Hitreje kot brskalnik!
41 odnosi: Aleksander Isačenko, Aleksandrinec, Arabska književnost, Boris Merhar, Diferencialna topologija, Ehrenfest-Tolmanov pojav, Einsteinova konstanta, Einsteinove enačbe polja, Evklidski prostor, Fizika, Gaj Valerij Katul, Geocentrični koordinatni čas, Geodetka, Heksameter, Hermann Weyl, Heziod, Janez Menart, John Donne, Kleinov kvartik, Literarni leksikon, Luka Zima, Matematična struktura, Metrični prostor, Okolica (matematika), Problem obzorja, Projektivna geometrija, Razdalja, Razdalja (teorija grafov), Renesančna glasba, Rimska književnost, Roger Penrose, Seznam matematičnih vsebin, Skalirni faktor (kozmologija), Spinor, Stilistika, Togi premik, Tone Pretnar, Topološki prostor, Trajnostnost, Verzifikacija, Voronojev diagram.
Aleksander Isačenko
Aleksander Vasiljevič Isačenko, rusko-slovensko-avstrijski jezikoslovec, literarni zgodovinar (verzolog), slavist in slovenist, * 21. december 1910, Sankt Peterburg, Ruski imperij (danes Rusija), † 19. marec 1978, Celovec, Avstrija.
Novo!!: Metrika in Aleksander Isačenko · Poglej več »
Aleksandrinec
Aleksandrinec je verz z dvanajstimi zlogi, razdeljen s središčno cezuro ali zarezo po 6.zlogu.
Novo!!: Metrika in Aleksandrinec · Poglej več »
Arabska književnost
Arabska književnost s svojimi začetki sega v 6. stoletje in je dokončno obliko dobila leta 653 s Koranom.
Novo!!: Metrika in Arabska književnost · Poglej več »
Boris Merhar
Boris Merhar, slovenski literarni zgodovinar, etnolog, verzolog, prešernoslovec, cankaroslovec, interniranec, akademik, * 1. maj 1907, Trst, † 24. junij 1989, Ljubljana.
Novo!!: Metrika in Boris Merhar · Poglej več »
Diferencialna topologija
Diferenciálna topologíja je matematična disciplina, ki obravnava diferenciabilne funkcije (preslikave) in diferenciabilne mnogoterosti.
Novo!!: Metrika in Diferencialna topologija · Poglej več »
Ehrenfest-Tolmanov pojav
Ehrenfest-Tolmanov pojav (znan tudi kot Tolman-Ehrenfestov pojav) je pojav pri katerem temperatura ni konstantna v prostoru (v stacionarnem gravitacijskem polju) pri toplotnem ravnovesju in se spreminja z ukrivljenostjo prostor-časa.
Novo!!: Metrika in Ehrenfest-Tolmanov pojav · Poglej več »
Einsteinova konstanta
Einsteinova konstanta (ali Einsteinova gravitacijska konstanta (oznaka \kappa'\!\, (kapa), je v fiziki sklopitvena konstanta, ki se pojavlja v Einsteinovih enačbah polja. Enačba se lahko zapiše kot: kjer je G^\!\, Einsteinov tenzor, T^\!\, pa kontravariantni napetostno-energijski tenzor za snov. Ta enačba povezuje ukrivljenost prostora in časa, kjer napetostni tenzor povzroča motnjo prostor-časa in s tem gravitacijo. Einstein je v svojih enačbah polja uporabil Newtonov splošni gravitacijski zakon in konstanta \kappa'\!\, je neposredno povezana z gravitacijsko konstanto \kappa\!\, (označeno tudi kot G\!\, in \mathcal\): Zapis Einsteinove konstante je odvisen od tega kako je definiran napetostni tenzor, tako da so Einsteinove enačbe polja vedno invarianta. Druga možnost izbire za T\!\, da zapis konstante: (glej spodaj za podrobnosti). V Planckovem sistemu enot (\kappa.
Novo!!: Metrika in Einsteinova konstanta · Poglej več »
Einsteinove enačbe polja
Einsteinove enačbe polja so množica desetih enačb v Einsteinovi splošni teoriji relativnosti s katerimi je opisana osnovna sila gravitacija kot ukrivljenost prostor-časa, ki jo povzročata snov in energija.
Novo!!: Metrika in Einsteinove enačbe polja · Poglej več »
Evklidski prostor
Evklidski prostor je realni topološki vektorski prostor v katerem je definiran skalarni produkt.
