelo Buonarroti in Stvarjenje Adama

Suženj Atlas

Suženj Atlas je 2,77 m visok Michelangelov marmorni kip, datiran v obdobje 1525–1530.

Poglej Michelangelo Buonarroti in Suženj Atlas

Svatba v Kani galilejski

Svatba v Kani galilejski (1563) italijanskega umetnika Paola Veroneseja (1528–1588) je reprezentativna slika, ki prikazuje svetopisemsko zgodbo poroke v Kani, na kateri Jezus vodo spremeni v vino.

Poglej Michelangelo Buonarroti in Svatba v Kani galilejski

Sveta družina

Sveto družino sestavljajo otrok Jezus, Devica Marija in sveti Jožef.

Poglej Michelangelo Buonarroti in Sveta družina

Sveta družina (Donijev Tondo)

Donijev Tondo ali Donijeva Madona je edina končana plošča zrelega Michelangela, ki je ohranjena.

Poglej Michelangelo Buonarroti in Sveta družina (Donijev Tondo)

Sveti Mihael premaga Satana (Rafael)

Sveti Mihael premaga Satana je slika italijanskega renesančnega umetnika Rafaela.

Poglej Michelangelo Buonarroti in Sveti Mihael premaga Satana (Rafael)

Sveti Pavel

Sveti Pavel ((Paulos), prvotno Savel iz Tarza (Saulos; hebrejsko, Šaul)), apostol, krščanski misijonar in avtor pisem, ki predstavljajo velik del Nove zaveze, mučenec in svetnik.

Poglej Michelangelo Buonarroti in Sveti Pavel

Sveti Sebastijan (Bernini)

Sveti Sebastijan je kip, delo Giana Lorenza Berninija, ki ga hrani muzej Thyssen-Bornemisza v Madridu.

Poglej Michelangelo Buonarroti in Sveti Sebastijan (Bernini)

Teheran

Teheran (perzijsko: تهران Tehrān) je glavno mesto in največje mesto Irana ter administrativno središče Teheranske pokrajine.

Poglej Michelangelo Buonarroti in Teheran

Tehniška srednja šola, Ljubljana

Tehniška srednja šola (kratica TSŠ) je bila šola na Aškerčevi 1 v Ljubljani, ki je pod različnimi imeni delovala od leta 1920 do okoli 2000.

Poglej Michelangelo Buonarroti in Tehniška srednja šola, Ljubljana

Tempera

Tempera, znana tudi kot jajčna tempera, je trajni, hitro sušeči slikarski medij, sestavljen iz barvnih pigmentov, pomešanih z vodotopnim vezivnim medijem, običajno lepljivim materialom, kot je jajčni rumenjak (tudi gumiarabika, kazein, kis).

Poglej Michelangelo Buonarroti in Tempera

Tizian

Tizianova grobnica v Benetkah. Tiziano Vecelli (oziroma Tiziano Vecellio, najpogosteje imenovan kar Tizian), italijanski slikar, * 1488/1490, Pieve di Cadore, † 27. avgust, 1576, Benetke.

Poglej Michelangelo Buonarroti in Tizian

Tondo (umetnost)

Tondo je renesančni izraz za krožno umetniško delo, bodisi v slikarstvu ali kiparstvu.

Poglej Michelangelo Buonarroti in Tondo (umetnost)

Toskana

Toskana (v italijanskem izvirniku Toscana), je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.

Poglej Michelangelo Buonarroti in Toskana

Trg sinjorije

Trg sinjorije je trg v obliki črke L pred Palazzo Vecchio v Firencah v Italiji.

Poglej Michelangelo Buonarroti in Trg sinjorije

Ugrabitev Sabink, Giambologna

Ugrabitev Sabink (včasih tudi Posilstvo Sabink) je velik in zapleten marmorni kip flamskega kiparja in arhitekta Giambologna.

Poglej Michelangelo Buonarroti in Ugrabitev Sabink, Giambologna

Umirajoči suženj

Umirajoči suženj je kip italijanskega renesančnega umetnika Michelangela.

Poglej Michelangelo Buonarroti in Umirajoči suženj

Upodobitve Jezusa

Upodobitev Jezusa v slikovni obliki sega v zgodnjo krščansko umetnost in arhitekturo, saj je bil anikonizem v krščanstvu v prednicejskem obdobju zavrnjen.

Poglej Michelangelo Buonarroti in Upodobitve Jezusa

Uporni suženj

Uporni suženj je 2,15 m visok marmornat Michelangelov kip iz leta 1513.

Poglej Michelangelo Buonarroti in Uporni suženj

Valletta

Valletta (ali), imenovana tudi "mesto trdnjava" in "mesto, ki so ga zgradili gospodje za gospode", je glavno mesto republike Malte ter upravno in trgovsko središče malteških otokov.

