Hitreje kot brskalnik!
136 odnosi: Agencija Republike Slovenije za okolje, Agrometeorologija, Albert Veliki, Aleksander Aleksandrovič Fridman, Alfred Lothar Wegener, Alhacen, Ambroz Haračić, Anaksagora, Andrej Hočevar (meteorolog), Andrija Mohorovičić, Apnenec, Artur Gavazzi, Édouard Benjamin Baillaud, Babno polje, Balfour Stewart, Bar (enota), Biosfera, Bouvetov otok, Brouwerjev izrek o negibni točki, Campbellov otok, Carl-Gustav Arvid Rossby, Christoph Hendrik Diederik Buys Ballot, Cleveland Abbe, Coriolisova sila, Crozetovi otoki, Danilo Furlan, David Brunt, Dragotin Dežman, Edward Norton Lorenz, Eifflov stolp, Fenologija, Ferdinand Seidl, Fernand Courty, Flota, Fran Čadež, France Bernot, Frane Petrić, Franz Carl Achard, Gageo-do, Gemin, Geoffrey Ingram Taylor, Geografija, Geografija na Slovenskem, Geografija Slovenije, George Eric Deacon Alcock, Georges Antoine Pons Rayet, Gerald Joseph Wasserburg, Godefroy Wendelin, Gostota zraka, Gozdna ekologija, ..., Gregor Schoettl, Grenlandija, Herbert Friedman, Herman Koroški, Higrometer, Hodograf, Incident s kitajskim balonom (2023), Incident v Roswellu, Izočrte, Izobara, Izoterma, Jadralno letalo, Jean-André Deluc, Jesen, Jožef Stefan, Josip Fabiani, Južni Orkneyjski otoki, Julius von Hann, Jurij Vega, Kleostrat, Klimatologija, Kontrola zračnega prometa, Kraljevi observatorij Greenwich, Lambert Ferčnik, Letni časi, Marijan Čadež (meteorolog), Matematična geografija, Mårten Strömer, Meteorolog, Meteorologija, Michel Hénon, Milutin Milanković, Modena (pokrajina), Nacionalna znanstvena fundacija, Narava, Naravni toplotni obtok, Naravoslovje, Naturales quaestiones, Navidezna lega Sonca, Neptun, NLP Pan Adria incident, Norman Robert Pogson, Obir, Obninsk, Oceanografija, Okluzija, Ole Christensen Rømer, Palazit, Planinski vodnik, Podnebje, Pomlad, Portugalski imperij, Prirodopis, Radar, Rastrska grafika, Realka, Ljubljana, René Descartes, Risnjak, Santpoort, Saturn (revija), Seš, Seznam akademskih disciplin, Seznam ekoloških vsebin, Singulariteta, Sněžka, Stratosferski balon, Sublimacija, Temperaturna inverzija, Teorija, Teorija kaosa, Termodinamika, Termografska kamera, Tropski ciklon, Vede o Zemlji, Visoka voda, Vogezi, Voronojev diagram, Vreme, William Crookes, Yrjö Väisälä, Zgodovina geografije, Zima, Znanost, Znanstvenik, Zvočno onesnaževanje, 23. marec. Razširi indeks (86 več) »
Agencija Republike Slovenije za okolje
Agencija Republike Slovenije za okolje (kratica: ARSO) je organ v sestavi ministrstva, pristojnega za okolje (trenutno Ministrstva za okolje, podnebje in energijo).
Novo!!: Meteorologija in Agencija Republike Slovenije za okolje · Poglej več »
Agrometeorologija
Agrometeorologija je meteorološka veda, ki raziskuje vplive pojavov v ozračju na kmetijstvo.
Novo!!: Meteorologija in Agrometeorologija · Poglej več »
Albert Veliki
Sveti Albert Veliki, (tudi Albertus Magnus, Albert iz Bollstadta, Albert Kölnski; s častnim nazivom Doctor universalis), nemški filozof, teolog, glasbenik teoretik, kemik, škof in svetnik, * 1193, Lauingen, Bavarska, Nemčija, † 15. november 1280, Köln.
Novo!!: Meteorologija in Albert Veliki · Poglej več »
Aleksander Aleksandrovič Fridman
Fotografija Aleksandra Aleksandroviča Fridmana, Kijev, avgust 1916 Aleksander Aleksandrovič Fridman, ruski matematik, fizik, kozmolog in geofizik, * 16. junij (4. junij, ruski koledar) 1888, Sankt Peterburg, Ruski imperij (sedaj Rusija), † 16. september 1925, Leningrad, Sovjetska zveza (sedaj Sankt Peterburg).
Novo!!: Meteorologija in Aleksander Aleksandrovič Fridman · Poglej več »
Alfred Lothar Wegener
Alfred Lothar Wegener, nemški astronom, meteorolog, klimatolog, geolog, paleontolog in raziskovalec, * 1. november 1880, Berlin, Nemčija, † 2. november 1930, Grenlandija.
Novo!!: Meteorologija in Alfred Lothar Wegener · Poglej več »
Alhacen
Ibn Abu Ali al Hasan al-Haitam (latinizirano Alhazen in Alhacen), arabski matematik, fizik in učenjak, * 965, Basra, Irak, † 1041, Kairo, Egipt.
Novo!!: Meteorologija in Alhacen · Poglej več »
Ambroz Haračić
Ambroz Haračić, hrvaški botanik, meteorolog in srednješolski profesor, * 5. december 1855, Mali Lošinj, † 1. oktober 1916, Mali Lošinj.