Novo!!: Metrika in Evklidski prostor · Poglej več »
Fizika
fizikalnih pojavov Fízika (phusikḗ (epistḗmē) – poznavanje narave,: phúsis – narava) je naravoslovna veda, ki vključuje proučevanje snovi in njeno gibanje v prostoru in času, skupaj s povezanimi pojmi kot sta energija in sila.»Fizikalna znanost je tisto področje znanja, ki se nanaša na red v naravi ali z drugimi besedami pravilno zaporedje dogodkov.« V najširšem pomenu je to veda o naravi prikazana na način, ki omogoča razumevanje obnašanja vesolja.»Fizika je študija tvojega sveta ter sveta in vesolja okoli vas.« Fizika je ena izmed najstarejših akademskih disciplin, verjetno celo najstarejša zaradi vključene astronomije. Zadnjih dva tisoč let je bila fizika del naravoslovja skupaj s kemijo, določenimi vejami matematike in biologije, toda med znanstveno revolucijo v 17.-tem stoletju so se v naravoslovju začeli razvijati samostojni raziskovalni programi. Fizika je povezana z interdisciplinarnimi vedami kot sta biofizika in kvantna kemija, ločnice med njimi niso strogo določene. Fizika pomembno prispeva pri razvoju novih tehnologij. Na primer, napredek v razumevanju elektromagnetizma ali jedrske fizike je neposredno privedel do razvoja novih izdelkov, ki so bistveno preoblikovali sodobno družbo, kot so televizija, računalniki, gospodinjski aparati, in jedrsko orožje; napredek na področju termodinamike je privedel do razvoja industrializacije in na področju mehanike je napredek navdihnil razvoj infinitezimalnega računa. Skupščina Organizacije združenih narodov je proglasila leto 2005 za Svetovno leto fizike.
Novo!!: Metrika in Fizika · Poglej več »
Gaj Valerij Katul
Gaj Valerij Katul (latinsko Gaius Valerius Catullus), rimski pesnik, * 84 pr. n. št., Verona, † 54 pr. n. št., Rim.
Novo!!: Metrika in Gaj Valerij Katul · Poglej več »
Geocentrični koordinatni čas
Geocentrični koordinatni čas (oznaka TCG iz angleškega izraza Geocentric Coordinate Time) je koordinatni čas namišljene ure v središču Zemlje, ki bi se gibala skupaj s središčem, vendar nanjo ne bi vplivalo podaljšanje časa zaradi relativnostnih pojavov.
Novo!!: Metrika in Geocentrični koordinatni čas · Poglej več »
Geodetka
Geodétka (tudi redkeje geodetska črta) je v matematiki posplošitev pojma premice za »ukrivljene prostore«.
Novo!!: Metrika in Geodetka · Poglej več »
Heksameter
Heksameter, imenovan tudi šestomer, je verz sestavljen iz petih daktilskih stopic, kjer se daktili lahko nadomeščeni s spondeji, zadnja stopica je obvezno trohejska.
Novo!!: Metrika in Heksameter · Poglej več »
Hermann Weyl
Hermann Klaus Hugo Weyl, nemški matematik in fizik, * 9. november 1885, Elmshorn pri Hamburgu, Prusija, Nemško cesarstvo (sedaj Nemčija), † 8. december 1955, Zürich, Švica.
Novo!!: Metrika in Hermann Weyl · Poglej več »
Heziod
Heziod (tudi Hesiod) (Hêsíodos, latinsko Hesiodus), grški pesnik in rapsod, živel okoli 700 pr. n. št. v Askri v Beociji.
Novo!!: Metrika in Heziod · Poglej več »
Janez Menart
Janez Menart (tudi), slovenski pesnik in prevajalec * 29. september 1929, Maribor, † 22. januar 2004, Ljubljana.
Novo!!: Metrika in Janez Menart · Poglej več »
John Donne
John Donne (IPA), angleški pesnik in duhovnik, * 1572, London, Anglija, † 31. marec 1631.
Novo!!: Metrika in John Donne · Poglej več »
Kleinov kvartik
Kleinov kvartik je količnik trikotniškega pokritja 7 reda. Kleinov kvartik je količnik dualnega sedemkotniškega pokritja 3 reda. Kleinov kvartik je v hiperbolični geometriji kompaktna Riemanova ploskev z rodom enakim tri z najvišjo možno grupo avtomorfizma za takšen rod.
Novo!!: Metrika in Kleinov kvartik · Poglej več »
Literarni leksikon
Literarni leksikon je zbirka monografskih študij o glavnih vprašanjih literarne vede.
Novo!!: Metrika in Literarni leksikon · Poglej več »
Luka Zima
Luka Zima, slovenski klasični filolog in slavist, * 13. oktober 1830, Podlože, † 16. marec 1906, Varaždin.
Novo!!: Metrika in Luka Zima · Poglej več »
Matematična struktura
Matemátična struktúra je množica M skupaj z dodatnimi značilnostmi, preslikavami in operacijami, ki določajo odnose med elementi te množice.
Novo!!: Metrika in Matematična struktura · Poglej več »
Metrični prostor
Métrični prôstor je v matematiki množica (ali »prostor«), v kateri je določena metrika - to je razdalja med njenimi elementi.
