Kazalo
136 odnosi: Agencija Republike Slovenije za okolje, Agrometeorologija, Albert Veliki, Aleksander Aleksandrovič Fridman, Alfred Lothar Wegener, Alhacen, Ambroz Haračić, Anaksagora, Andrej Hočevar (meteorolog), Andrija Mohorovičić, Apnenec, Artur Gavazzi, Édouard Benjamin Baillaud, Babno polje, Balfour Stewart, Bar (enota), Biosfera, Bouvetov otok, Brouwerjev izrek o negibni točki, Campbellov otok, Carl-Gustav Arvid Rossby, Christoph Hendrik Diederik Buys Ballot, Cleveland Abbe, Coriolisova sila, Crozetovi otoki, Danilo Furlan, David Brunt, Dragotin Dežman, Edward Norton Lorenz, Eifflov stolp, Fenologija, Ferdinand Seidl, Fernand Courty, Flota, Fran Čadež, France Bernot, Frane Petrić, Franz Carl Achard, Gageo-do, Gemin, Geoffrey Ingram Taylor, Geografija, Geografija na Slovenskem, Geografija Slovenije, George Eric Deacon Alcock, Georges Antoine Pons Rayet, Gerald Joseph Wasserburg, Godefroy Wendelin, Gostota zraka, Gozdna ekologija, ... Razširi indeks (86 več) »
Agencija Republike Slovenije za okolje
Agencija Republike Slovenije za okolje (kratica: ARSO) je organ v sestavi ministrstva, pristojnega za okolje (trenutno Ministrstva za okolje, podnebje in energijo).
Poglej Meteorologija in Agencija Republike Slovenije za okolje
Agrometeorologija
Agrometeorologija je meteorološka veda, ki raziskuje vplive pojavov v ozračju na kmetijstvo.
Poglej Meteorologija in Agrometeorologija
Albert Veliki
Sveti Albert Veliki, (tudi Albertus Magnus, Albert iz Bollstadta, Albert Kölnski; s častnim nazivom Doctor universalis), nemški filozof, teolog, glasbenik teoretik, kemik, škof in svetnik, * 1193, Lauingen, Bavarska, Nemčija, † 15. november 1280, Köln.
Poglej Meteorologija in Albert Veliki
Aleksander Aleksandrovič Fridman
Fotografija Aleksandra Aleksandroviča Fridmana, Kijev, avgust 1916 Aleksander Aleksandrovič Fridman, ruski matematik, fizik, kozmolog in geofizik, * 16. junij (4. junij, ruski koledar) 1888, Sankt Peterburg, Ruski imperij (sedaj Rusija), † 16. september 1925, Leningrad, Sovjetska zveza (sedaj Sankt Peterburg).
Poglej Meteorologija in Aleksander Aleksandrovič Fridman
Alfred Lothar Wegener
Alfred Lothar Wegener, nemški astronom, meteorolog, klimatolog, geolog, paleontolog in raziskovalec, * 1. november 1880, Berlin, Nemčija, † 2. november 1930, Grenlandija.
Poglej Meteorologija in Alfred Lothar Wegener
Alhacen
Ibn Abu Ali al Hasan al-Haitam (latinizirano Alhazen in Alhacen), arabski matematik, fizik in učenjak, * 965, Basra, Irak, † 1041, Kairo, Egipt.
Poglej Meteorologija in Alhacen
Ambroz Haračić
Ambroz Haračić, hrvaški botanik, meteorolog in srednješolski profesor, * 5. december 1855, Mali Lošinj, † 1. oktober 1916, Mali Lošinj.
Poglej Meteorologija in Ambroz Haračić
Anaksagora
Anakságora (Anaksagóras), starogrški filozof narave, * 500 pr. n. št. (496), Klazomena, severno od Mileta, Anatolija, (sedaj Turčija), † 428 pr. n. št., Lampsak na Helespontu, (danes Lapsek v Turčiji).
Poglej Meteorologija in Anaksagora
Andrej Hočevar (meteorolog)
Andrej Hočevar, slovenski agrometeorolog in profesor za biometeorologijo na Biotehniški fakulteti v Ljubljani, * 2. junij 1931, Ljubljana.
Poglej Meteorologija in Andrej Hočevar (meteorolog)
Andrija Mohorovičić
Andrija Mohorovičić, hrvaški meteorolog in seizmolog, * 23. januar 1857, Volosko, Hrvaška, † 18. december 1936, Zagreb, Hrvaška.
Poglej Meteorologija in Andrija Mohorovičić
Apnenec
Apnenčaste skale pri Krakovu Apnenec je sedimentna kamnina, ki jo sestavlja pretežno kalcijev karbonat (CaCO3) v obliki minerala kalcita in aragonita, poleg tega pa tudi dolomit (CaMg(CO3)2).
Poglej Meteorologija in Apnenec
Artur Gavazzi
Artur (Franović) Gavazzi, hrvaški geograf italijanskega porekla, * 14. oktober 1861, Split, † 12. marec 1944, Zagreb.