Novo!!: Meteorologija in Ambroz Haračić · Poglej več »
Anaksagora
Anakságora (Anaksagóras), starogrški filozof narave, * 500 pr. n. št. (496), Klazomena, severno od Mileta, Anatolija, (sedaj Turčija), † 428 pr. n. št., Lampsak na Helespontu, (danes Lapsek v Turčiji).
Novo!!: Meteorologija in Anaksagora · Poglej več »
Andrej Hočevar (meteorolog)
Andrej Hočevar, slovenski agrometeorolog in profesor za biometeorologijo na Biotehniški fakulteti v Ljubljani, * 2. junij 1931, Ljubljana.
Novo!!: Meteorologija in Andrej Hočevar (meteorolog) · Poglej več »
Andrija Mohorovičić
Andrija Mohorovičić, hrvaški meteorolog in seizmolog, * 23. januar 1857, Volosko, Hrvaška, † 18. december 1936, Zagreb, Hrvaška.
Novo!!: Meteorologija in Andrija Mohorovičić · Poglej več »
Apnenec
Apnenčaste skale pri Krakovu Apnenec je sedimentna kamnina, ki jo sestavlja pretežno kalcijev karbonat (CaCO3) v obliki minerala kalcita in aragonita, poleg tega pa tudi dolomit (CaMg(CO3)2).
Novo!!: Meteorologija in Apnenec · Poglej več »
Artur Gavazzi
Artur (Franović) Gavazzi, hrvaški geograf italijanskega porekla, * 14. oktober 1861, Split, † 12. marec 1944, Zagreb.
Novo!!: Meteorologija in Artur Gavazzi · Poglej več »
Édouard Benjamin Baillaud
Édouard Benjamin Baillaud, francoski astronom, * 14. februar 1848, Chalon-sur-Saône, Francija, † 8. julij 1934, Pariz.
Novo!!: Meteorologija in Édouard Benjamin Baillaud · Poglej več »
Babno polje
Pogled na Snežnik iz Babnega polja Babno polje je okrog 3 km dolga kotanja razpotegnjena v smeri severozahod–jugovzhod.
Novo!!: Meteorologija in Babno polje · Poglej več »
Balfour Stewart
Balfour Stewart, škotski fizik, * 1. november 1828, Edinburgh, Škotska, † 19. december 1887, Ballymagarvey, Balrath, grofija Meath, Irska.
Novo!!: Meteorologija in Balfour Stewart · Poglej več »
Bar (enota)
Bár (oznaka b) je v fiziki in mehaniki enota za merjenje tlaka ali napetosti.
Novo!!: Meteorologija in Bar (enota) · Poglej več »
Biosfera
celin. Biosfera je vsota vseh ekosistemov.
Novo!!: Meteorologija in Biosfera · Poglej več »
Bouvetov otok
Bouvetov otok (norveško Bouvetøya) je nenaseljen otok v južnem Atlantskem oceanu, jugo-jugozahodno od Rta dobrega upanja v južni Afriki.
Novo!!: Meteorologija in Bouvetov otok · Poglej več »
Brouwerjev izrek o negibni točki
Brouwerjev izrek o negibni točki, imenovan po nizozemskem matematiku L. E. J. Brouwerju, je matematični izrek, ki trdi, da ima vsaka zvezna funkcija f z zaprte enotske sfere B n nase negibno točko; tj.
Novo!!: Meteorologija in Brouwerjev izrek o negibni točki · Poglej več »
Campbellov otok
Narava na Campbellovem otoku Campbellov otok (angleško Campbell Island) je podantarktični otok, ki pripada Novi Zelandiji.
Novo!!: Meteorologija in Campbellov otok · Poglej več »
Carl-Gustav Arvid Rossby
Carl-Gustav Arvid Rossby, švedsko-ameriški meteorolog, * 28. december 1898, Stockholm, Švedska, † 19. avgust 1957, Stockholm.
Novo!!: Meteorologija in Carl-Gustav Arvid Rossby · Poglej več »
Christoph Hendrik Diederik Buys Ballot
Christoph Hendrik Diederik Buys Ballot (tudi Christophorus Henricus Diedericus Buys Ballot), nizozemski kemik in meteorolog, * 10. oktober 1817, Kloetinge, Nizozemska, † 3. februar 1890, Utrecht.
Novo!!: Meteorologija in Christoph Hendrik Diederik Buys Ballot · Poglej več »
Cleveland Abbe
Cleveland Abbe, ameriški meteorolog in astronom, * 3. december 1838, New York, ZDA, † 28. oktober 1916, Chevy Chase (Washington), Maryland.
Novo!!: Meteorologija in Cleveland Abbe · Poglej več »
Coriolisova sila
'''Zgoraj:''' V inercialnem (mirujočem) opazovalnem sistemu potuje črna krogla v ravni črti. '''Spodaj:''' Opazovalec (rdeča pika), ki stoji na premikajočem (vrtečem) se sistemu opazuje ukrivljeno gibanje krogle. Coriolisova sila je sila, ki povzroča odklon, oziroma ukrivljenje gibajočih teles z vidika opazovalca, ki se nahaja v vrtečem se sistemu, na primer na Zemlji.
Novo!!: Meteorologija in Coriolisova sila · Poglej več »
Crozetovi otoki
Zemljevid Crozetovi otoki (francosko Îles Crozet) so skupina podantarktičnih otokov, ki ležijo v južnem Indijskem oceanu, politično pa pripadajo Francoskim južnim in antarktičnim ozemljem.
