Kazalo
41 odnosi: Aleksander Isačenko, Aleksandrinec, Arabska književnost, Boris Merhar, Diferencialna topologija, Ehrenfest-Tolmanov pojav, Einsteinova konstanta, Einsteinove enačbe polja, Evklidski prostor, Fizika, Gaj Valerij Katul, Geocentrični koordinatni čas, Geodetka, Heksameter, Hermann Weyl, Heziod, Janez Menart, John Donne, Kleinov kvartik, Literarni leksikon, Luka Zima, Matematična struktura, Metrični prostor, Okolica (matematika), Problem obzorja, Projektivna geometrija, Razdalja, Razdalja (teorija grafov), Renesančna glasba, Rimska književnost, Roger Penrose, Seznam matematičnih vsebin, Skalirni faktor (kozmologija), Spinor, Stilistika, Togi premik, Tone Pretnar, Topološki prostor, Trajnostnost, Verzifikacija, Voronojev diagram.
Aleksander Isačenko
Aleksander Vasiljevič Isačenko, rusko-slovensko-avstrijski jezikoslovec, literarni zgodovinar (verzolog), slavist in slovenist, * 21. december 1910, Sankt Peterburg, Ruski imperij (danes Rusija), † 19. marec 1978, Celovec, Avstrija.
Poglej Metrika in Aleksander Isačenko
Aleksandrinec
Aleksandrinec je verz z dvanajstimi zlogi, razdeljen s središčno cezuro ali zarezo po 6.zlogu.
Poglej Metrika in Aleksandrinec
Arabska književnost
Arabska književnost s svojimi začetki sega v 6. stoletje in je dokončno obliko dobila leta 653 s Koranom.
Poglej Metrika in Arabska književnost
Boris Merhar
Boris Merhar, slovenski literarni zgodovinar, etnolog, verzolog, prešernoslovec, cankaroslovec, interniranec, akademik, * 1. maj 1907, Trst, † 24. junij 1989, Ljubljana.
Poglej Metrika in Boris Merhar
Diferencialna topologija
Diferenciálna topologíja je matematična disciplina, ki obravnava diferenciabilne funkcije (preslikave) in diferenciabilne mnogoterosti.
Poglej Metrika in Diferencialna topologija
Ehrenfest-Tolmanov pojav
Ehrenfest-Tolmanov pojav (znan tudi kot Tolman-Ehrenfestov pojav) je pojav pri katerem temperatura ni konstantna v prostoru (v stacionarnem gravitacijskem polju) pri toplotnem ravnovesju in se spreminja z ukrivljenostjo prostor-časa.
Poglej Metrika in Ehrenfest-Tolmanov pojav
Einsteinova konstanta
Einsteinova konstanta (ali Einsteinova gravitacijska konstanta (oznaka \kappa'\!\, (kapa), je v fiziki sklopitvena konstanta, ki se pojavlja v Einsteinovih enačbah polja. Enačba se lahko zapiše kot: kjer je G^\!\, Einsteinov tenzor, T^\!\, pa kontravariantni napetostno-energijski tenzor za snov.
Poglej Metrika in Einsteinova konstanta
Einsteinove enačbe polja
Einsteinove enačbe polja so množica desetih enačb v Einsteinovi splošni teoriji relativnosti s katerimi je opisana osnovna sila gravitacija kot ukrivljenost prostor-časa, ki jo povzročata snov in energija.
Poglej Metrika in Einsteinove enačbe polja
Evklidski prostor
Evklidski prostor je realni topološki vektorski prostor v katerem je definiran skalarni produkt.
Poglej Metrika in Evklidski prostor
Fizika
fizikalnih pojavov Fízika (phusikḗ (epistḗmē) – poznavanje narave,: phúsis – narava) je naravoslovna veda, ki vključuje proučevanje snovi in njeno gibanje v prostoru in času, skupaj s povezanimi pojmi kot sta energija in sila.»Fizikalna znanost je tisto področje znanja, ki se nanaša na red v naravi ali z drugimi besedami pravilno zaporedje dogodkov.« V najširšem pomenu je to veda o naravi prikazana na način, ki omogoča razumevanje obnašanja vesolja.»Fizika je študija tvojega sveta ter sveta in vesolja okoli vas.« Fizika je ena izmed najstarejših akademskih disciplin, verjetno celo najstarejša zaradi vključene astronomije.