Poglej Meteorologija in Artur Gavazzi
Édouard Benjamin Baillaud
Édouard Benjamin Baillaud, francoski astronom, * 14. februar 1848, Chalon-sur-Saône, Francija, † 8. julij 1934, Pariz.
Poglej Meteorologija in Édouard Benjamin Baillaud
Babno polje
Pogled na Snežnik iz Babnega polja Babno polje je okrog 3 km dolga kotanja razpotegnjena v smeri severozahod–jugovzhod.
Poglej Meteorologija in Babno polje
Balfour Stewart
Balfour Stewart, škotski fizik, * 1. november 1828, Edinburgh, Škotska, † 19. december 1887, Ballymagarvey, Balrath, grofija Meath, Irska.
Poglej Meteorologija in Balfour Stewart
Bar (enota)
Bár (oznaka b) je v fiziki in mehaniki enota za merjenje tlaka ali napetosti.
Poglej Meteorologija in Bar (enota)
Biosfera
celin. Biosfera je vsota vseh ekosistemov.
Poglej Meteorologija in Biosfera
Bouvetov otok
Bouvetov otok (norveško Bouvetøya) je nenaseljen otok v južnem Atlantskem oceanu, jugo-jugozahodno od Rta dobrega upanja v južni Afriki.
Poglej Meteorologija in Bouvetov otok
Brouwerjev izrek o negibni točki
Brouwerjev izrek o negibni točki, imenovan po nizozemskem matematiku L. E. J. Brouwerju, je matematični izrek, ki trdi, da ima vsaka zvezna funkcija f z zaprte enotske sfere B n nase negibno točko; tj.
Poglej Meteorologija in Brouwerjev izrek o negibni točki
Campbellov otok
Narava na Campbellovem otoku Campbellov otok (angleško Campbell Island) je podantarktični otok, ki pripada Novi Zelandiji.
Poglej Meteorologija in Campbellov otok
Carl-Gustav Arvid Rossby
Carl-Gustav Arvid Rossby, švedsko-ameriški meteorolog, * 28. december 1898, Stockholm, Švedska, † 19. avgust 1957, Stockholm.
Poglej Meteorologija in Carl-Gustav Arvid Rossby
Christoph Hendrik Diederik Buys Ballot
Christoph Hendrik Diederik Buys Ballot (tudi Christophorus Henricus Diedericus Buys Ballot), nizozemski kemik in meteorolog, * 10. oktober 1817, Kloetinge, Nizozemska, † 3. februar 1890, Utrecht.
Poglej Meteorologija in Christoph Hendrik Diederik Buys Ballot
Cleveland Abbe
Cleveland Abbe, ameriški meteorolog in astronom, * 3. december 1838, New York, ZDA, † 28. oktober 1916, Chevy Chase (Washington), Maryland.
Poglej Meteorologija in Cleveland Abbe
Coriolisova sila
'''Zgoraj:''' V inercialnem (mirujočem) opazovalnem sistemu potuje črna krogla v ravni črti. '''Spodaj:''' Opazovalec (rdeča pika), ki stoji na premikajočem (vrtečem) se sistemu opazuje ukrivljeno gibanje krogle. Coriolisova sila je sila, ki povzroča odklon, oziroma ukrivljenje gibajočih teles z vidika opazovalca, ki se nahaja v vrtečem se sistemu, na primer na Zemlji.
Poglej Meteorologija in Coriolisova sila
Crozetovi otoki
Zemljevid Crozetovi otoki (francosko Îles Crozet) so skupina podantarktičnih otokov, ki ležijo v južnem Indijskem oceanu, politično pa pripadajo Francoskim južnim in antarktičnim ozemljem.
Poglej Meteorologija in Crozetovi otoki
Danilo Furlan
Danilo Furlan, slovenski geograf, klimatolog, pedagog in publicist, * 20. marec 1913, Trst, † 8. februar 2003, Ljubljana.
Poglej Meteorologija in Danilo Furlan
David Brunt
Sir David Brunt, KBE, FRS, valižanski meteorolog, * 17. junij 1886, Staylittle, grofija Montgomeryshire, Wales, † 5. februar 1965.
Poglej Meteorologija in David Brunt
Dragotin Dežman
Dragotin Dežman (tudi Karel Dežman ali Karl Deschmann), politik, arheolog, botanik in kustos slovenskega rodu, * 3. januar 1821, Idrija, † 11. marec 1889, Ljubljana.
Poglej Meteorologija in Dragotin Dežman
Edward Norton Lorenz
Edward Norton Lorenz, ameriški matematik in meteorolog, * 23. maj 1917, West Hartford, Connecticut, ZDA, † 16. april 2008, Cambridge, Massachusetts, ZDA.
Poglej Meteorologija in Edward Norton Lorenz
Eifflov stolp
sličica Eifflov stolp je železen stolp, zgrajen na Champ de Mars (Marsovo polje) ob reki Seni v Parizu.