Novo!!: Meteorologija in Crozetovi otoki · Poglej več »
Danilo Furlan
Danilo Furlan, slovenski geograf, klimatolog, pedagog in publicist, * 20. marec 1913, Trst, † 8. februar 2003, Ljubljana.
Novo!!: Meteorologija in Danilo Furlan · Poglej več »
David Brunt
Sir David Brunt, KBE, FRS, valižanski meteorolog, * 17. junij 1886, Staylittle, grofija Montgomeryshire, Wales, † 5. februar 1965.
Novo!!: Meteorologija in David Brunt · Poglej več »
Dragotin Dežman
Dragotin Dežman (tudi Karel Dežman ali Karl Deschmann), politik, arheolog, botanik in kustos slovenskega rodu, * 3. januar 1821, Idrija, † 11. marec 1889, Ljubljana.
Novo!!: Meteorologija in Dragotin Dežman · Poglej več »
Edward Norton Lorenz
Edward Norton Lorenz, ameriški matematik in meteorolog, * 23. maj 1917, West Hartford, Connecticut, ZDA, † 16. april 2008, Cambridge, Massachusetts, ZDA.
Novo!!: Meteorologija in Edward Norton Lorenz · Poglej več »
Eifflov stolp
sličica Eifflov stolp je železen stolp, zgrajen na Champ de Mars (Marsovo polje) ob reki Seni v Parizu.
Novo!!: Meteorologija in Eifflov stolp · Poglej več »
Fenologija
Fenologija (iz grške besede φαινομαι, phainomai - pojaviti se) je veja ekologije, ki proučuje zakonitosti periodičnih pojavov v razvojnem ciklu rastlin in živali ter ugotavlja njihovo odvisnost od sezonskih in letnih nihanjh podnebnih dejavnikov okolja.
Novo!!: Meteorologija in Fenologija · Poglej več »
Ferdinand Seidl
Ferdinand Seidl, slovenski naravoslovec in geolog, * 10. marec 1856, Novo mesto, † 1. december 1942, Novo mesto.
Novo!!: Meteorologija in Ferdinand Seidl · Poglej več »
Fernand Courty
Fernand Courty, francoski astronom, * 11. junij 1862, † 12. oktober 1921.
Novo!!: Meteorologija in Fernand Courty · Poglej več »
Flota
Ameriška šesta flota med napadom na Iwo Jimo Flota (fran. flotte.
Novo!!: Meteorologija in Flota · Poglej več »
Fran Čadež
Fran Čadež, slovenski fizik, * 8. december 1882, Kranj, † 18. marec 1945, Ljubljana.
Novo!!: Meteorologija in Fran Čadež · Poglej več »
France Bernot
France (Franc Friderik) Bernot, slovenski geograf, * 19. avgust 1923, Brezina pri Brežicah (danes Brežice), † 4. november 2001, Sežana.
Novo!!: Meteorologija in France Bernot · Poglej več »
Frane Petrić
Frane Petrić (latinsko Franciscus Patricius; italijansko Francesco Patrizi da Cherso), hrvaški renesančni humanist, * 25. april 1529,Cres (Hrvaška), † 6. februar 1597, Rim, Italija. Franjo Petrič je bil odkrito nasproten aristotelovski sholastiki. Aristotelova filozofija je zanj bistveno preveč racionalistična, da bi bila združljiva s krščanstvom. Namesto Aristotela zagovarja in utemeljuje novo filozofijo, ki sinkretično združuje Platona, antične pitagorejske in hermetične spise novoplatonistov, cerkvenih očetov kot tudi povzetke iz bližnjevzhodnih antičnih religij (egipčanske in perzijske magije, naukov Zoroastra, Manija in sabejskega kulta zvezd). Novo filozofijo je želel uporabiti v protireformacijskem boju, vendar je kljub papeževi moralni podpori imel težave z inkvizicijo, ki ga sicer ni obtožila. Kljub utemeljevanju sinkretičnega platonističnega filozofskega sistema na krščanski veri, je Petrićevo delo izjemno obsežno in raznovrstno. Njegov celoten opus obsega 60 del po področjih literarne in glasbene teorije, retorike, zgodovine, analiz vojaške strategije, matematike, astronomije, meteorologije, oceanografije, medicine in utopije.
Novo!!: Meteorologija in Frane Petrić · Poglej več »
Franz Carl Achard
Franz Carl Achard (tudi François Charles Achard), nemški kemik, fizik in biolog, * 28. april 1753, Berlin, Nemčija, † 20. april 1821, Wohlau-Cunern, Šlezija (danes Wińsko, Poljska).
Novo!!: Meteorologija in Franz Carl Achard · Poglej več »
Gageo-do
Gageo-do (tudi Soheuksan-do in Majhni Heuksan-do) je naseljeni otok v Rumenem morju, ki je del Južne Koreje.
Novo!!: Meteorologija in Gageo-do · Poglej več »
Gemin
Gemin (tudi Geminos) (Gemínos hó Ródios), starogrški astronom, matematik in filozof, * okoli 90 pr. n. št. (10 pr. n. št., 110 pr. n. št.), morda otok Rod, Grčija, † okoli 20. pr. n. št. (40 pr. n. št., 60).
