Kazalo
115 odnosi: Alazani, Allgäu, Alpe, Andi, Antarktika, Apatozaver, Apenini, Arequipa, Špela Goričan, Čile, Črnogorsko primorje, Baltski ščit, Bilbao, Bjelolasica, Eolsko delovanje, Eon, Era, Fan Si Pan, Fanerozoik, Flimsov plaz, Fosil, Frankovska, Fruška gora, Gargano, Geografija Čila, Geografija Etiopije, Geografija Indije, Geografija Irana, Geografija Italije, Geografija Kambodže, Geografija Portugalske, Geološka časovna lestvica, Geologija Kolumbije, Geologija Madagaskarja, Geologija Madžarske, Ginkovci, Golosemenke, Gondvana, Gorjanci, Gorovje, Himalaja, Huangšan, Iguasujski slapovi, Ivanščica, Jadranska plošča, Jemen, Julijske Alpe, Jura, Kačjerepi, Kantabrijsko gorovje, ... Razširi indeks (65 več) »
Alazani
Alazani (gruzijsko: ალაზანი, azerbajdžanski: Qanıx) je reka, ki teče skozi Kavkaz.
Poglej Mezozoik in Alazani
Allgäu
Lokacija Allgäua v Nemčiji (rdeča barva) Zemljevid Allgäua (zelen) brez okrožij in meja:• Vrata v Allgäu (oranžna) • Deli Allgäua (beli) • Sosednje regije (siva) Lokacija Allgäuja na jugu Zgornje Švabske Grünten, "varuh Allgäuja" Allgäusko vznožje Alp Tipično podeželje vznožja Allgäuskih Alp: Siggenhauser Weiher pri Amtzellu Hopfen am See kot primer kraja, ki ga je oblikoval turizem Kmečka hiša Allgäu v Christazhofnu, okrožje Ravensburg Allgäu je z Alpami povezana pokrajina v Nemčiji, s kulturnimi in jezikovnimi posebnostmi.
Poglej Mezozoik in Allgäu
Alpe
Alpe so gorski sistem v osrednji Evropi, ki se razteza v 1200 km dolgem loku med Genovskim zalivom in reko Donavo pri Dunaju.
Poglej Mezozoik in Alpe
Andi
Cono de Arita, Salta (Argentina) Aconcagua Serpentine na čilenski strani prelaza Los Libertadores. Andi so najdaljše svetovno gorstvo, ki se vleče ob zahodni obali Južne Amerike.
Poglej Mezozoik in Andi
Antarktika
Antárktika (iz grščine ἀνταρκτικός: ántarktikós – nasprotje Arktiki) je Zemljina najjužnejša celina.
Poglej Mezozoik in Antarktika
Apatozaver
Apatozaver (znanstveno ime Apatosaurus) je rod rastlinojedih zavropodov (Sauropoda), čigar pripadniki so živeli v Severni Ameriki v obdobju pozne jure.
Poglej Mezozoik in Apatozaver
Apenini
Apenini (grško: Ἀπέννινα ὄρη; latinsko: Appenninus ali Apenninus Mons-edninska oblika, ki se uporablja v množini) so gorska veriga, ki poteka vzdolž Apeninskega polotoka v Italiji, v dolžini 1200 km.
Poglej Mezozoik in Apenini
Arequipa
Arequipa - Plaza de Armas, v ozadju katedrala Arequipa je prestolnica regije Arequipa v Andih, na jugu Peruja, v Južni Ameriki in je politično, gospodarsko in kulturno središče južnega Peruja.
Poglej Mezozoik in Arequipa
Špela Goričan
Špela Goričan, slovenska geologinja, * 17. februar 1960, Ljubljana.
Poglej Mezozoik in Špela Goričan
Čile
Republika Čile je dolga in ozka obmorska država ob jugozahodni obali Južne Amerike med Tihim oceanom na zahodu in Andi na vzhodu.
Poglej Mezozoik in Čile
Črnogorsko primorje
Budva, pogled iz Gospoštine Črnogorsko primorje (črnogorsko in srbsko: Црногорско приморје / Crnogorsko primorje) ali Primorska regija je del Črne gore območje v Črni gori, ki meji na Jadransko morje in obsega prostor, ki se glede na relief, podnebje, vegetacijo in družbveno-ekonomsko strukturo razlikuje od osrednje regije.