Poglej Meteorologija in Eifflov stolp
Fenologija
Fenologija (iz grške besede φαινομαι, phainomai - pojaviti se) je veja ekologije, ki proučuje zakonitosti periodičnih pojavov v razvojnem ciklu rastlin in živali ter ugotavlja njihovo odvisnost od sezonskih in letnih nihanjh podnebnih dejavnikov okolja.
Poglej Meteorologija in Fenologija
Ferdinand Seidl
Ferdinand Seidl, slovenski naravoslovec in geolog, * 10. marec 1856, Novo mesto, † 1. december 1942, Novo mesto.
Poglej Meteorologija in Ferdinand Seidl
Fernand Courty
Fernand Courty, francoski astronom, * 11. junij 1862, † 12. oktober 1921.
Poglej Meteorologija in Fernand Courty
Flota
Ameriška šesta flota med napadom na Iwo Jimo Flota (fran. flotte.
Poglej Meteorologija in Flota
Fran Čadež
Fran Čadež, slovenski fizik, * 8. december 1882, Kranj, † 18. marec 1945, Ljubljana.
Poglej Meteorologija in Fran Čadež
France Bernot
France (Franc Friderik) Bernot, slovenski geograf, * 19. avgust 1923, Brezina pri Brežicah (danes Brežice), † 4. november 2001, Sežana.
Poglej Meteorologija in France Bernot
Frane Petrić
Frane Petrić (latinsko Franciscus Patricius; italijansko Francesco Patrizi da Cherso), hrvaški renesančni humanist, * 25. april 1529,Cres (Hrvaška), † 6. februar 1597, Rim, Italija. Franjo Petrič je bil odkrito nasproten aristotelovski sholastiki. Aristotelova filozofija je zanj bistveno preveč racionalistična, da bi bila združljiva s krščanstvom.
Poglej Meteorologija in Frane Petrić
Franz Carl Achard
Franz Carl Achard (tudi François Charles Achard), nemški kemik, fizik in biolog, * 28. april 1753, Berlin, Nemčija, † 20. april 1821, Wohlau-Cunern, Šlezija (danes Wińsko, Poljska).
Poglej Meteorologija in Franz Carl Achard
Gageo-do
Gageo-do (tudi Soheuksan-do in Majhni Heuksan-do) je naseljeni otok v Rumenem morju, ki je del Južne Koreje.
Poglej Meteorologija in Gageo-do
Gemin
Gemin (tudi Geminos) (Gemínos hó Ródios), starogrški astronom, matematik in filozof, * okoli 90 pr. n. št. (10 pr. n. št., 110 pr. n. št.), morda otok Rod, Grčija, † okoli 20. pr. n. št. (40 pr. n. št., 60).
Poglej Meteorologija in Gemin
Geoffrey Ingram Taylor
Sir Geoffrey Ingram Taylor, OM, FRS, angleški fizik in matematik, * 7. marec 1886, St John's Wood, London, Anglija, † 27. junij 1975, Cambridge, Anglija.
Poglej Meteorologija in Geoffrey Ingram Taylor
Geografija
Zemeljsko površje je temeljni predmet geografskega preučevanja Geografíja (iz grških besed Geos (γη) ali Gaea (γαια), oboje pomeni »Zemlja«, in grafe (γραφειν), kar pomeni »opisovati«, pa tudi »pisati« ali »kartirati«) ali zemljepís je veda in znanost o zemeljskem površju, ki raziskuje vse oblikovalne pojave in procese delovanja na to površje ali le njegov del, ter njihove medsebojne odvisnosti.
Poglej Meteorologija in Geografija
Geografija na Slovenskem
Geografija v Sloveniji nosi zlasti vzgojno in znanstvenoraziskovalno vlogo.
Poglej Meteorologija in Geografija na Slovenskem
Geografija Slovenije
Slovenija leži v Srednji Evropi, kjer se stikajo štiri velike evropske geografske enote: Alpe, Panonska nižina, Dinarsko gorovje in Sredozemlje, zato jo geografsko lahko delimo na: alpski, panonski, dinarski in sredozemski svet oziroma na devet značilnih pokrajinskih tipov: alpsko gorovje, alpsko hribovje, alpske ravnine, panonska gričevja, panonske ravnine, dinarske planote, dinarska podolja in ravniki, sredozemska gričevja in sredozemske planote.
Poglej Meteorologija in Geografija Slovenije
George Eric Deacon Alcock
George Eric Deacon Alcock, angleški učitelj in ljubiteljski astronom, * 28. avgust 1912, Peterborough, grofija Cambridgeshire, Anglija, † 15. december 2000.
Poglej Meteorologija in George Eric Deacon Alcock
Georges Antoine Pons Rayet
Georges Antoine Pons Rayet, francoski astronom, * 22. december 1839, Bordeaux, Francija, † 14. junij 1906.
Poglej Meteorologija in Georges Antoine Pons Rayet
Gerald Joseph Wasserburg
Gerald Joseph Wasserburg, ameriški geolog, * 27. marec 1927, New Brunswick, New Jersey, † 13. junij 2016.