Novo!!: Meteorologija in Gemin · Poglej več »
Geoffrey Ingram Taylor
Sir Geoffrey Ingram Taylor, OM, FRS, angleški fizik in matematik, * 7. marec 1886, St John's Wood, London, Anglija, † 27. junij 1975, Cambridge, Anglija.
Novo!!: Meteorologija in Geoffrey Ingram Taylor · Poglej več »
Geografija
Zemeljsko površje je temeljni predmet geografskega preučevanja Geografíja (iz grških besed Geos (γη) ali Gaea (γαια), oboje pomeni »Zemlja«, in grafe (γραφειν), kar pomeni »opisovati«, pa tudi »pisati« ali »kartirati«) ali zemljepís je veda in znanost o zemeljskem površju, ki raziskuje vse oblikovalne pojave in procese delovanja na to površje ali le njegov del, ter njihove medsebojne odvisnosti.
Novo!!: Meteorologija in Geografija · Poglej več »
Geografija na Slovenskem
Geografija v Sloveniji nosi zlasti vzgojno in znanstvenoraziskovalno vlogo.
Novo!!: Meteorologija in Geografija na Slovenskem · Poglej več »
Geografija Slovenije
Slovenija leži v Srednji Evropi, kjer se stikajo štiri velike evropske geografske enote: Alpe, Panonska nižina, Dinarsko gorovje in Sredozemlje, zato jo geografsko lahko delimo na: alpski, panonski, dinarski in sredozemski svet oziroma na devet značilnih pokrajinskih tipov: alpsko gorovje, alpsko hribovje, alpske ravnine, panonska gričevja, panonske ravnine, dinarske planote, dinarska podolja in ravniki, sredozemska gričevja in sredozemske planote.
Novo!!: Meteorologija in Geografija Slovenije · Poglej več »
George Eric Deacon Alcock
George Eric Deacon Alcock, angleški učitelj in ljubiteljski astronom, * 28. avgust 1912, Peterborough, grofija Cambridgeshire, Anglija, † 15. december 2000.
Novo!!: Meteorologija in George Eric Deacon Alcock · Poglej več »
Georges Antoine Pons Rayet
Georges Antoine Pons Rayet, francoski astronom, * 22. december 1839, Bordeaux, Francija, † 14. junij 1906.
Novo!!: Meteorologija in Georges Antoine Pons Rayet · Poglej več »
Gerald Joseph Wasserburg
Gerald Joseph Wasserburg, ameriški geolog, * 27. marec 1927, New Brunswick, New Jersey, † 13. junij 2016.
Novo!!: Meteorologija in Gerald Joseph Wasserburg · Poglej več »
Godefroy Wendelin
Godefroy Wendelin (tudi Vendelin, Wedelin, Gottfried Wendelin ali Godefroid,, tudi Govaart Wendelen), belgijski (flamski) astronom, duhovnik in kartograf, * 6. junij 1580, Merken pri Liegeu, Belgija, † 1667, Gent, Belgija.
Novo!!: Meteorologija in Godefroy Wendelin · Poglej več »
Gostota zraka
Gostôta zráka je fizikalna količina kot masa na enoto prostornine ozračja.
Novo!!: Meteorologija in Gostota zraka · Poglej več »
Gozdna ekologija
Gozdna ekologija je znanstvana študija o medsebojno povezanih vzorcih, procesih, flori, favni in ekosistemih v gozdu.
Novo!!: Meteorologija in Gozdna ekologija · Poglej več »
Gregor Schoettl
Gregor Schoettl (tudi Schöttl), slovenski (avstrijski) filozof in fizik, * 14. februar 1732, Steyr, avstrijska Štajerska, † 4./5. november, 1777, Ljubljana.
Novo!!: Meteorologija in Gregor Schoettl · Poglej več »
Grenlandija
Grenlandija (dobesedno pomeni »Naša dežela«, in, »Zelena dežela«) je otok v Severnem Atlantskem oceanu, vzhodno od Kanade, in je največji otok na svetu (Avstralija je celina).
Novo!!: Meteorologija in Grenlandija · Poglej več »
Herbert Friedman
Herbert Friedman, ameriški fizik, * 21. junij 1916, Brooklyn, New York, ZDA, † 9. september 2000, Arlington, Virginija, ZDA.
Novo!!: Meteorologija in Herbert Friedman · Poglej več »
Herman Koroški
Herman Koroški Slovan Secundus, slovenski filozof, astronom, astrolog, matematik, meteorolog, prevajalec in pisatelj, * okoli 1100.
Novo!!: Meteorologija in Herman Koroški · Poglej več »
Higrometer
Lasni vlagomer Psihrometer: mere: 250×150×835 mm po navodilih g. L. Andréeja, tedanjega profesorja fizike na idrijski realki, izdelal šolski sluga M. Kos narejeno v šol. l. 1913/14 http://www2.arnes.si/~kvidma2/Ucila_GJV/index.html Gimnazija Jurija Vege, Idrija Higrométer je merilna priprava za merjenje vlažnosti zraka.
Novo!!: Meteorologija in Higrometer · Poglej več »
Hodograf
gibalne količine. Hodográf (odōs – pot, tir, gibanje, premik, smer +: grāpho – pisati, rezljati, risati) je v (klasični) mehaniki zvezna krivulja (diagram), ki prikazuje vektorsko vizualno predstavitev gibanja telesa ali tekočine.