Poglej Michelangelo Buonarroti in Valletta

Vatikanski muzeji

Vatikanski muzeji (latinsko Musea Vaticana, italijansko Musei Vaticani) so muzeji krščanstva in galerije v mestu Vatikan.

Poglej Michelangelo Buonarroti in Vatikanski muzeji

Večerja v Emavsu (Caravaggio)

Večerja v Emavsu je slika italijanskega baročnega mojstra Caravaggia, naslikana leta 1601 in je zdaj v Narodni galeriji v Londonu.

Poglej Michelangelo Buonarroti in Večerja v Emavsu (Caravaggio)

Villa di Castello

Villa di Castello blizu gričev, ki mejijo na Firence, Toskana, osrednja Italija, je bila podeželska rezidenca velikega vojvode Toskane Cosima I. Medičejskega (1519-1574).

Poglej Michelangelo Buonarroti in Villa di Castello

Villa Farnese

Villa Farnese, znana tudi kot Villa Caprarola, je dvorec v mestu Caprarola v pokrajini Viterbo v severnem Laciju v Italiji, približno 50 kilometrov severozahodno od Rima.

Poglej Michelangelo Buonarroti in Villa Farnese

Villa Farnesina

Južna fasada Vile Farnesina Villa Farnesina je renesančna primestna vila na ulici Via della Lungara v okrožju Trastevere v Rimu v osrednji Italiji.

Poglej Michelangelo Buonarroti in Villa Farnesina

Vinska rutica

Vinska rutica (znanstveno ime Ruta graveolens) je splošno znana kot ruta.

Poglej Michelangelo Buonarroti in Vinska rutica

Visoka renesansa

V umetnostni zgodovini je visoka renesansa kratko obdobje najbolj izjemne umetniške produkcije v italijanskih državah, zlasti v Rimu, glavnem mestu Papeške države in v Firencah, v času italijanske renesanse.

Poglej Michelangelo Buonarroti in Visoka renesansa

Vitruvij

Vitruvij, Marcus Vitruvius Pollio, rojen 80 do 70 let pr.

Poglej Michelangelo Buonarroti in Vitruvij

Vittoria Colonna

Vitorria Colonna, markiza iz Pescare, italijanska srednjeveška pesnica, svetovljanka in prijateljica Michelangela, *April 1492, Marino, blizu današnjega Rima, †25. Februar 1547, Rim.

Poglej Michelangelo Buonarroti in Vittoria Colonna

Vrata (arhitektura)

Z orientalskimi vzorci izdelana vhodna vrata v Kunya Ark, Hiva, Uzbekistan Vrata Vráta so premična ovira, ki se uporablja za zapiranje odprtin in sodijo med stavbno pohištvo.

Poglej Michelangelo Buonarroti in Vrata (arhitektura)

Vstali Kristus (Michelangelo)

Vstali Kristus, v italijanščini Cristo della Minerva, znan tudi kot Kristus Odrešenik ali Kristus, ki nosi križ, je marmorna skulptura italijanskega visokorenesančnega mojstra Michelangela, dokončana leta 1521.

Poglej Michelangelo Buonarroti in Vstali Kristus (Michelangelo)

Zgodovina italijanskih renesančnih kupol

Italijanske renesančne kupole so bile oblikovane v obdobju renesanse 15.

Poglej Michelangelo Buonarroti in Zgodovina italijanskih renesančnih kupol

Zgodovina umetnosti

Sikstinska kapela (1508-1512), Vatikan, Rim Kvartet za flavto (1777), Wolfgang Amadeus Mozart Dve strani iz Gallandovega rokopisa, najstarejše besedilo Tisoč in ene noči. Arabski rokopis iz 14. stoletja iz Sirije v Bibliotheque Nationale v Parizu Zgodovina umetnosti je multidisciplinarna znanost, ki raziskuje umetnost skozi čas, se ukvarja z razvrščanjem kultur, vzpostavlja periodizacijo in opazuje posebnosti in vplivne značilnosti umetnosti.

Poglej Michelangelo Buonarroti in Zgodovina umetnosti

Zgodovinsko slikarstvo

Zgodovinsko slikarstvo je žanr v slikarstvu, ki ga opredeljuje predmet in ne umetniški slog.

Poglej Michelangelo Buonarroti in Zgodovinsko slikarstvo

Zgodovinsko središče Firenc

Zgodovinsko središče Firenc je del kvarta 1 italijanskega mesta Firence.

Poglej Michelangelo Buonarroti in Zgodovinsko središče Firenc

1. november

1.

Poglej Michelangelo Buonarroti in 1. november

1475

1475 (MCDLXXV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.

Poglej Michelangelo Buonarroti in 1475

18. februar

18.

Poglej Michelangelo Buonarroti in 18. februar

1972

1972 (MCMLXXII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.