Poglej Meteorologija in Gerald Joseph Wasserburg
Godefroy Wendelin
Godefroy Wendelin (tudi Vendelin, Wedelin, Gottfried Wendelin ali Godefroid,, tudi Govaart Wendelen), belgijski (flamski) astronom, duhovnik in kartograf, * 6. junij 1580, Merken pri Liegeu, Belgija, † 1667, Gent, Belgija.
Poglej Meteorologija in Godefroy Wendelin
Gostota zraka
Gostôta zráka je fizikalna količina kot masa na enoto prostornine ozračja.
Poglej Meteorologija in Gostota zraka
Gozdna ekologija
Gozdna ekologija je znanstvana študija o medsebojno povezanih vzorcih, procesih, flori, favni in ekosistemih v gozdu.
Poglej Meteorologija in Gozdna ekologija
Gregor Schoettl
Gregor Schoettl (tudi Schöttl), slovenski (avstrijski) filozof in fizik, * 14. februar 1732, Steyr, avstrijska Štajerska, † 4./5. november, 1777, Ljubljana.
Poglej Meteorologija in Gregor Schoettl
Grenlandija
Grenlandija (dobesedno pomeni »Naša dežela«, in, »Zelena dežela«) je otok v Severnem Atlantskem oceanu, vzhodno od Kanade, in je največji otok na svetu (Avstralija je celina).
Poglej Meteorologija in Grenlandija
Herbert Friedman
Herbert Friedman, ameriški fizik, * 21. junij 1916, Brooklyn, New York, ZDA, † 9. september 2000, Arlington, Virginija, ZDA.
Poglej Meteorologija in Herbert Friedman
Herman Koroški
Herman Koroški Slovan Secundus, slovenski filozof, astronom, astrolog, matematik, meteorolog, prevajalec in pisatelj, * okoli 1100.
Poglej Meteorologija in Herman Koroški
Higrometer
Lasni vlagomer Psihrometer: mere: 250×150×835 mm po navodilih g. L. Andréeja, tedanjega profesorja fizike na idrijski realki, izdelal šolski sluga M. Kos narejeno v šol. l. 1913/14 http://www2.arnes.si/~kvidma2/Ucila_GJV/index.html Gimnazija Jurija Vege, Idrija Higrométer je merilna priprava za merjenje vlažnosti zraka.
Poglej Meteorologija in Higrometer
Hodograf
gibalne količine. Hodográf (odōs – pot, tir, gibanje, premik, smer +: grāpho – pisati, rezljati, risati) je v (klasični) mehaniki zvezna krivulja (diagram), ki prikazuje vektorsko vizualno predstavitev gibanja telesa ali tekočine.
Poglej Meteorologija in Hodograf
Incident s kitajskim balonom (2023)
Od 28. januarja do 4. februarja 2023 je stratosferski balon kitajskega izvora prečkal severnoameriški zračni prostor, prešel Aljasko, zahodno Kanado in celinske Združene države Amerike.
Poglej Meteorologija in Incident s kitajskim balonom (2023)
Incident v Roswellu
Naslovnica ''Roswell Daily Record'', 8. julij 1947 Incident v Roswellu se nanaša na dogodke v Roswell (zvezna država Nova Mehika, ZDA) julija 1947.
Poglej Meteorologija in Incident v Roswellu
Izočrte
Izočŕte (tudi izolínije) so črte, ki na zemljevidih ali diagramih povezujejo točke enakih vrednosti fizikalnih, meteoroloških ali jezikoslovnih količin.
Poglej Meteorologija in Izočrte
Izobara
Izobára je vrsta izočrte; na zemljevidu ali faznem diagramu V(T) povezuje točke z enakim tlakom (v meteorologiji dovoljen izraz: z enakim zračnim pritiskom).
Poglej Meteorologija in Izobara
Izoterma
Izoterme povprečne januarske temperature v knjigi iz leta 1910 Izotêrma (iz grščine: ισος ''enak'' in θερμη ''toplota'') je črta na zemljevidu ali faznem diagramu p(V), ki povezuje točke z isto temperaturo.
Poglej Meteorologija in Izoterma
Jadralno letalo
300px Jadrálno letálo (tudi jadrílica) je letalo brez pogonskega motorja in je težje od zraka.
Poglej Meteorologija in Jadralno letalo
Jean-André Deluc
Jean-André Deluc ali de Luc,, FRS, švicarski geolog, naravoslovec in meteorolog, * 8. februar 1727, Ženeva, Švica, † 7. november 1817, Windsor, grofija Berkshire, Anglija.
Poglej Meteorologija in Jean-André Deluc
Jesen
Kropi Jesén je eden od štirih letnih časov.
Poglej Meteorologija in Jesen
Jožef Stefan
strn_1985 Doprsni kip Jožefa Stefana na Univerzi na Dunaju Jožef Stefan, fizik, matematik, elektrotehnik in pesnik, * 24. marec 1835, Šentpeter pri Žrelcu (sedaj predel Celovca), Avstrijsko cesarstvo (sedaj Avstrija), † 7. januar 1893, Dunaj, Avstro-Ogrska (sedaj Avstrija).