Poglej Mezozoik in Črnogorsko primorje
Baltski ščit
Baltski ščit, tudi Baltiški ščit (ali fenoskandijski ščit) je del zemeljske skorje, ki pripada vzhodnoevropskemu kratonu in predstavlja velik del Fenoskandije, severozahodne Rusije in severnega Baltskega morja.
Poglej Mezozoik in Baltski ščit
Bilbao
Bilbao (špansko) ali Bilbo (baskovsko) je mesto na severu Španije, največje mesto v pokrajini Biskaja in v avtonomni skupnosti Baskija.
Poglej Mezozoik in Bilbao
Bjelolasica
Bjelolasica je najvišja planina gorskega masiva Velika Kapela.
Poglej Mezozoik in Bjelolasica
Eolsko delovanje
Eolsko delovanje se nanašajo na aktivnost vetra pri preučevanju geologije in vremena ter zlasti na sposobnost vetra, da oblikuje površino Zemlje (ali drugih planetov).
Poglej Mezozoik in Eolsko delovanje
Eon
Eon je največja enota geološkega časa in vključuje predkambrijski eon, ki je trajal od 4,6 milijarde let do 570 milijonov let v preteklosti, ter fanerozoik, ki se je začel pred 570 milijoni let in traja še danes.
Poglej Mezozoik in Eon
Era
Êra, dôba ali vék je pododdelek eona, po navadi dolgo, časovno obdobje s skupnimi lastnostmi.
Poglej Mezozoik in Era
Fan Si Pan
Fan Si Pan (vietnamsko Phan Xi Păng) je gora v Vietnamu.
Poglej Mezozoik in Fan Si Pan
Fanerozoik
biotske raznolikosti od začetka fanerozoika dalje ter večja izumrtja Fanerozóik je najmlajši in trenutno potekajoč eon v Zemljini zgodovini.
Poglej Mezozoik in Fanerozoik
Flimsov plaz
Flimsov plaz je največji znan plaz v Alpah, ki se je sprožil pred približno 10.000 leti v današnji vzhodni Švici in je največji na svetu, katerega učinki so še vedno vidni.
Poglej Mezozoik in Flimsov plaz
Fosil
členonožcev je moč najti tudi v Sloveniji. Fosil, fosilija, fosilni ostanek, ostalina, petrefakt, pa tudi okamenek, okamenica, okamenina in okamnina je okameneli, v kamnini (praviloma v sedimentu, izredno redko v metamorfni kamnini) ohranjen ostanek, odtis ali sled rastlin in živali ter drugih organizmov iz geološke preteklosti.
Poglej Mezozoik in Fosil
Frankovska
Frankovska (nemško Franken ali Frankenland) je regija v Nemčiji s svojo kulturo in svojim jezikom, ki je podoben narečju v Vzhodni Frankovski, frankovščini.
Poglej Mezozoik in Frankovska
Fruška gora
Frúška gôra je vzpetina v Sremu.
Poglej Mezozoik in Fruška gora
Gargano
Gargano je zgodovinska in geografska podregija v pokrajini Foggia, Apulija, jugovzhodna Italija, sestavljena iz širokega izoliranega gorskega masiva, sestavljenega iz visokogorja in več vrhov ter tvori hrbtenico rta Gargano v Jadranskem morju, »ostrogo« na italijanskem »škornju«.
Poglej Mezozoik in Gargano
Geografija Čila
Geografija Čila je zelo raznolika, saj se država razprostira od zemljepisne širine 17 ° južno do rta Horn pri 56 ° (če so vključene čilske trditve o Antarktiki, se Čile razširi do Južnega tečaja) in od Tihega oceana na zahodu do Andov na vzhodu.
Poglej Mezozoik in Geografija Čila
Geografija Etiopije
Zemljevid Etiopije Sestavljena satelitska slika Etiopije Etiopija leži v Vzhodni Afriki, večinoma v Etiopskem višavju.
Poglej Mezozoik in Geografija Etiopije
Geografija Indije
Indija leži severno od ekvatorja med 8°4' severne (celine) do 37°6' severne zemljepisne širine in 68°7' vzhodne do 97°25' vzhodne zemljepisne dolžine.
