Kazalo
45 odnosi: Antikvark, Barion, Barionsko število, Barvni naboj, Cecil Frank Powell, EksotiÄni atom, EksotiÄni mezon, Eta (Ärka), Hadron, Ipsilon (Ärka), Italija, Kaon, KozmiÄni žarki, Kvarkovski model, Leptonsko število, Loschmidtov paradoks, Makoto Kobajaši (fizik), Mezon B, Mezon D, Mezon ρ, Mezon Υ, Mezon η, Mezon φ, Mezon J/Ψ, Mion, Mitja Rosina, MoÄna jedrska sila, Norbert Straumann, Osemkratna pot, Otto Halpern, Pion, Pionij, Pregled pospeševalnikov delcev in trkalnikov, Psevdoskalarni mezon, Psevdovektorski mezon, Seznam delcev, Seznam fizikalnih vsebin, Seznam mezonov, Skalarni mezon, Skalarno polje, Spinsko kvantno število, Standardni model, Tetrakvark, Vektorski mezon, Vrh (fizika).
Antikvark
Antikvark (oznaka za posamezne kvarke je enaka kot za kvarke, samo, da napišemo Ärtico nad oznako) je antidelec kvarka.
Poglej Mezon in Antikvark
Barion
naboju (Q). naboju (Q). Spodnjih šest prištevamo med hiperone. Barion (iz grške besede, kar pomeni težek) je delec, ki ga sestavljajo trije kvarki.
Poglej Mezon in Barion
Barionsko število
Barionsko število (oznaka B \) je doloÄeno kot kjer je.
Poglej Mezon in Barionsko število
Barvni naboj
Barvni naboj je v kvantni kromodinamiki (oznaka QCD) znaÄilnost kvarkov in gluonov (zanje je znaÄilna moÄna interakcija).
Poglej Mezon in Barvni naboj
Cecil Frank Powell
Cecil Frank Powell, angleški fizik, * 5. december 1903, Tonbridge, grofija Kent, Anglija, † 9. avgust 1969, dolina Valsassina, Italija.
Poglej Mezon in Cecil Frank Powell
EksotiÄni atom
EksotiÄni atom je podoben normalnim atomom, od katerih se razlikuje v tem, da eden ali veÄ podatomskih delcev nadomestimo z drugim delcem, ki ima enak naboj.
Poglej Mezon in EksotiÄni atom
EksotiÄni mezon
Prikazani so možni tetrakvarki. Zeleno so oznaÄeni mezoni s stanjem ''I''.
Poglej Mezon in EksotiÄni mezon
Eta (Ärka)
Éta (grško:; velika Ärka: Η, mala Ärka: η) je sedma Ärka grške abecede in ima številÄno vrednost 8.
Poglej Mezon in Eta (Ärka)
Hadron
Hadrón (starogrško: hadrós - debel) je v fiziki delcev podatomski delec, na katerega deluje moÄna jedrska sila.
Poglej Mezon in Hadron
Ipsilon (Ärka)
Ipsilon (grško:; velika Ärka: Υ, mala Ärka: υ) je dvajseta Ärka grške abecede in ima številÄno vrednost 400.
Poglej Mezon in Ipsilon (Ärka)
Italija
Satelitski posnetek Apeninskega polotoka maja 2003 Itálija, uradno Italijanska republika, je unitarna parlamentarna republika v južni Evropi.
Poglej Mezon in Italija
Kaon
Kaon (tudi K mezon) (oznaka K \) je katerikoli izmed štirih podatomskih delcev (mezonov), ki jih oznaÄujemo s K^0, K^+, K^- \,.
Poglej Mezon in Kaon
KozmiÄni žarki
KózmiÄni žárki so osnovni delci visokih energij iz vesoljskega prostora, ki trÄijo z Zemljinim ozraÄjem.
Poglej Mezon in KozmiÄni žarki
Kvarkovski model
Kvarkovski model je bil izdelan zaradi ureditve organizacije velikega števila hadronov, ki jih sestavljajo kvarki.
Poglej Mezon in Kvarkovski model
Leptonsko število
Leptonsko število (tudi leptonski naboj) (oznaka L \) je za sistem enako številu leptonov zmanjšano za število antileptonov.
Poglej Mezon in Leptonsko število
Loschmidtov paradoks
Loschmidtov paradoks (znan tudi kot paradoks reverzibilnosti / ireverzibilnosti ali Umkehreinwand) je pomislek glede nezmožnosti sklepanja ireverzibilnega procesa iz Äasovno simetriÄne dinamike.
Poglej Mezon in Loschmidtov paradoks
Makoto Kobajaši (fizik)
Makoto Kobajaši (Kobayashi Makoto), japonski fizik, * 7. april 1944, Nagoja, Japonska.
Poglej Mezon in Makoto Kobajaši (fizik)
Mezon B
Mezon B (oznaka B \) je mezon, ki ga sestavlja kvark b in eden izmed kvarkov u (v mezonu B^ \) ali d (v mezonu B^ \) ali s (v mezonu B^0_ \) ali c (v mezonu B^+_ \).
Poglej Mezon in Mezon B
Mezon D
Mezon D (pred letom 1986 tudi mezon F) (oznaka D \) je najlažji mezon, ki vsebuje kvark c. Za fiziko osnovnih delcev je zanimiv, ker omogoÄa raziskovanje šibke interakcije.
Poglej Mezon in Mezon D
Mezon ρ
Mezon ρ (oznaka \rho \) je mezon, ki se pojavlja v treh oblikah, ki jih oznaÄujemo z \rho^0 \,, \rho^+ \, in \rho^- \,.