Poglej Metrika in Fizika
Gaj Valerij Katul
Gaj Valerij Katul (latinsko Gaius Valerius Catullus), rimski pesnik, * 84 pr. n. št., Verona, † 54 pr. n. št., Rim.
Poglej Metrika in Gaj Valerij Katul
Geocentrični koordinatni čas
Geocentrični koordinatni čas (oznaka TCG iz angleškega izraza Geocentric Coordinate Time) je koordinatni čas namišljene ure v središču Zemlje, ki bi se gibala skupaj s središčem, vendar nanjo ne bi vplivalo podaljšanje časa zaradi relativnostnih pojavov.
Poglej Metrika in Geocentrični koordinatni čas
Geodetka
Geodétka (tudi redkeje geodetska črta) je v matematiki posplošitev pojma premice za »ukrivljene prostore«.
Poglej Metrika in Geodetka
Heksameter
Heksameter, imenovan tudi šestomer, je verz sestavljen iz petih daktilskih stopic, kjer se daktili lahko nadomeščeni s spondeji, zadnja stopica je obvezno trohejska.
Poglej Metrika in Heksameter
Hermann Weyl
Hermann Klaus Hugo Weyl, nemški matematik in fizik, * 9. november 1885, Elmshorn pri Hamburgu, Prusija, Nemško cesarstvo (sedaj Nemčija), † 8. december 1955, Zürich, Švica.
Poglej Metrika in Hermann Weyl
Heziod
Heziod (tudi Hesiod) (Hêsíodos, latinsko Hesiodus), grški pesnik in rapsod, živel okoli 700 pr. n. št. v Askri v Beociji.
Poglej Metrika in Heziod
Janez Menart
Janez Menart (tudi), slovenski pesnik in prevajalec * 29. september 1929, Maribor, † 22. januar 2004, Ljubljana.
Poglej Metrika in Janez Menart
John Donne
John Donne (IPA), angleški pesnik in duhovnik, * 1572, London, Anglija, † 31. marec 1631.
Poglej Metrika in John Donne
Kleinov kvartik
Kleinov kvartik je količnik trikotniškega pokritja 7 reda. Kleinov kvartik je količnik dualnega sedemkotniškega pokritja 3 reda. Kleinov kvartik je v hiperbolični geometriji kompaktna Riemanova ploskev z rodom enakim tri z najvišjo možno grupo avtomorfizma za takšen rod.
Poglej Metrika in Kleinov kvartik
Literarni leksikon
Literarni leksikon je zbirka monografskih študij o glavnih vprašanjih literarne vede.
Poglej Metrika in Literarni leksikon
Luka Zima
Luka Zima, slovenski klasični filolog in slavist, * 13. oktober 1830, Podlože, † 16. marec 1906, Varaždin.
Poglej Metrika in Luka Zima
Matematična struktura
Matemátična struktúra je množica M skupaj z dodatnimi značilnostmi, preslikavami in operacijami, ki določajo odnose med elementi te množice.
Poglej Metrika in Matematična struktura
Metrični prostor
Métrični prôstor je v matematiki množica (ali »prostor«), v kateri je določena metrika - to je razdalja med njenimi elementi.
Poglej Metrika in Metrični prostor
Okolica (matematika)
Množica ''V'' je okolica tokče ''p'', ker odprta množica (krog okoli ''p'') v celoti leži v ''V'' Množica ''V'' ni okolica tokče ''p'', ker nobena odprta množica (krog) okoli ''p'' ne leži v celoti v ''V'' Okólica je eden od osnovnih pojmov matematične topologije.