Novo!!: Meteorologija in Hodograf · Poglej več »
Incident s kitajskim balonom (2023)
Od 28. januarja do 4. februarja 2023 je stratosferski balon kitajskega izvora prečkal severnoameriški zračni prostor, prešel Aljasko, zahodno Kanado in celinske Združene države Amerike.
Novo!!: Meteorologija in Incident s kitajskim balonom (2023) · Poglej več »
Incident v Roswellu
Naslovnica ''Roswell Daily Record'', 8. julij 1947 Incident v Roswellu se nanaša na dogodke v Roswell (zvezna država Nova Mehika, ZDA) julija 1947.
Novo!!: Meteorologija in Incident v Roswellu · Poglej več »
Izočrte
Izočŕte (tudi izolínije) so črte, ki na zemljevidih ali diagramih povezujejo točke enakih vrednosti fizikalnih, meteoroloških ali jezikoslovnih količin.
Novo!!: Meteorologija in Izočrte · Poglej več »
Izobara
Izobára je vrsta izočrte; na zemljevidu ali faznem diagramu V(T) povezuje točke z enakim tlakom (v meteorologiji dovoljen izraz: z enakim zračnim pritiskom).
Novo!!: Meteorologija in Izobara · Poglej več »
Izoterma
Izoterme povprečne januarske temperature v knjigi iz leta 1910 Izotêrma (iz grščine: ισος ''enak'' in θερμη ''toplota'') je črta na zemljevidu ali faznem diagramu p(V), ki povezuje točke z isto temperaturo.
Novo!!: Meteorologija in Izoterma · Poglej več »
Jadralno letalo
300px Jadrálno letálo (tudi jadrílica) je letalo brez pogonskega motorja in je težje od zraka.
Novo!!: Meteorologija in Jadralno letalo · Poglej več »
Jean-André Deluc
Jean-André Deluc ali de Luc,, FRS, švicarski geolog, naravoslovec in meteorolog, * 8. februar 1727, Ženeva, Švica, † 7. november 1817, Windsor, grofija Berkshire, Anglija.
Novo!!: Meteorologija in Jean-André Deluc · Poglej več »
Jesen
Kropi Jesén je eden od štirih letnih časov.
Novo!!: Meteorologija in Jesen · Poglej več »
Jožef Stefan
strn_1985 Doprsni kip Jožefa Stefana na Univerzi na Dunaju Jožef Stefan, fizik, matematik, elektrotehnik in pesnik, * 24. marec 1835, Šentpeter pri Žrelcu (sedaj predel Celovca), Avstrijsko cesarstvo (sedaj Avstrija), † 7. januar 1893, Dunaj, Avstro-Ogrska (sedaj Avstrija).
Novo!!: Meteorologija in Jožef Stefan · Poglej več »
Josip Fabiani
Josip Fabiani, slovenski uradnik in politik, 1. december 1805, Kobdilj, † 19. junij 1882, Štanjel.
Novo!!: Meteorologija in Josip Fabiani · Poglej več »
Južni Orkneyjski otoki
Zemljevid Južni Orkneyjski otoki (angleško South Orkney Islands) so skupina podantarktičnih otokov, ki leži v Južnem oceanu na položaju med 60°50' in 60°83' južne zemljepisne širine ter 44°25' in 46°25' zahodne zemljepisne dolžine.
Novo!!: Meteorologija in Južni Orkneyjski otoki · Poglej več »
Julius von Hann
Julius Ferdinand von Hann, avstrijski fizik, kemik in meteorolog, * 23. marec 1839, † 1. oktober 1921, Dunaj.
Novo!!: Meteorologija in Julius von Hann · Poglej več »
Jurij Vega
Baron Jurij Bartolomej Vega (tudi Veha), slovenski matematik, fizik, geodet, meteorolog, plemič in topniški častnik, * 23. marec 1754, Zagorica pri Dolskem, Kranjska, Habsburška monarhija (sedaj Slovenija), † 26. september 1802, Nussdorf pri Dunaju, Sveto rimsko cesarstvo (sedaj Avstrija).
Novo!!: Meteorologija in Jurij Vega · Poglej več »
Kleostrat
Kleostrat (Kleóstratos hó Tenédios), starogrški astronom, * okoli 500 pr. n. št., otok Tinedos, † okoli 430 pr. n. št.
Novo!!: Meteorologija in Kleostrat · Poglej več »
Klimatologija
author.
Novo!!: Meteorologija in Klimatologija · Poglej več »
Kontrola zračnega prometa
letališča Frankfurt) Prostor za usposabljanje kontrolorjev v območnem kontrolnem centru za Washington, D.C. (ZDA) Kontrola zračnega prometa je storitev organiziranja poletov v nadzorovanem delu zračnega prostora suverene države, ki jo izvajajo posebej usposobljeni kontrolorji in z njo zagotavljajo pretočnost ter varnost poletov.
Novo!!: Meteorologija in Kontrola zračnega prometa · Poglej več »
Kraljevi observatorij Greenwich
Kraljevi observatorij Greenwich. Na vrhu Osmerokotne sobe je vidna časovna krogla. Prvo časovno kroglo v observatoriju je leta 1833 namestil kraljevi astronom John Pond. Kraljevi observatorij Greenwich Vzhodnem Sussexu Kraljevi observatorij Greenwich (izvirno (nekdaj Royal Greenwich Observatory ali RGO); koda IAU 000) je observatorij, ki ga je leta 1675 ustanovil kralj Karl II. Temeljni kamen so položili 10.