Novo!!: Metrika in Metrični prostor · Poglej več »
Okolica (matematika)
Množica ''V'' je okolica tokče ''p'', ker odprta množica (krog okoli ''p'') v celoti leži v ''V'' Množica ''V'' ni okolica tokče ''p'', ker nobena odprta množica (krog) okoli ''p'' ne leži v celoti v ''V'' Okólica je eden od osnovnih pojmov matematične topologije.
Novo!!: Metrika in Okolica (matematika) · Poglej več »
Problem obzorja
kavzalnosti ne sekata. WMAP. Problém obzórja (včasih tudi próblem homogénosti) je problem s standardnim kozmološkim modelom prapoka, ki ga je v glavnem identificiral v poznih 1960-ih Charles William Misner.
Novo!!: Metrika in Problem obzorja · Poglej več »
Projektivna geometrija
Projektivna geometrija je posplošena geometrija, ki poleg običajnih točk kot povsem enakovredne obravnava še točke v neskončnosti.
Novo!!: Metrika in Projektivna geometrija · Poglej več »
Razdalja
Kilometrski kamen označuje razdaljo, oziroma oddaljenost od začetne postaje Človeške postave, ki stojijo na razdaljah druga od druge Razdálja je dolžina poti med dvema točkama.
Novo!!: Metrika in Razdalja · Poglej več »
Razdalja (teorija grafov)
Razdálja med dvema točkama v grafu je v teoriji grafov število povezav v najkrajši poti, ki ju povezuje.
Novo!!: Metrika in Razdalja (teorija grafov) · Poglej več »
Renesančna glasba
Renesančna glasba (francosko: renaissance.
Novo!!: Metrika in Renesančna glasba · Poglej več »
Rimska književnost
Rimska književnost je književnost, ki je nastajala v starem Rimu in je trajala do obdobja poznega cesarstva.
Novo!!: Metrika in Rimska književnost · Poglej več »
Roger Penrose
Penroseovo pokritje Sir Roger Penrose, OM, FRS, angleški fizik, astrofizik, kozmolog, matematik, razvedrilni matematik in filozof, nobelovec, * 8. avgust 1931, Colchester, grofija Essex, Anglija.
Novo!!: Metrika in Roger Penrose · Poglej več »
Seznam matematičnih vsebin
Seznam matematičnih vsebin poskuša podati vse članke, ki se v Wikipediji nanašajo na matematiko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Novo!!: Metrika in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »
Skalirni faktor (kozmologija)
Skalirni faktor, kozmični faktor, kozmični skalirni faktor ali včasih Robertson-Walkerjev skalirni faktor.
Novo!!: Metrika in Skalirni faktor (kozmologija) · Poglej več »
Spinor
Möbiusovega traku, pri čemer pride do spremembe predznaka, ko se krožnica (»fizikalni sistem«) zvezno vrti s polnim obratom 360°. Spínor je v matematiki in fiziki, ter še posebej v teoriji ortogonalnih grup (kot sta vrtenje ali Lorentzeva grupa), element kompleksnega vektorskega prostora, ki razširja pojem prostorskega vektorja.
Novo!!: Metrika in Spinor · Poglej več »
Stilistika
Stilistika je nauk o slogu in je poleg metrike (meroslovja) ter poetike (nauka o vrstah in oblikah besedne umetnosti) poglavje literarne teorije.
Novo!!: Metrika in Stilistika · Poglej več »
Togi premik
Tógi premík ali izometríja je v geometriji preslikava, ki ohranja razdalje med točkami.
Novo!!: Metrika in Togi premik · Poglej več »
Tone Pretnar
Tone Pretnar, slovenski literarni zgodovinar, verzolog, prevajalec, * 9. avgust 1945, Ljubljana, Slovenija, † 16. november 1992, Katovice, Poljska.
Novo!!: Metrika in Tone Pretnar · Poglej več »
Topološki prostor
Topološki prostor je v matematiki množica, v kateri je za vsak element definiran pojem okolice.
Novo!!: Metrika in Topološki prostor · Poglej več »
Trajnostnost
Blue Marble: 2001. (levo) in leta 2002. (desno). Trajnostnost je sposobnost vzdrževanja ravnotežja določenih sistemov ali stanj v nekem procesu.
Novo!!: Metrika in Trajnostnost · Poglej več »
Verzifikacija
Verzifikacija je postopek izdelovanja verzov in rezultat takega početja ter v tem pomenu sinonim za pesmi in pesništvo, tudi poezijo.
Novo!!: Metrika in Verzifikacija · Poglej več »
Voronojev diagram
spodaj) Thiessnovi mnogokotniki Fotografija nevronov (levo) in ustrezni Voronojev mozaik, zgrajen na podlagi njihovih centroidov (geometrijskih središč) Voronojev diagrám je v matematiki razdeljevanje ravnine na področja, ki so blizu vsakemu od dane množice objektov.
Novo!!: Metrika in Voronojev diagram · Poglej več »