Poglej Meteorologija in Jožef Stefan
Josip Fabiani
Josip Fabiani, slovenski uradnik in politik, 1. december 1805, Kobdilj, † 19. junij 1882, Štanjel.
Poglej Meteorologija in Josip Fabiani
Južni Orkneyjski otoki
Zemljevid Južni Orkneyjski otoki (angleško South Orkney Islands) so skupina podantarktičnih otokov, ki leži v Južnem oceanu na položaju med 60°50' in 60°83' južne zemljepisne širine ter 44°25' in 46°25' zahodne zemljepisne dolžine.
Poglej Meteorologija in Južni Orkneyjski otoki
Julius von Hann
Julius Ferdinand von Hann, avstrijski fizik, kemik in meteorolog, * 23. marec 1839, † 1. oktober 1921, Dunaj.
Poglej Meteorologija in Julius von Hann
Jurij Vega
Baron Jurij Bartolomej Vega (tudi Veha), slovenski matematik, fizik, geodet, meteorolog, plemič in topniški častnik, * 23. marec 1754, Zagorica pri Dolskem, Kranjska, Habsburška monarhija (sedaj Slovenija), † 26. september 1802, Nussdorf pri Dunaju, Sveto rimsko cesarstvo (sedaj Avstrija).
Poglej Meteorologija in Jurij Vega
Kleostrat
Kleostrat (Kleóstratos hó Tenédios), starogrški astronom, * okoli 500 pr. n. št., otok Tinedos, † okoli 430 pr. n. št.
Poglej Meteorologija in Kleostrat
Klimatologija
author.
Poglej Meteorologija in Klimatologija
Kontrola zračnega prometa
letališča Frankfurt) Prostor za usposabljanje kontrolorjev v območnem kontrolnem centru za Washington, D.C. (ZDA) Kontrola zračnega prometa je storitev organiziranja poletov v nadzorovanem delu zračnega prostora suverene države, ki jo izvajajo posebej usposobljeni kontrolorji in z njo zagotavljajo pretočnost ter varnost poletov.
Poglej Meteorologija in Kontrola zračnega prometa
Kraljevi observatorij Greenwich
Kraljevi observatorij Greenwich. Na vrhu Osmerokotne sobe je vidna časovna krogla. Prvo časovno kroglo v observatoriju je leta 1833 namestil kraljevi astronom John Pond. Kraljevi observatorij Greenwich Vzhodnem Sussexu Kraljevi observatorij Greenwich (izvirno (nekdaj Royal Greenwich Observatory ali RGO); koda IAU 000) je observatorij, ki ga je leta 1675 ustanovil kralj Karl II.
Poglej Meteorologija in Kraljevi observatorij Greenwich
Lambert Ferčnik
Lambert Ferčnik, slovenski rimskokatoliški duhovnik in pisatelj na Koroškem, * 17. september 1827, Sveče (nem. Suetschach) pri Bistrici v Rožu, † 24. december 1887, Žabnice.
Poglej Meteorologija in Lambert Ferčnik
Letni časi
Létni čási so ena od razdelitev leta, povezana s spremembami vremena.
Poglej Meteorologija in Letni časi
Marijan Čadež (meteorolog)
Marijan (Marjan) Čadež, slovenski meteorolog, * 7. september 1912, Gorica, † 28. avgust 2009, Ljubljana.
Poglej Meteorologija in Marijan Čadež (meteorolog)
Matematična geografija
Ekliptika, ki jo prikazuje slika, je eden pomembnejših predmetov preučevanja matematične geografije Matematična geografija (redkeje astronomska geografija) je geografska disciplina in njena pomožna veda, ki prikazuje ter obravnava Zemljo kot enega izmed planetov v Osončju.
Poglej Meteorologija in Matematična geografija
Mårten Strömer
Mårten Strömer, švedski matematik in astronom, * 7. junij 1707, Örebro, Švedska, † 2. januar 1770.
Poglej Meteorologija in Mårten Strömer
Meteorolog
Meteorolog ali vremenoslovec je strokovnjak s specializiranim znanjem o vremenu, ki opazuje, razlaga in napoveduje vremenske pojave v Zemljinem ozračju ter njihov vpliv na Zemljo in življenje na njej.
Poglej Meteorologija in Meteorolog
Meteorologija
Kumulusni oblak Meteorologija ali vremenoslovje je geofizikalna veda, ki obravnava procese in pojave v atmosferi in pojave, ki so soodvisni od njih.
Poglej Meteorologija in Meteorologija
Michel Hénon
Michel Hénon, francoski astronom in matematik, * 23. julij 1931, Pariz, Francija, † 7. april 2013, Nica.
Poglej Meteorologija in Michel Hénon
Milutin Milanković
Milutin Milanković, srbski matematik, astronom, klimatolog, geofizik, gradbeni inženir, izumitelj, popularizator znanosti in fizik, * 28. maj 1879, Dalj, Avstro-Ogrska (sedaj Hrvaška), † 12. december 1958, Beograd, FLRJ (sedaj Srbija).