Poglej Mezozoik in Geografija Indije
Geografija Irana
Geografsko se Iran nahaja v zahodni Aziji in meji na Omanski zaliv, Perzijski zaliv in Kaspijsko jezero.
Poglej Mezozoik in Geografija Irana
Geografija Italije
Geografija Italije vključuje opis vseh fizično-geografskih elementov Italije.
Poglej Mezozoik in Geografija Italije
Geografija Kambodže
Kambodža je država v celinski jugovzhodni Aziji, meji na Tajsko, Laos, Vietnam, Tajski zaliv in pokriva skupno površino 181.035 km².
Poglej Mezozoik in Geografija Kambodže
Geografija Portugalske
Portugalska je obalna država v zahodni Evropi, na zahodnem koncu Iberskega polotoka, ki meji na Španijo (na njenih severnih in vzhodnih mejah: skupaj 1214 kilometrov. Portugalsko ozemlje vključuje tudi vrsto arhipelagov v Atlantskem oceanu (Azori in Madeira), ki sta strateška otoka ob severnem Atlantiku.
Poglej Mezozoik in Geografija Portugalske
Geološka časovna lestvica
Diagram geološke časovne lestvice Geološka časovna lestvica se v geologiji in drugih znanostih uporablja za opis časovnega razporeda in razmerij med dogodki skozi zgodovino Zemlje.
Poglej Mezozoik in Geološka časovna lestvica
Geologija Kolumbije
Relief Kolumbije, nastal z aktivnimi geološkimi procesi Geologija Kolumbije se nanaša na geološko sestavo Republike Kolumbije, ki določa njeno geografijo.
Poglej Mezozoik in Geologija Kolumbije
Geologija Madagaskarja
Geologijo Madagaskarja sestavljajo različne kamnine predkambrijskega obdobja, ki sestavljajo večji del vzhodnega in središča otoka.
Poglej Mezozoik in Geologija Madagaskarja
Geologija Madžarske
Geologija Madžarske je zaznamovana z njeno lego v Panonski nižini v Srednji Evropi; obkrožena je s Karpati, Alpami in Dinaridi, vendar večinoma prevladujejo nižine.
Poglej Mezozoik in Geologija Madžarske
Ginkovci
Ginkovci (znanstveno ime Ginkgoales) so red golosemenk, v katerega uvrščamo samo eno živečo vrsto, dvokrpi ginko (Ginkgo biloba).
Poglej Mezozoik in Ginkovci
Golosemenke
Golosemenke (znanstveno ime Gymnospermae) so skupina semenk (rastlin, ki tvorijo semena), v katero se običajno uvršča iglavce, sagovce, ginko in gnetovce.
Poglej Mezozoik in Golosemenke
Gondvana
Gondvana in Lavrazija Gondvana (izvorno Gondwanaland) je bila južna velecelina, ki je vsebovala večino ozemlja današnjih kontinentov južne poloble, vključujoč Antarktiko, Južno Ameriko, Afriko, Madagaskar, Arabski polotok, Avstralijo-Novo Gvinejo in Novo Zelandijo, prav tako tudi Indijo, ki je danes del severne hemisfere.
Poglej Mezozoik in Gondvana
Gorjanci
Gorjanska košenica Gorjanci v jeseni Gorjanci (na hrvaški strani poznani kot Žumberačko gorje, tudi Žumberačka gora) so planotasto hribovje v jugovzhodni Sloveniji, ki obsega 212 kvadratnih kilometrov.
Poglej Mezozoik in Gorjanci
Gorovje
Dolomiti Gorôvje je gorski svet, ki so ga endogene sile dvignile v višine.
Poglej Mezozoik in Gorovje
Himalaja
Himalája je najvišje gorstvo v Aziji, ki ločuje Indijsko podcelino od Tibetanske visoke planote.
Poglej Mezozoik in Himalaja
Huangšan
Huangšan (kitajsko: 黄山) Bernstein, pp.
Poglej Mezozoik in Huangšan
Iguasujski slapovi
Slapovi Iguazú Iguasujski slapovi (špansko Cataratas del Iguazú, portugalsko Cataratas do Iguaçu) so znameniti slapovi na južnoameriški reki Iguasu.