Novo!!: Meteorologija in Kraljevi observatorij Greenwich · Poglej več »
Lambert Ferčnik
Lambert Ferčnik, slovenski rimskokatoliški duhovnik in pisatelj na Koroškem, * 17. september 1827, Sveče (nem. Suetschach) pri Bistrici v Rožu, † 24. december 1887, Žabnice.
Novo!!: Meteorologija in Lambert Ferčnik · Poglej več »
Letni časi
Létni čási so ena od razdelitev leta, povezana s spremembami vremena.
Novo!!: Meteorologija in Letni časi · Poglej več »
Marijan Čadež (meteorolog)
Marijan (Marjan) Čadež, slovenski meteorolog, * 7. september 1912, Gorica, † 28. avgust 2009, Ljubljana.
Novo!!: Meteorologija in Marijan Čadež (meteorolog) · Poglej več »
Matematična geografija
Ekliptika, ki jo prikazuje slika, je eden pomembnejših predmetov preučevanja matematične geografije Matematična geografija (redkeje astronomska geografija) je geografska disciplina in njena pomožna veda, ki prikazuje ter obravnava Zemljo kot enega izmed planetov v Osončju.
Novo!!: Meteorologija in Matematična geografija · Poglej več »
Mårten Strömer
Mårten Strömer, švedski matematik in astronom, * 7. junij 1707, Örebro, Švedska, † 2. januar 1770.
Novo!!: Meteorologija in Mårten Strömer · Poglej več »
Meteorolog
Meteorolog ali vremenoslovec je strokovnjak s specializiranim znanjem o vremenu, ki opazuje, razlaga in napoveduje vremenske pojave v Zemljinem ozračju ter njihov vpliv na Zemljo in življenje na njej.
Novo!!: Meteorologija in Meteorolog · Poglej več »
Meteorologija
Kumulusni oblak Meteorologija ali vremenoslovje je geofizikalna veda, ki obravnava procese in pojave v atmosferi in pojave, ki so soodvisni od njih.
Novo!!: Meteorologija in Meteorologija · Poglej več »
Michel Hénon
Michel Hénon, francoski astronom in matematik, * 23. julij 1931, Pariz, Francija, † 7. april 2013, Nica.
Novo!!: Meteorologija in Michel Hénon · Poglej več »
Milutin Milanković
Milutin Milanković, srbski matematik, astronom, klimatolog, geofizik, gradbeni inženir, izumitelj, popularizator znanosti in fizik, * 28. maj 1879, Dalj, Avstro-Ogrska (sedaj Hrvaška), † 12. december 1958, Beograd, FLRJ (sedaj Srbija).
Novo!!: Meteorologija in Milutin Milanković · Poglej več »
Modena (pokrajina)
Pokrajina Modena (v italijanskem izvirniku Provincia di Modena, izg. Provinča di Mòdena) je ena od devetih pokrajin, ki sestavljajo italijansko deželo Emilija - Romanja.
Novo!!: Meteorologija in Modena (pokrajina) · Poglej več »
Nacionalna znanstvena fundacija
Nacionalna znanstvena fundacija (kratica NSF) je neodvisna agencija vlade ZDA s sedežem v okrožju Arlington, Virginia, katerega poslanstvo je finančna podpora raziskavam in izobraževanju na vseh področjih znanosti, razen medicine.
Novo!!: Meteorologija in Nacionalna znanstvena fundacija · Poglej več »
Narava
Ugandi Naráva (tudi snôvni svét, snôvno vesólje, narávni svét in narávno vesólje ali starinsko natura in malo manj priroda) je vsa snov in energija, še posebej v svoji osnovni obliki, neodvisni od človeškega vpliva.
Novo!!: Meteorologija in Narava · Poglej več »
Naravni toplotni obtok
Narávni toplôtni obtók je pojav, pri katerem se tekočina giblje izključno zaradi prisotnosti virov in ponorov toplote, zaradi katerih se ustvarijo v tekočini temperaturne razlike.
Novo!!: Meteorologija in Naravni toplotni obtok · Poglej več »
Naravoslovje
Naravoslovne vede raziskujejo fizično, nečloveško podobo naravnega sveta.
Novo!!: Meteorologija in Naravoslovje · Poglej več »
Naturales quaestiones
Naturales quaestiones (poslovenjeno Prirodoslovni problemi) je latinsko delo filozofije narave, ki ga je napisal Seneka okoli leta 65 n. št.
Novo!!: Meteorologija in Naturales quaestiones · Poglej več »
Navidezna lega Sonca
W) 3. januarja 2010 zjutraj ob 08:53 po krajevnem času Navídezna léga Sónca na nebu je funkcija časa in geografskih koordinat opazovalca na zemeljskem površju.