Poglej Meteorologija in Milutin Milanković
Modena (pokrajina)
Pokrajina Modena (v italijanskem izvirniku Provincia di Modena, izg. Provinča di Mòdena) je ena od devetih pokrajin, ki sestavljajo italijansko deželo Emilija - Romanja.
Poglej Meteorologija in Modena (pokrajina)
Nacionalna znanstvena fundacija
Nacionalna znanstvena fundacija (kratica NSF) je neodvisna agencija vlade ZDA s sedežem v okrožju Arlington, Virginia, katerega poslanstvo je finančna podpora raziskavam in izobraževanju na vseh področjih znanosti, razen medicine.
Poglej Meteorologija in Nacionalna znanstvena fundacija
Narava
Ugandi Naráva (tudi snôvni svét, snôvno vesólje, narávni svét in narávno vesólje ali starinsko natura in malo manj priroda) je vsa snov in energija, še posebej v svoji osnovni obliki, neodvisni od človeškega vpliva.
Poglej Meteorologija in Narava
Naravni toplotni obtok
Narávni toplôtni obtók je pojav, pri katerem se tekočina giblje izključno zaradi prisotnosti virov in ponorov toplote, zaradi katerih se ustvarijo v tekočini temperaturne razlike.
Poglej Meteorologija in Naravni toplotni obtok
Naravoslovje
Naravoslovne vede raziskujejo fizično, nečloveško podobo naravnega sveta.
Poglej Meteorologija in Naravoslovje
Naturales quaestiones
Naturales quaestiones (poslovenjeno Prirodoslovni problemi) je latinsko delo filozofije narave, ki ga je napisal Seneka okoli leta 65 n. št.
Poglej Meteorologija in Naturales quaestiones
Navidezna lega Sonca
W) 3. januarja 2010 zjutraj ob 08:53 po krajevnem času Navídezna léga Sónca na nebu je funkcija časa in geografskih koordinat opazovalca na zemeljskem površju.
Poglej Meteorologija in Navidezna lega Sonca
Neptun
Neptún je zunanji, po oddaljenosti od Sonca osmi planet v Osončju (v času, ko je Pluton, ki ima izsredni tir, še veljal za planet, je bil občasno deveti). Je tudi najbolj oddaljeni ledeni orjak (do leta 1990 je spadal v kategorijo plinastih orjakov) v Osončju. Čeprav je najmanjši od plinastih orjakov, ima večjo maso kot Uran, ker ga je njegovo močnejše gravitacijsko polje stisnilo v večjo gostoto.
Poglej Meteorologija in Neptun
NLP Pan Adria incident
NLP Pan Adria incident se je zgodil avgusta 1977 in velja za enega od najpomembnejših NLP videnj ne samo na področju nekdanje Jugoslavije, temveč celotne Evrope.
Poglej Meteorologija in NLP Pan Adria incident
Norman Robert Pogson
Norman Robert Pogson, angleški astronom, * 23. marec 1829, Nottingham, grofija Nottinghamshire, Anglija, † 23. junij 1891.
Poglej Meteorologija in Norman Robert Pogson
Obir
Obir je gorski masiv v severnem delu Karavank na avstrijskem Koroškem z najvišjim 2.139 m visokim Ojstrcem (nemško Hochobir).
Poglej Meteorologija in Obir
Obninsk
Pogled na Obninsk, v ozadju jedrska elektrarna Obninsk je rusko mesto, v pokrajini Kaluška oblast in se nahaja 102 km jugozahodno od Moskve.
Poglej Meteorologija in Obninsk
Oceanografija
spektroskopsko s satelita. Vesoljska tehnologija je pomembno orodje v sodobni oceanografiji. Oceanografíja (sestavljeni starogrški besedi: Okeanós (Okeánes) - veliko morje, ocean in: gráfe - pisati) ali oceanologija je znanstvena veda, ki proučuje oceane oziroma morja, kar vključuje vse naravne pojave v morskem okolju - od tektonike plošč na dnu, kroženja snovi v morjih na globalni ravni, vodnih tokov in valovanja na gladini, do morskih organizmov.
Poglej Meteorologija in Oceanografija
Okluzija
Okluzija je meteorološki pojem, ki opisuje stanje ob koncu potujočega ciklona.
Poglej Meteorologija in Okluzija
Ole Christensen Rømer
Rømerjevi astronomski inštrumenti Ole Christensen Rømer (tudi Olaus, Olaf), danski astronom in matematik, * 25. september 1644, Århus, Jutlandija, Danska, † 19. september 1710, København, Danska.
Poglej Meteorologija in Ole Christensen Rømer
Palazit
Brahin Palasovka Palazit je vrsta kamnito-železovih meteoritov.
Poglej Meteorologija in Palazit
Planinski vodnik
Trentarski vodniki na razglednici iz leta 1909 Planinski vodnik, tudi gorski (gorniški) vodnik je človek, strokovno usposobljen za vodenje ljudi v gorah, lahko pa tudi priročnik v obliki knjižice, ki ga napišejo poznavalci gora.