Poglej Mezozoik in Iguasujski slapovi
Ivanščica
300px Ivanščica (tudi Ivančica) je planina z istoimenskim 1061 m visokim vrhom jugozahodno od Varaždina.
Poglej Mezozoik in Ivanščica
Jadranska plošča
Meje jadranske mikroplošče Jadranska plošča je majhna tektonska plošča, ki nosi predvsem v kredi odlomljeno celinsko skorjo Afriške plošče vzdolž velikega transformnega preloma.
Poglej Mezozoik in Jadranska plošča
Jemen
Republika Jemen (kratko jemensko: Al Yaman) je islamska predsedniška republika, ki leži na jugozahodu Arabskega polotoka.
Poglej Mezozoik in Jemen
Julijske Alpe
Júlijske Álpe ali Júlijci so najobsežnejša in najvišja gorska skupina v Sloveniji.
Poglej Mezozoik in Julijske Alpe
Jura
Jura je geološko obdobje, ki je trajalo 56 milijonov let, ime pa je dobilo po švicarskem pogorju Jura.
Poglej Mezozoik in Jura
Kačjerepi
Kačjerepi (znanstveno ime Ophiuroidea) so skupina iglokožcev, sorodna morskim zvezdam, v katero uvrščamo več kot 2.000 vrst.
Poglej Mezozoik in Kačjerepi
Kantabrijsko gorovje
Kantabrijsko gorovje (špansko Cordillera Cantábrica) je eden glavnih sistemov gorskih verig v Španiji.
Poglej Mezozoik in Kantabrijsko gorovje
Karpati
Karpati so gorovje v Srednji in Vzhodni Evropi, ki se v loku razteza od Češke na severozahodu preko Slovaške, Poljske, Madžarske in Ukrajine do Romunije in Srbije na jugu.
Poglej Mezozoik in Karpati
Kastilja in Leon
Kastilja in León; asturijsko Castiella y Llión (leonsko narečje); galicijsko Castela e León) je avtonomna skupnost na severozahodu Španije. Ustanovljena je bila leta 1983. Oblikovale so jo province Ávila, Burgos, León, Palencia, Salamanca, Segovia, Soria, Valladolid in Zamora.
Poglej Mezozoik in Kastilja in Leon
Kent
Lega grofije v Angliji Polje s cvetovi maka na območju gričevja Downs Gozd Hoad ob cesti Etchden Kent je grofija v jugovzhodni Angliji in ena od grofij, ki obkrožajo London.
Poglej Mezozoik in Kent
Kitajska
Kitajska (tradicionalno: Zhōngguó (stara kitajščina: 中國, poenostavljena kitajščina: 中国)) je kulturno in geografsko območje ene najstarejših civilizacij ter naroda Kitajcev.
Poglej Mezozoik in Kitajska
Kosovo
Kosovo (ali Kosova) je delno priznana republika v Jugovzhodni Evropi.
Poglej Mezozoik in Kosovo
Kreda
Kreda je najmlajše geološka perioda mezozoika, ki se je začela s koncem jure pred 135 milijoni let in končala z začetkom paleocena (terciarja) pred 65 milijoni let.
Poglej Mezozoik in Kreda
Kredno–terciarno izumrtje
asteroida, velikega več kilometrov, ob trku z Zemljo. Takšen trk lahko sprosti energijo, ki je enaka več milijonom jedrskih bomb, sproženih naenkrat. ločnico K–Pg Kamnina iz Wyominga s srednjo plastjo gline, ki vsebuje tisočkrat več iridija kot zgornji in spodnji sloj. Slika posneta v Prirodoslovnem muzeju v San Diegu.
Poglej Mezozoik in Kredno–terciarno izumrtje
Le Havre
Le Havre (normansko Lé Hâvre) je pristaniško mesto v departmaju Seine-Maritime v regiji Normandija v severni Franciji s skoraj 170.000 prebivalci.
Poglej Mezozoik in Le Havre
Ljubljana
Ljubljana (italijansko Lubiana, nemško Laibach) je glavno mesto Republike Slovenije.