Novo!!: Meteorologija in Navidezna lega Sonca · Poglej več »
Neptun
Neptún je zunanji, po oddaljenosti od Sonca osmi planet v Osončju (v času, ko je Pluton, ki ima izsredni tir, še veljal za planet, je bil občasno deveti). Je tudi najbolj oddaljeni ledeni orjak (do leta 1990 je spadal v kategorijo plinastih orjakov) v Osončju. Čeprav je najmanjši od plinastih orjakov, ima večjo maso kot Uran, ker ga je njegovo močnejše gravitacijsko polje stisnilo v večjo gostoto. Okrog tega modrega planeta so bili odkriti šibki temni obroči, ki pa so manj izdatni kot Saturnovi. Ob njihovem odkritju so sprva domnevali, da niso zaključeni, vendar so podatki z vesoljskega plovila Voyager 2 to domnevo ovrgli. Neptun ima tudi vetrove, ki pihajo s hitrostjo 2000 km/h, v ozračju pa so znatne količine vodika, helija in metana, ki dajejo planetu značilno modro barvo. Ob mimoletu Voyagerja 2 leta 1989 se je na južni polobli nahajala Velika temna pega, primerljiva z Veliko rdečo pego planeta Jupitra. Neptun dokazano obkroža 14 lun. Neptunovo največjo luno Triton označujejo njen vzvratni tir, izredno nizke temperature (38 K) in zelo redka (14 mikrobarov) atmosfera iz dušika in metana. Zaradi svojega modrega izgleda se planet imenuje po rimskem bogu morja Neptunu. Njegov astronomski simbol predstavlja stilizirani trizob. Neptun je bil odkrit 23. septembra 1846 in ga je do sedaj obiskala samo ena vesoljska sonda; Voyager 2 je letel mimo 25. avgusta 1989. V letu 2003 je bil predstavljen predlog, da bi izvedli odpravo Neptunov orbiter s sondami, ki bi imela podobne raziskovalne zmogljivosti kot Cassini-Huygens, vendar brez pomoči fisije pri pogonu ali električnemu napajanju.
Novo!!: Meteorologija in Neptun · Poglej več »
NLP Pan Adria incident
NLP Pan Adria incident se je zgodil avgusta 1977 in velja za enega od najpomembnejših NLP videnj ne samo na področju nekdanje Jugoslavije, temveč celotne Evrope.
Novo!!: Meteorologija in NLP Pan Adria incident · Poglej več »
Norman Robert Pogson
Norman Robert Pogson, angleški astronom, * 23. marec 1829, Nottingham, grofija Nottinghamshire, Anglija, † 23. junij 1891.
Novo!!: Meteorologija in Norman Robert Pogson · Poglej več »
Obir
Obir je gorski masiv v severnem delu Karavank na avstrijskem Koroškem z najvišjim 2.139 m visokim Ojstrcem (nemško Hochobir).
Novo!!: Meteorologija in Obir · Poglej več »
Obninsk
Pogled na Obninsk, v ozadju jedrska elektrarna Obninsk je rusko mesto, v pokrajini Kaluška oblast in se nahaja 102 km jugozahodno od Moskve.
Novo!!: Meteorologija in Obninsk · Poglej več »
Oceanografija
spektroskopsko s satelita. Vesoljska tehnologija je pomembno orodje v sodobni oceanografiji. Oceanografíja (sestavljeni starogrški besedi: Okeanós (Okeánes) - veliko morje, ocean in: gráfe - pisati) ali oceanologija je znanstvena veda, ki proučuje oceane oziroma morja, kar vključuje vse naravne pojave v morskem okolju - od tektonike plošč na dnu, kroženja snovi v morjih na globalni ravni, vodnih tokov in valovanja na gladini, do morskih organizmov.
Novo!!: Meteorologija in Oceanografija · Poglej več »
Okluzija
Okluzija je meteorološki pojem, ki opisuje stanje ob koncu potujočega ciklona.
Novo!!: Meteorologija in Okluzija · Poglej več »
Ole Christensen Rømer
Rømerjevi astronomski inštrumenti Ole Christensen Rømer (tudi Olaus, Olaf), danski astronom in matematik, * 25. september 1644, Århus, Jutlandija, Danska, † 19. september 1710, København, Danska.
Novo!!: Meteorologija in Ole Christensen Rømer · Poglej več »
Palazit
Brahin Palasovka Palazit je vrsta kamnito-železovih meteoritov.
Novo!!: Meteorologija in Palazit · Poglej več »
Planinski vodnik
Trentarski vodniki na razglednici iz leta 1909 Planinski vodnik, tudi gorski (gorniški) vodnik je človek, strokovno usposobljen za vodenje ljudi v gorah, lahko pa tudi priročnik v obliki knjižice, ki ga napišejo poznavalci gora.
Novo!!: Meteorologija in Planinski vodnik · Poglej več »
Podnebje
Letne povprečne temperature od 1961 do 1990 - primer kako se podnebje spreminja glede na položaj. Podnebje (klima) je dolgoročna značilnost vremena nad nekim območjem v daljšem časovnem obdobju, običajno v povprečju 30 let.
Novo!!: Meteorologija in Podnebje · Poglej več »
Pomlad
Pomlád je letni čas v zmernih geografskih območjih.
Novo!!: Meteorologija in Pomlad · Poglej več »
Portugalski imperij
Ozemlja, trgovske baze in kolonije Portugalskega imperija v 16. stoletju Portugalski imperij je poimenovanje za zasedbo in izkoriščanje ozemelj, kl si jih je prisvojila Portugalska v času razvoja kot kolonialna država.
Novo!!: Meteorologija in Portugalski imperij · Poglej več »
Prirodopis
Prirodopis oz.
Novo!!: Meteorologija in Prirodopis · Poglej več »
Radar
Radarski sprejemnik za raziskavo vesolja RADAR (tudi radar; angleško RAdio Detection And Ranging) je kratica, ki označuje Radijsko detekcijo in rangiranje (nekje je kratica opisana kot Radio Aircraft Detecting and Ranging, pomeni isto, le dodana je omemba letal).