Poglej Meteorologija in Planinski vodnik
Podnebje
Letne povprečne temperature od 1961 do 1990 - primer kako se podnebje spreminja glede na položaj. Podnebje (klima) je dolgoročna značilnost vremena nad nekim območjem v daljšem časovnem obdobju, običajno v povprečju 30 let.
Poglej Meteorologija in Podnebje
Pomlad
Pomlád je letni čas v zmernih geografskih območjih.
Poglej Meteorologija in Pomlad
Portugalski imperij
Ozemlja, trgovske baze in kolonije Portugalskega imperija v 16. stoletju Portugalski imperij je poimenovanje za zasedbo in izkoriščanje ozemelj, kl si jih je prisvojila Portugalska v času razvoja kot kolonialna država.
Poglej Meteorologija in Portugalski imperij
Prirodopis
Prirodopis oz.
Poglej Meteorologija in Prirodopis
Radar
Radarski sprejemnik za raziskavo vesolja RADAR (tudi radar; angleško RAdio Detection And Ranging) je kratica, ki označuje Radijsko detekcijo in rangiranje (nekje je kratica opisana kot Radio Aircraft Detecting and Ranging, pomeni isto, le dodana je omemba letal).
Poglej Meteorologija in Radar
Rastrska grafika
Primer rastrske grafike Rastrska grafika (tudi bitna grafika) je v računalniški grafiki način shranjevanja slike z množico slikovnih pik v obliki 2D matrike.
Poglej Meteorologija in Rastrska grafika
Realka, Ljubljana
Realka (v začetku Cesarsko-kraljeva višja realka / Kaiserlich-königliche Staats-Oberrealschule), danes Elektrotehniško-računalniška strokovna šola in gimnazija Ljubljana ali enostavno Vegova je šola v Ljubljani, ki stoji ob Vegovi ulici 4, v neposredni bližini Kongresnega trga.
Poglej Meteorologija in Realka, Ljubljana
René Descartes
René Descartes, francoski filozof in prirodoslovec, * 31. marec 1596, La Haye en Touraine (zdaj Descartes), Indre-et-Loire, Francija, † 11. februar 1650, Stockholm, Švedska.
Poglej Meteorologija in René Descartes
Risnjak
Risnjak je gorski masiv v zahodnem delu Gorskega kotarja na Hrvaškem.
Poglej Meteorologija in Risnjak
Santpoort
Santpoort je naselje v občini Felsen v provinci Severna Nizozemska.
Poglej Meteorologija in Santpoort
Saturn (revija)
Saturn je bila poljudnoznanstvena revija s področja astronomije, meteorologije, geofizike in geodezije.
Poglej Meteorologija in Saturn (revija)
Seš
Séš, lokalno primorsko seš ali seša, je vrsta stoječega valovanja v zaprtem ali deloma zaprtem površinskem vodnem telesu.
Poglej Meteorologija in Seš
Seznam akademskih disciplin
To je seznam akademskih disciplin oziroma področij.
Poglej Meteorologija in Seznam akademskih disciplin
Seznam ekoloških vsebin
Seznam ekoloških vsebin.
Poglej Meteorologija in Seznam ekoloških vsebin
Singulariteta
Singulariteta (latinsko singularis - enkraten) v vremenoslovju pomeni, da nek naravni dogodek nastopi ravno na nek dan ali v nekem obdobju.
Poglej Meteorologija in Singulariteta
Sněžka
Sněžka (pol. Śnieżka, nem. Schneekoppe) je s 1603 metri nadmorske višine najvišja gora v pogorju Krkonošev in obenem najvišji vrh Češke.
Poglej Meteorologija in Sněžka
Stratosferski balon
Stratosferski balon na tleh Fotografija Oregona, posneta s pomočjo manjšega stratosferskega balona z višine približno 30 kilometrov nad morjem Stratosferski balon ali stratostat je balon, ki je namenjen za plovbo znotraj stratosfere.
Poglej Meteorologija in Stratosferski balon
Sublimacija
Sublimácija je fazni prehod, pri katerem snov preide iz trdnega neposredno v plinasto agregatno stanje pri tlaku, nižjem od tlaka trojne točke.
Poglej Meteorologija in Sublimacija
Temperaturna inverzija
Smog ujet v toplotni preobrat. Nad njim je plast toplega zraka, ki mu preprečuje nadaljnje dvigovanje. Temperaturna inverzija oziroma temperaturni obrat (tudi toplotni obrat, toplotna inverzija ali toplotni preobrat) je meteorološki pojav, ko temperatura zraka v troposferi z višino narašča.
Poglej Meteorologija in Temperaturna inverzija
Teorija
Teoríja (starogrško: theorein - gledati, opazovati) je zamisel ali spoznanje o nekem pojavu, ki največkrat temelji na opazovanju.