Poglej Mezozoik in Ljubljana
Lofoti
Moskenes, Lofoti Lofoti so otočje in tradicionalno okrožje v administrativni regiji Nordland na Norveškem.
Poglej Mezozoik in Lofoti
Melanosom
Melanosom ali melaninsko zrnce je organel, ki ga najdemo v živalskih celicah in je mesto za sintezo, shranjevanje in transport melanina, enega najpogostejših pigmentov v živalskem kraljestvu.
Poglej Mezozoik in Melanosom
Mikroplankton
Mikroplankton je plankton v velikosti 0,06 do 0,5mm.
Poglej Mezozoik in Mikroplankton
Mittelland (Švica)
Švicarske regije, Mittelland je označena z rumeno Mittelland ali švicarska planota (francosko plateau suisse, le Plateau; italijansko Altopiano svizzero, retoromansko Svizra bassa) je ena od treh geografskih regij v Švici s približno 30 odstotki površine, poleg Jure in Alp.
Poglej Mezozoik in Mittelland (Švica)
Morski narodni park Karaburun-Sazan
Morski narodni park Karaburun-Sazan (albansko Parku Detar Karaburun-Sazan) je morski park v okrožju Vlora v jugozahodni Albaniji.
Poglej Mezozoik in Morski narodni park Karaburun-Sazan
Namibija
Namíbija (uradno Repúblika Namíbija) je južnoafriška država, ki leži ob obali Atlantskega oceana.
Poglej Mezozoik in Namibija
Naravni park Strandža
Naravni park Strandža (Природен парк Странджа, Priroden park Strandža) je največji krajinski park v Bolgariji, ki se razprostira na območju istoimenskega gorskega masiva na skrajnem jugovzhodu države ob meji s Turčijo, na površini 1.161 km².
Poglej Mezozoik in Naravni park Strandža
Narodni park in rezervat Denali
Narodni park in rezervat Denali, prej znan kot narodni park Mount McKinley, je ameriški narodni park in rezervat v notranjosti Aljaske s središčem na Denaliju, najvišji gori Severne Amerike.
Poglej Mezozoik in Narodni park in rezervat Denali
Narodni park Phong Nha-Ke Bang
Pogled na reko Son Jama Phong Nha Narodni park Phong Nha-Kẻ Bàng (vietnamsko Vườn quốc gia Phong Nha-Kẻ Bàng) je narodni park na Unescovem seznamu svetovne dediščine.
Poglej Mezozoik in Narodni park Phong Nha-Ke Bang
Narodni park polotok Dilek- delta Büyük-Menderes
Narodni park polotok Dilek- delta Büyük-Menderes (turško: Dilek Yarımadası-Büyük Menderes Deltası Millî Parkı), ustanovljen 19.
Poglej Mezozoik in Narodni park polotok Dilek- delta Büyük-Menderes
Narodni park Slovenský raj
Narodni park Slovenský raj (Národný park Slovenský raj) je eden od devetih narodnih parkov na Slovaškem, in je v vzhodni Slovaški.
Poglej Mezozoik in Narodni park Slovenský raj
Ocean Tetida
Ocean Tetida (grško Τηθύς) je ocean, ki je bil med celinama Gondvano in Lavrazijo v mezozoiku pred nastankom Indijskega in Atlantskega oceana v kredi.
Poglej Mezozoik in Ocean Tetida
Oman
Sultanat Oman je obmorska država v jugozahodni Aziji, na jugovzhodni obali Arabskega polotoka.
Poglej Mezozoik in Oman
Ontogenetski premik niše
Ontogenetski premik niše (s krajšavo ONS, iz angleškega izvirnika ontogenetic niche shift) je ekološki fenomen, ko organizem (običajno iz živalskega taksona) med ontogenijo (svojim razvojem) spremeni svojo prehrano ali habitat.
Poglej Mezozoik in Ontogenetski premik niše
Paleocen
Paleocen je geološko obdoje v zgodovini Zemlje.
Poglej Mezozoik in Paleocen
Paleogen
Paleogen je geološka doba (perioda) v zgodovini Zemlje, ki se je začela pred 65 in končala pred 23 milijoni let.