Poglej Michelangelo Buonarroti in 1972

6. marec

6.

Poglej Michelangelo Buonarroti in 6. marec

Prav tako znan kot Michelangelo, Michelangelo Buonarotti, Michelangelo di Lodovico Buonarroti Simoni.

, Canzoniere, Caravaggisti, Cerkev Madonna di San Biagio, Montepulciano, Cerkev Matere božje, Brugge, Cerkev Santa Maria delle Carceri, Cerkev sv. Nikolaja, Cerovo, Civilizacija (TV serija), Cosimo I. Medičejski, Dan (Michelangelo), Danaa (Tizian, serija), David (Bernini), David (kralj), David (Michelangelo), Diamantne palače, Diego Rivera, Diego Velázquez, Dio fluviale, Dioklecijanove terme, Domenico Fontana, Domenico Ghirlandaio, Domine quo vadis?, Domus Aurea, Donato Bramante, Dresdenska Frauenkirche, Dresdenski grad, Družina Colonna, Dviganje križa (Rubens), Eden, El Escorial, El Greco, Fasti, Fasti Triumphales, Firenška stolnica, Firence, Florentinsko slikarstvo, Fontainebleaujska šola, Francesco Borromini, Francoska renesančna arhitektura, Francoska renesansa, Freska, Galatski most, Galerija stropa Sikstinske kapele, Galerija Uffizi, Galleria dell'Accademia, Gema, Genij zmage, Giacomo Barozzi da Vignola, Giacomo della Porta, Giambologna, Gian Lorenzo Bernini, Giorgio Vasari, Giovanni Pico della Mirandola, Grobnica Lorenza Medičejskega Veličastnega, Hano (slon), Helenistična umetnost, Heraklej pri počitku, Hieronymus Bosch, Homerjeva Apoteoza, Ikonografija, Il Gesù, Italija, Italijani, Italijanska baročna arhitektura, Italijanska renesansa, Italijanski evrokovanci, Italijansko renesančno kiparstvo, Italijansko renesančno slikarstvo, Jacopo della Quercia, Jacopo Sansovino, Judita in njena služkinja (Detroit), Kamnoseštvo, Kapela družine Brancacci, Kapela Medičejcev, Kapela Tornabuoni, Kapitolski grič, Kapitolski muzeji, Kapitolski trg, Rim, Karla Bulovec Mrak, Kiparstvo, Kiparstvo v kamnu, Klicanje sv. Mateja (Caravaggio), Kolosalni red, Konjeniški kip Marka Avrelija, Konservatorska palača, Rim, Konstantinov kolos, Kontrapost, Križanje sv. Petra (Caravaggio), Križanje sv. Petra (Michelangelo), Kunstareal München, Kupola, La Belle Jardinière, Laokont (El Greco), Laokoontova skupina, Leda in labod, Leda in labod (Correggio), Leda in labod (Michelangelo), Leon Battista Alberti, Leonardo da Vinci, Leonardov konj, Ljudje z veliko depresivno motnjo, Loggia dei Lanzi, Lorenzo Ghiberti, Lorenzo Medičejski Veličastni, Luneta (arhitektura), Madona in dete s Sv. Janezom in Sv. Nikolajem, Madona na stopnicah, Madona s ščinkavcem, Madona v votlini, Manierizem, Maratova smrt, Marija (umetnost), Marija iz Bruggea, Marijino vnebovzetje (El Greco), Marijino vnebovzetje (Tizian), Martin Schongauer, Masaccio, Medičejci, Medičejska knjižnica, Medičejska Madona (Michelangelo), Melozzo da Forlì, Mesnica (Annibale Carracci), Michelangelov pojav, Milano, Miloška Venera, Mimar Sinan, Mojzes, Mojzes (Michelangelo), Monoteizem, Most Rialto, Mrak (Michelangelo), Muzej Opera del Duomo, Firence, Nacionalni arheološki muzej Neaplja, Nagrobnik papeža Julija II., Narodna galerija, London, Noč (Michelangelo), Nova zakristija, Obelisk, Obok, Orel ugrabi Ganimeda, Oxford, Padova, Palača Farnese, Palača kapitolskega muzeja, Palazzo della Cancelleria, Palazzo Vecchio, Paolo Veronese, Papež Aleksander VI., Papež Benedikt XV., Papež Inocenc XIII., Papež Julij II., Papež Julij III., Papež Klemen VII., Papež Pavel III., Papež Pij III., Papež Pij IV., Papež Sikst IV., Parnas (Rafael), Pekel, Perugino, Perzej z Meduzino glavo, Peter Paul Rubens, Pietà, Pietà (Annibale Carracci), Pietà (Michelangelo), Pieter Bruegel starejši, Pietra serena, Pijani Bakh (Michelangelo), Po kopanju; ženska se briše, Poklon Svetih treh kraljev (Leonardo), Poklon Treh kraljev (Fra Angelico in Filippo Lippi), Pokop (Michelangelo), Pokopavanje (Tizian, 1559), Polaganje v grob (Michelangelo), Polaganje v grob (Rafael), Pomeni imen asteroidov: 3001–3500, Portret Giuliana de' Medici, Portret Lorenza Medičejskega Veličastnega, Portret papeža Julija II., Portretno slikarstvo, Poslednja sodba (Michelangelo), Prerafaeliti, Puer mingens, Quattrocento, Računalniški virus, Rafaelove stance, Rafaelovi kartoni, Raffaello Santi, Realizem (umetnost), Rembrandt, Renesančna arhitektura v Italiji, Renesančna književnost, Renesančna umetnost, Renesančno kiparstvo, Renesansa, Renzo Piano, Rim, Rimska renesansa, Risba, Rosso Fiorentino, Sacra conversazione, Samotraška Nike, Samson ubija Filistejca, San Miniato al Monte, San Pietro in Montorio, Sandro Botticelli, Sant'Andrea della Valle, Santa Maria sopra Minerva, Scipione Caffarelli-Borghese, Serapeum, Severna renesansa, Seznam arhitektov, Seznam cest in ulic v Gorici, Seznam italijanskih arhitektov, Seznam italijanskih kiparjev, Seznam italijanskih slikarjev, Sibila (prerokinja), Sigmund Freud, Sikstinska kapela, Sodni dan, Sofonisba Anguissola, Speča Ariadna, Spremenjenje na gori (Rafael), Stara zakristija, Staronizozemsko slikarstvo, Stendhalov sindrom, Stensko slikarstvo, Stolnica svetega Agapita, Palestrina, Stolnica svetega Marka, Benetke, Stolnica v Padovi, Stolnica v Volterri, Strop, Strop Sikstinske kapele, Stvarjenje Adama, Suženj Atlas, Svatba v Kani galilejski, Sveta družina, Sveta družina (Donijev Tondo), Sveti Mihael premaga Satana (Rafael), Sveti Pavel, Sveti Sebastijan (Bernini), Teheran, Tehniška srednja šola, Ljubljana, Tempera, Tizian, Tondo (umetnost), Toskana, Trg sinjorije, Ugrabitev Sabink, Giambologna, Umirajoči suženj, Upodobitve Jezusa, Uporni suženj, Valletta, Vatikanski muzeji, Večerja v Emavsu (Caravaggio), Villa di Castello, Villa Farnese, Villa Farnesina, Vinska rutica, Visoka renesansa, Vitruvij, Vittoria Colonna, Vrata (arhitektura), Vstali Kristus (Michelangelo), Zgodovina italijanskih renesančnih kupol, Zgodovina umetnosti, Zgodovinsko slikarstvo, Zgodovinsko središče Firenc, 1. november, 1475, 18. februar, 1972, 6. marec.