Poglej Metrika in Okolica (matematika)
Problem obzorja
kavzalnosti ne sekata. WMAP. Problém obzórja (včasih tudi próblem homogénosti) je problem s standardnim kozmološkim modelom prapoka, ki ga je v glavnem identificiral v poznih 1960-ih Charles William Misner.
Poglej Metrika in Problem obzorja
Projektivna geometrija
Projektivna geometrija je posplošena geometrija, ki poleg običajnih točk kot povsem enakovredne obravnava še točke v neskončnosti.
Poglej Metrika in Projektivna geometrija
Razdalja
Kilometrski kamen označuje razdaljo, oziroma oddaljenost od začetne postaje Človeške postave, ki stojijo na razdaljah druga od druge Razdálja je dolžina poti med dvema točkama.
Poglej Metrika in Razdalja
Razdalja (teorija grafov)
Razdálja med dvema točkama v grafu je v teoriji grafov število povezav v najkrajši poti, ki ju povezuje.
Poglej Metrika in Razdalja (teorija grafov)
Renesančna glasba
Renesančna glasba (francosko: renaissance.
Poglej Metrika in Renesančna glasba
Rimska književnost
Rimska književnost je književnost, ki je nastajala v starem Rimu in je trajala do obdobja poznega cesarstva.
Poglej Metrika in Rimska književnost
Roger Penrose
Penroseovo pokritje Sir Roger Penrose, OM, FRS, angleški fizik, astrofizik, kozmolog, matematik, razvedrilni matematik in filozof, nobelovec, * 8. avgust 1931, Colchester, grofija Essex, Anglija.
Poglej Metrika in Roger Penrose
Seznam matematičnih vsebin
Seznam matematičnih vsebin poskuša podati vse članke, ki se v Wikipediji nanašajo na matematiko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Metrika in Seznam matematičnih vsebin
Skalirni faktor (kozmologija)
Skalirni faktor, kozmični faktor, kozmični skalirni faktor ali včasih Robertson-Walkerjev skalirni faktor.
Poglej Metrika in Skalirni faktor (kozmologija)
Spinor
Möbiusovega traku, pri čemer pride do spremembe predznaka, ko se krožnica (»fizikalni sistem«) zvezno vrti s polnim obratom 360°. Spínor je v matematiki in fiziki, ter še posebej v teoriji ortogonalnih grup (kot sta vrtenje ali Lorentzeva grupa), element kompleksnega vektorskega prostora, ki razširja pojem prostorskega vektorja.
Poglej Metrika in Spinor
Stilistika
Stilistika je nauk o slogu in je poleg metrike (meroslovja) ter poetike (nauka o vrstah in oblikah besedne umetnosti) poglavje literarne teorije.
Poglej Metrika in Stilistika
Togi premik
Tógi premík ali izometríja je v geometriji preslikava, ki ohranja razdalje med točkami.
Poglej Metrika in Togi premik
Tone Pretnar
Tone Pretnar, slovenski literarni zgodovinar, verzolog, prevajalec, * 9. avgust 1945, Ljubljana, Slovenija, † 16. november 1992, Katovice, Poljska.
Poglej Metrika in Tone Pretnar
Topološki prostor
Topološki prostor je v matematiki množica, v kateri je za vsak element definiran pojem okolice.
Poglej Metrika in Topološki prostor
Trajnostnost
Blue Marble: 2001. (levo) in leta 2002. (desno). Trajnostnost je sposobnost vzdrževanja ravnotežja določenih sistemov ali stanj v nekem procesu.
Poglej Metrika in Trajnostnost
Verzifikacija
Verzifikacija je postopek izdelovanja verzov in rezultat takega početja ter v tem pomenu sinonim za pesmi in pesništvo, tudi poezijo.
Poglej Metrika in Verzifikacija
Voronojev diagram
spodaj) Thiessnovi mnogokotniki Fotografija nevronov (levo) in ustrezni Voronojev mozaik, zgrajen na podlagi njihovih centroidov (geometrijskih središč) Voronojev diagrám je v matematiki razdeljevanje ravnine na področja, ki so blizu vsakemu od dane množice objektov.
Poglej Metrika in Voronojev diagram