Poglej Mezozoik in Paleogen
Paleontološki muzej Egidio Feruglio
Muzej paleontologije Egidio Feruglio (MEF, v španščini Museo Paleontológico Egidio Feruglio) je znanstvenoraziskovalni in razstavni center v mestu Trelew v Patagoniji (Argentina).
Poglej Mezozoik in Paleontološki muzej Egidio Feruglio
Pangea
Zemljevid Pangee Pangea (grško - vse zemlje) je ime, ki se nanaša na supercelino, oziroma na pracelino v času mezozoika, preden je proces tektonike plošč razdvojil njene celine.
Poglej Mezozoik in Pangea
Pantalasa
Pangee Pantalasa (vsa morja) je bil ogromen ocean, ki je v obdobju poznega paleozoika in zgodnjega mezozoika obdajal supercelino Pangeo.
Poglej Mezozoik in Pantalasa
Pico de Aneto
Pico de Aneto je najvišja gora Pirenejev ter tretja najvišja gora v Španiji s 3404 m višine.
Poglej Mezozoik in Pico de Aneto
Pireneji
Pirenêji (špansko: Pirineos; francosko: Pyrénées; aragonsko: Pirineus; katalonsko: Pirineus; oksitansko: Pirenèus; baskovsko: Pirinioak) so gorovje v jugozahodni Evropi, ki tvori naravno mejo med Španijo in Francijo.
Poglej Mezozoik in Pireneji
Plazilci
Plazílci (znanstveno ime Reptilia) so vretenčarji, (s hrbtenico iz vretenc) prav tako kot ribe, dvoživke, ptiči in sesalci.
Poglej Mezozoik in Plazilci
Pontsko-kaspijska stepa
Pontsko-kaspijska stepa, Pontska stepa ali Ukrajinska stepa je prostrana stepa, ki se razteza od severnih obal Črnega morja (v antiki se je imenoval Euxeinos Pontos) daleč proti vzhodu do Kaspijskega jezera, od Dobrudže na severovzhodnem kotu Bolgarije in jugovzhodne Romunije, prek Moldavije in vzhodne Ukrajine čez ruski severni Kavkaz, nižinske regije Volge do zahodnega Kazahstana.
Poglej Mezozoik in Pontsko-kaspijska stepa
Portugalska
Portugalska, uradno Portugalska republika (portugalsko República Portuguesa), je država, katere celina je na Iberskem polotoku v jugozahodni Evropi in katere ozemlje vključuje tudi atlantski arhipelag Azori in Madeiro; ti dve otočji tvorita avtonomni regiji z lastnima regionalnima vladama.
Poglej Mezozoik in Portugalska
Praptič
Práptìč ali arheópteriks (znanstveno ime Archaeopteryx lithographica) je splošno priznan kot najstarejši znan ptič.
Poglej Mezozoik in Praptič
Pravilo superpozicije
Svalbardu, Norveška. Ker so kamninski sloji v svoji originalni legi, pride v veljavo pravilo superpozicije, ki pravi, da se starost kamnin z zmanjševanjem njihove globine niža. Spodaj ležeče kamnine so starejše od gornjih. Pravilo superpozicije, tudi zakon in princip superpozicije, je smernica, ki se uporablja v paleontologiji in geologiji, ter pravi, da se mlajše plasti sedimentnih kamnin vselej nalagajo na starejše.
Poglej Mezozoik in Pravilo superpozicije
Prelaz Turracher Höhe
Prelaz Turracher Höhe, zapisan tudi Turracherhöhe, se nanaša na vasico, prelaz čez Alpe in pokrajino v Krških Alpah (Gurktaler Alpen) v Avstriji.
Poglej Mezozoik in Prelaz Turracher Höhe
Prokletije
Prokletije (črnogorsko Проклетије, izgovorjeno, albansko Bjeshkët e Nemuna, oboje prevedeno kot »Preklete gore«), poznane tudi pod imenom Albanske Alpe (Alpet Shqiptare), so gorsko območje na zahodnem Balkanskem polotoku, ki segajo od severne Albanije do Kosova in vzhodne Črne gore.
Poglej Mezozoik in Prokletije
Puna de Atacama
Planota Puna de Atacama ali Atacamska planota je sušna visoka planota v Andih severnega Čila (15 %) in Argentine (85 %).