Unijapedija je koncept, zemljevid ali semantično mrežo, organizirano kot enciklopedije - slovar. To je na kratko opredelitev vsakega koncepta in njegovih odnosov.

To je velikanski spletni mentalni zemljevid, ki služi kot osnova za koncept diagramov. To je prost za uporabo in vsak članek ali dokument, ki se lahko prenese. To je orodje, vir ali predlog za študije, raziskave, izobraževanje, učenje in poučevanje, ki jih učitelji, vzgojitelji, dijaki ali študenti lahko uporablja; Za akademskega sveta: za šolo, primarno, sekundarno, gimnazije, srednje tehnične stopnje, šole, univerze, dodiplomski, magistrski ali doktorski stopinj; za papir, poročil, projektov, idej, dokumentacije, raziskav, povzetkov, ali teze. Tu je definicija, razlaga, opis ali pomen vsakega pomembno, na kateri želite informacije in seznam njihovih povezanih konceptov kot pojmovnika. Na voljo v Slovenski, Angleščina, Španski, Portugalski, Japonski, Kitajski, Francosko, Nemški, Italijansko, Poljski, Nizozemski, Rusko, Arabsko, Hindi, Švedski, Ukrajinski, Madžarski, Katalonščina, Češka, Hebrejščina, Danski, Finski, Indonezijski, Norveški, Romunščina, Turški, Vietnamščina, Korejščina, Thai, Grški, Bolgarski, Hrvaški, Slovak, Litvanski, Filipino, Latvijski in Estonski Več jezikov kmalu.

Informacije temeljijo na člankih iz Wikipedije in drugih projektov Wikimedia in so na voljo pod licenco Creative Commons Priznanje-Deljenje pod enakimi pogoji.

Fundacija Wikimedia ne podpira in ni povezana z Unijapedija.

Google Play, Android in logotip Googla Play sta blagovni znamki podjetja Google Inc.

Pravilnik o zasebnosti