Poglej Mezon in Mezon ρ
Mezon Υ
Mezon Y ((oznaka Y \,, tudi \Upsilon \) je mezon brez okusa, ki ga sestavljata kvark b in antikvark b ali b \bar b \,. Prištevamo ga med botomonije. Odkrili so ga v Fermilabu leta 1978 (skupina E288) pod vodstvom ameriškega fizika Leona Maxa Ledermana (rojen 1922). Bil je prvi opaženi delec, ki je vseboval kvark b.
Poglej Mezon in Mezon Υ
Mezon η
Mezon η in mezon η′ (oznaka \eta \) je mezon, ki ga sestavljata kvarka u in d. Nastopa v dveh oblikah, ki ju oznaÄujemo z \eta \, in \eta^\prime \,.
Poglej Mezon in Mezon η
Mezon φ
Mezon φ (oznaka \varphi \) je mezon, ki spada med vektorske mezone.
Poglej Mezon in Mezon φ
Mezon J/Ψ
Mezon J/ψ (oznaka J/\psi \) je mezon brez okusa, ki vsebuje kvark c in njegov antikvark.
Poglej Mezon in Mezon J/Ψ
Mion
Mión (v starejših virih (napaÄno) tudi μ-mezon) je v standardnem modelu fizike delcev skupno ime za par osnovnih delcev s pozitivnim in negativnim elektriÄnim nabojem.
Poglej Mezon in Mion
Mitja Rosina
Mitja Rosina, slovenski fizik, * 3. maj 1935, Ljubljana.
Poglej Mezon in Mitja Rosina
MoÄna jedrska sila
MòÄna jêdrska síla ali mòÄna interákcija (izraz interakcija je natanÄnejši), tudi bárvna síla je ena od štirih osnovnih interakcij v naravi.
Poglej Mezon in MoÄna jedrska sila
Norbert Straumann
Norbert Straumann, švicarski fizik, * 6. avgust 1936, Niedererlinsbach, Švica.
Poglej Mezon in Norbert Straumann
Osemkratna pot
Äudnost (s), v smereh diagonal pa imajo enak elektriÄni naboj (q) Oktet barionov. Osmera pot je izraz, ki ga je skoval ameriški fizik Murray Gell-Mann (rojen 1929), da bi lahko razvršÄal hadrone (mezoni in barioni).
Poglej Mezon in Osemkratna pot
Otto Halpern
Otto Halpern, avstrijski fizik, * 25. april 1899, Dunaj, † 28. oktober 1982, London.
Poglej Mezon in Otto Halpern
Pion
Pion (oznaka \pi \) je katerikoli izmed podatomskih delcev, ki jih oznaÄujemo s \pi^0, \pi^+, \pi^- \,.
Poglej Mezon in Pion
Pionij
Pionij imenujemo vezano stanje dveh mezonov piona π+ in njegovega antidelca piona π-.
Poglej Mezon in Pionij
Pregled pospeševalnikov delcev in trkalnikov
Pregled pospeševalnikov delcev in trkalnikov podaja važnejše pospeševalnike delcev in trkalnike.
Poglej Mezon in Pregled pospeševalnikov delcev in trkalnikov
Psevdoskalarni mezon
nonet. Pseudoskalarni mezon je vrsta mezonov, ki imajo celotni spin enak 0 in liho (neparno) parnost (JP.
Poglej Mezon in Psevdoskalarni mezon
Psevdovektorski mezon
Psevdovektorski mezon (tudi aksialni vektorski mezon) je mezon, ki ima skupni spin enak 1 in sodo (parno) parnost (JP.
Poglej Mezon in Psevdovektorski mezon
Seznam delcev
Seznam delcev vsebuje znane odkrite in domnevne (hipotetiÄne) delce za katere se verjame, da se nahajajo po celotnem vesolju.
Poglej Mezon in Seznam delcev
Seznam fizikalnih vsebin
Seznam fizikalnih vsebin poskuša podati veÄino Älankov, ki se v Wikipediji nanašajo na fiziko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Mezon in Seznam fizikalnih vsebin
Seznam mezonov
V spodnjem seznamu mezonov so prikazane znaÄilnosti nekaterih mezonov.
Poglej Mezon in Seznam mezonov
Skalarni mezon
Skalarni mezon je vrsta mezonov, ki imajo celotni spin enak 0 in sodo (parno) parnost (JP.
Poglej Mezon in Skalarni mezon
Skalarno polje
Skalarno polje je funkcija, ki vsaki toÄki prostora pripiše skalar.
Poglej Mezon in Skalarno polje
Spinsko kvantno število
Spinsko kvantno število (ali magnetno spinsko kvantno število) je eno izmed kvantnih števil, ki se uporabljajo v kvantni mehaniki za opis kvantnih stanj elektrona v atomu.
Poglej Mezon in Spinsko kvantno število
Standardni model
Standardni model elektrošibke in moÄne interakcije je teorija fizike osnovnih delcev, ki opisuje moÄno, šibko in elektromagnetno osnovno silo, kot tudi osnovne delce, ki sestavljajo snov.
Poglej Mezon in Standardni model
Tetrakvark
Tetrakvark je hipotetiÄni delec, ki bi ga sestavljali štirje kvarki, od tega dva kvarka in dva antikvarka.
Poglej Mezon in Tetrakvark
Vektorski mezon
Vektorski mezon vrsta mezonov, ki imajo skupni spin enak 1 in liho (neparno) parnost (JP.
Poglej Mezon in Vektorski mezon
Vrh (fizika)
Vrh ali resnica (oznaka T \) je v fiziki osnovnih delcev eno izmed kvantnih števil.
Poglej Mezon in Vrh (fizika)