Poglej Mezozoik in Puna de Atacama
Rastlinstvo Madagaskarja
Rastlinstvo Madagaskarja sestavlja več kot 12.000 vrst rastlin, pa tudi slabo znano število gliv in alg.
Poglej Mezozoik in Rastlinstvo Madagaskarja
Ren
Ren (latinsko: Rhenus, retoromanščina: Rein, nemško: Rhein, francosko: le Rhin, nizozemsko: Rijn) je evropska reka, ki izvira v švicarskem kantonu Graubünden v jugovzhodnem delu švicarskih Alp, tvori del švicarsko-avstrijske, švicarsko-lihtenštajnske, švicarsko-nemške in francosko-nemške meje, nato pa teče skozi Porenje in se na koncu izliva v Severno morje na Nizozemskem.
Poglej Mezozoik in Ren
Ruapehu
Ruapehu (/ˈruːəˌpeɪhuː/; maorsko) je gora in aktivni stratovulkan na južnem koncu vulkanske cone Taupō in vulkanske planote Severnega otoka na Novi Zelandiji.
Poglej Mezozoik in Ruapehu
Sagovci
Sagovci (znanstveno ime Cycadales) so razred palmam podobnih golosemenk.
Poglej Mezozoik in Sagovci
Sesalci
Sesálci (znanstveno ime Mammalia) so najvišje razviti razred vretenčarjev in s tem tudi najbolj razvite živali.
Poglej Mezozoik in Sesalci
Severna Makedonija
Severna Makedonija, uradno Republika Severna Makedonija (makedonsko Република Северна Македонија, albansko Republika e Maqedonisë së Veriut), je celinska demokratična država na Balkanskem polotoku v jugovzhodni Evropi, s površino 25.713 km² in le malo več kot dvema milijonoma prebivalcev.
Poglej Mezozoik in Severna Makedonija
Skalno gorovje
Skalno gorovje (ali krajše Rockies) je obširno gorovje v zahodni Severni Ameriki in del Zahodne kordiljere, enega najdaljših gorskih pasov na Zemlji, ki sega v Severni Ameriki iznad Polarnega kroga do Zahodne Sierre Madre v Mehiki.
Poglej Mezozoik in Skalno gorovje
Skandinavsko gorovje
Skandinavsko gorovje ali Scandes je gorovje, ki poteka preko Skandinavskega polotoka.
Poglej Mezozoik in Skandinavsko gorovje
Slovaški kras
Slovaški kras (Slovenský kras) je ena od gorskih verig Slovaškega rudogorja (Slovenské Rudohorie) v Karpatih na južnem Slovaškem.
Poglej Mezozoik in Slovaški kras
Slovaško rudogorje
Slovaško rudogorje (Slovenské rudohorie, Gömör–Szepesi-érchegység, Slowakisches Erzgebirge or Zips-Gemer-Erzgebirge) je obsežno gorovje znotraj Karpatov, ki leži večinoma v slovaških regijah Spiš in Gemer, z majhnim delom v severni Madžarski.
Poglej Mezozoik in Slovaško rudogorje
Slovenija
Slovenija, uradno Republika Slovenija, je evropska država z zemljepisno lego na skrajnem severu Sredozemlja in na skrajnem jugu Srednje Evrope.
Poglej Mezozoik in Slovenija
Sorodstvo svetivcev
Sorodstvo svetivcev (znanstveno ime Fulgoromorpha) je skupina polkrilcev, ki jo natančneje uvrščamo v podred škržadov in škržatkov (Auchenorrhyncha), vanjo pa uvrščamo približno 12.000 danes znanih vrst v 1400 rodovih.
Poglej Mezozoik in Sorodstvo svetivcev
Subfosil
Subfosilni skelet dodoja v muzeju Subfosil je odmrl ostanek organizma iz preteklih geoloških dob, ki ni razpadel, hkrati pa ni popolnoma fosiliziran – torej organskih snovi v njem še niso v celoti zamenjali silikatni ali drugi minerali.
Poglej Mezozoik in Subfosil
Tarimska kotlina
Tarimska kotlina' je endoreična kotlina na severozahodu Kitajske, ki zavzema površino približno 1.020.000 km².