Poglej Meteorologija in Teorija
Teorija kaosa
dvojnega nihala palice prikazuje kaotično obnašanje. Če nihalo začne nihati z malo drugačnimi začetnimi pogoji, se bo izrisala popolnoma drugačna pot. Dvojno nihalo palice je eden izmed najpreprostejših dinamičnih sistemov s kaotično rešitvijo. Teoríja káosa je področje študija v matematiki, ki se uporablja v več disciplinah, kot so meteorologija, sociologija, inženirstvo, ekonomija, biologija in filozofija.
Poglej Meteorologija in Teorija kaosa
Termodinamika
Carnotovega cikla Termodinamika (iz starogrškega, therme - toplota in, dynamis – sprememba, moč) je veja fizike, ki se ukvarja s toploto in temperaturo in njuno povezavo z energijo, delom, sevanjem in lastnostmi snovi.
Poglej Meteorologija in Termodinamika
Termografska kamera
Termografska kamera (imenovana tudi infrardeča kamera ali toplotna kamera) je naprava, ki tvori sliko s pomočjo infrardečega sevanja, podobno kot kamera, ki ustvari sliko z uporabo vidne svetlobe.
Poglej Meteorologija in Termografska kamera
Tropski ciklon
Mednarodne vesoljske postaje. Lepo se vidi vrtenje v smeri urinega kazalca. Združen prikaz poti vseh ciklonov od 1985 do 2005 Trópski ciklón (tudi tajfún (Tihi ocean), hurikán (Srednja Amerika) - imenovan po bogu vetra, nevihte in ognja Hurakanu (v slovanskih jezikih tudi uragan), ciklon (Indijski ocean), Willy-Willies (Avstralija) ali orkán) je v meteorologiji viharni pojav v Zemljinem ozračju.
Poglej Meteorologija in Tropski ciklon
Vede o Zemlji
Zemlja Véde o Zêmlji (tudi znánosti o Zêmlji ali géoznánosti) so naravoslovne vede, ki raziskujejo Zemljo in pojave na njej.
Poglej Meteorologija in Vede o Zemlji
Visoka voda
Visoka voda je dobesedni prevod italijanskega izraza »acqua alta«.
Poglej Meteorologija in Visoka voda
Vogezi
Značilna pokrajina Vogeškega hribovja (dolina Chajoux, La Bresse Slapovi v vzhodnem delu Vogezov Ledeniško jezero (Lac de Schiessrothried) Vogezi (fr. Vosges, nem. Vogesen) so hribovje v centralno-zahodni Evropi, ki se raztezajo vzdolž zahodne strani doline Rena v smeri sever-severovzhod, od Basla v Švici do Mainza v Nemčiji.
Poglej Meteorologija in Vogezi
Voronojev diagram
spodaj) Thiessnovi mnogokotniki Fotografija nevronov (levo) in ustrezni Voronojev mozaik, zgrajen na podlagi njihovih centroidov (geometrijskih središč) Voronojev diagrám je v matematiki razdeljevanje ravnine na področja, ki so blizu vsakemu od dane množice objektov.
Poglej Meteorologija in Voronojev diagram
Vreme
Vrême je meteorološko-klimatski izraz za stanje atmosfere, ki nastane pod vplivi vseh pomembnejših meteoroloških in atmosferskih pojavov (temperatura, vlaga, zračni tlak,...). Veda, ki preučuje vremenske vzorce, je meteorologija (vremenoslovje), ukvarja se tudi s kratkoročnim napovedovanjem vremena.
Poglej Meteorologija in Vreme
William Crookes
Crookesova cev Sir William Crookes, OM, PRS, angleški fizik in kemik, * 17. junij 1832, London, Anglija, † 4. april 1919, London.
Poglej Meteorologija in William Crookes
Yrjö Väisälä
Yrjö Väisälä (včasih tudi Yrjo Vaisala, IPA: 'yrjø 'væisælæ), finski fizik in astronom, * 6. september 1891 (po gregorijanskem koledarju), Kontiolahti Finska, † 21. julij 1971 (po gregorijanskem koledarju), Rymättylä, Finska.
Poglej Meteorologija in Yrjö Väisälä
Zgodovina geografije
Zgodovína geografíje se pričenja v predantičnem obdobju.
Poglej Meteorologija in Zgodovina geografije
Zima
Polževem, SlovenijaZíma je letni čas.
Poglej Meteorologija in Zima
Znanost
Znánost (− znanje) se nanaša na sistematično pridobivanje novega znanja o naravi in spoznanj, pridobljenih na ta način z obstoječim znanjem.
Poglej Meteorologija in Znanost
Znanstvenik
Znanstvenik se ukvarja z znanostjo in pri tem uporablja znanstvene metode.
Poglej Meteorologija in Znanstvenik
Zvočno onesnaževanje
Zvočno onesnaževanje (ali onesnaževanje okolja s hrupom) je neprijeten človeški, živalski ali strojno ustvarjen zvok, ki moti določeno dejavnost ali ravnovesje človeškega ali živalskega sveta.
Poglej Meteorologija in Zvočno onesnaževanje
23. marec
23.
Poglej Meteorologija in 23. marec
Prav tako znan kot Meteorologi, Vremenoslovje.