Poglej Mezozoik in Tarimska kotlina
Temenica (reka)
Ob izviru Zijalo Temenica pri Sobračah Obdelana zemljišča pri kraju Temenica Vzdrževane brežine pri Veliki Loki Poplavna ravnica Temenice pri Trebnjem Ponor Temenice v Dolenjih PonikvahTemenica ob poplavah - Trebnje Temenica v Zijalu, tik po tem, ko drugič privre na dan Zalogu Temenica je dolenjska reka ponikalnica, ki do izliva kar dvakrat ponikne.
Poglej Mezozoik in Temenica (reka)
Trenta
Trdadicionalne hiše v Zgornji Trenti Trenta je ledeniška dolina v Triglavskem narodnem parku v Julijskih Alpah in predstavlja najvišji predel Soške doline.
Poglej Mezozoik in Trenta
Trias
Trias ali triada je prvo geološko obdobje v mezozoiku.
Poglej Mezozoik in Trias
Trnovski gozd
Vipavskega Križa Trnovski gozd na zemljevidu jugozahodne Slovenije Trnovski gozd (Selva di Ternova, Ital.) je kraška planota, ki predstavlja skrajni mejni severozahodni del Krasa.
Poglej Mezozoik in Trnovski gozd
Tuatara
Tuatara (znanstveno ime Sphenodon) je edina preživela predstavnica starinske skupine plazilcev, ki je svoj razcvet doživeli pred 200 milijoni let.
Poglej Mezozoik in Tuatara
Velbičevka
Velbičevka (angleško welwitschia) je edini rod gnetovcev (Gnetophyta), monotipična golosemenka, v razredu Welwitschiopsida z vsega eno vrsto Welwitschia mirabilis, ki raste v suhih krajih na majhnem obalnem in priobalnem območju Angole in Namibije, v puščavi Namib.
Poglej Mezozoik in Velbičevka
Velika Kapela
Pogled na Veliko Kapelo s Krka Velika Kapela je del gorskega masiva Kapele na Hrvaškem, ki skupaj z Malo Kapelo povezuje Gorski kotar z Velebitom.
Poglej Mezozoik in Velika Kapela
Visoki kras
Geološka karta Črne gore, Visoki kras v svetlo modrem Visoki kras (ali Območje visokega krasa) je tektonska enota na Balkanu v jugovzhodni Evropi in je del Dinarskega gorstva (Dinaridov), za katerega je značilen visokogorski kras.
Poglej Mezozoik in Visoki kras
Vrečarji
Vréčarji (znanstveno ime Marsupialia) so sesalci, pri katerih ima samica trebušno vrečo (marsupium), v kateri takoj po kotitvi nosi mladiče.
Poglej Mezozoik in Vrečarji
Vzhodne Alpe
Vzhodne Alpe je ime za vzhodno polovico Alp, navadno opredeljeno kot območje, vzhodno od črte Bodenskega jezera in alpske doline Rena vse do prelaza Splügen v alpskem razvodju in vzdolž po reki Liro do Komskega jezera na jugu.
Poglej Mezozoik in Vzhodne Alpe
Zavrishiji
Zavrishiji ali zavrišiji (znanstveno ime Saurischia) so ena izmed dveh glavnih skupin dinozavrov, pri čemer drugo predstavljajo tako imenovani ornitishiji (Ornithischia).
Poglej Mezozoik in Zavrishiji
Zemeljsko površje
Zemeljsko površje je splet vplivov množice dejavnikov; med drugim ima velik vpliv na njegovo podobo podnebje, kar je zaradi podnebnih pasov lepo vidno iz vesolja Površje Zemlje na kopnem in pod oceani zaznamujejo različne skupine oblikovalnih procesov, zlasti kopni del pa dandanes v veliki meri tudi posegi človeka Zêmeljsko povŕšje (zémeljsko ~) je zunanja meja zemeljske skorje oziroma litosfere.
Poglej Mezozoik in Zemeljsko površje
1 E15 s
Za primerjavo različnih redov velikosti za različna časovna obdobja je na tej strani nekaj dogodkov, ki trajajo ali so trajali med 1015 in 1016 sekundami (32 milijonov in 320 milijonov let).
Poglej Mezozoik in 1 E15 s