Novo!!: Meteorologija in Radar · Poglej več »
Rastrska grafika
Primer rastrske grafike Rastrska grafika (tudi bitna grafika) je v računalniški grafiki način shranjevanja slike z množico slikovnih pik v obliki 2D matrike.
Novo!!: Meteorologija in Rastrska grafika · Poglej več »
Realka, Ljubljana
Realka (v začetku Cesarsko-kraljeva višja realka / Kaiserlich-königliche Staats-Oberrealschule), danes Elektrotehniško-računalniška strokovna šola in gimnazija Ljubljana ali enostavno Vegova je šola v Ljubljani, ki stoji ob Vegovi ulici 4, v neposredni bližini Kongresnega trga.
Novo!!: Meteorologija in Realka, Ljubljana · Poglej več »
René Descartes
René Descartes, francoski filozof in prirodoslovec, * 31. marec 1596, La Haye en Touraine (zdaj Descartes), Indre-et-Loire, Francija, † 11. februar 1650, Stockholm, Švedska.
Novo!!: Meteorologija in René Descartes · Poglej več »
Risnjak
Risnjak je gorski masiv v zahodnem delu Gorskega kotarja na Hrvaškem.
Novo!!: Meteorologija in Risnjak · Poglej več »
Santpoort
Santpoort je naselje v občini Felsen v provinci Severna Nizozemska.
Novo!!: Meteorologija in Santpoort · Poglej več »
Saturn (revija)
Saturn je bila poljudnoznanstvena revija s področja astronomije, meteorologije, geofizike in geodezije.
Novo!!: Meteorologija in Saturn (revija) · Poglej več »
Seš
Séš, lokalno primorsko seš ali seša, je vrsta stoječega valovanja v zaprtem ali deloma zaprtem površinskem vodnem telesu.
Novo!!: Meteorologija in Seš · Poglej več »
Seznam akademskih disciplin
To je seznam akademskih disciplin oziroma področij.
Novo!!: Meteorologija in Seznam akademskih disciplin · Poglej več »
Seznam ekoloških vsebin
Seznam ekoloških vsebin.
Novo!!: Meteorologija in Seznam ekoloških vsebin · Poglej več »
Singulariteta
Singulariteta (latinsko singularis - enkraten) v vremenoslovju pomeni, da nek naravni dogodek nastopi ravno na nek dan ali v nekem obdobju.
Novo!!: Meteorologija in Singulariteta · Poglej več »
Sněžka
Sněžka (pol. Śnieżka, nem. Schneekoppe) je s 1603 metri nadmorske višine najvišja gora v pogorju Krkonošev in obenem najvišji vrh Češke.
Novo!!: Meteorologija in Sněžka · Poglej več »
Stratosferski balon
Stratosferski balon na tleh Fotografija Oregona, posneta s pomočjo manjšega stratosferskega balona z višine približno 30 kilometrov nad morjem Stratosferski balon ali stratostat je balon, ki je namenjen za plovbo znotraj stratosfere.
Novo!!: Meteorologija in Stratosferski balon · Poglej več »
Sublimacija
Sublimácija je fazni prehod, pri katerem snov preide iz trdnega neposredno v plinasto agregatno stanje pri tlaku, nižjem od tlaka trojne točke.
Novo!!: Meteorologija in Sublimacija · Poglej več »
Temperaturna inverzija
Smog ujet v toplotni preobrat. Nad njim je plast toplega zraka, ki mu preprečuje nadaljnje dvigovanje. Temperaturna inverzija oziroma temperaturni obrat (tudi toplotni obrat, toplotna inverzija ali toplotni preobrat) je meteorološki pojav, ko temperatura zraka v troposferi z višino narašča.
Novo!!: Meteorologija in Temperaturna inverzija · Poglej več »
Teorija
Teoríja (starogrško: theorein - gledati, opazovati) je zamisel ali spoznanje o nekem pojavu, ki največkrat temelji na opazovanju.
Novo!!: Meteorologija in Teorija · Poglej več »
Teorija kaosa
dvojnega nihala palice prikazuje kaotično obnašanje. Če nihalo začne nihati z malo drugačnimi začetnimi pogoji, se bo izrisala popolnoma drugačna pot. Dvojno nihalo palice je eden izmed najpreprostejših dinamičnih sistemov s kaotično rešitvijo. Teoríja káosa je področje študija v matematiki, ki se uporablja v več disciplinah, kot so meteorologija, sociologija, inženirstvo, ekonomija, biologija in filozofija.
Novo!!: Meteorologija in Teorija kaosa · Poglej več »
Termodinamika
Carnotovega cikla Termodinamika (iz starogrškega, therme - toplota in, dynamis – sprememba, moč) je veja fizike, ki se ukvarja s toploto in temperaturo in njuno povezavo z energijo, delom, sevanjem in lastnostmi snovi.
Novo!!: Meteorologija in Termodinamika · Poglej več »
Termografska kamera
Termografska kamera (imenovana tudi infrardeča kamera ali toplotna kamera) je naprava, ki tvori sliko s pomočjo infrardečega sevanja, podobno kot kamera, ki ustvari sliko z uporabo vidne svetlobe.
Novo!!: Meteorologija in Termografska kamera · Poglej več »
Tropski ciklon
Mednarodne vesoljske postaje. Lepo se vidi vrtenje v smeri urinega kazalca. Združen prikaz poti vseh ciklonov od 1985 do 2005 Trópski ciklón (tudi tajfún (Tihi ocean), hurikán (Srednja Amerika) - imenovan po bogu vetra, nevihte in ognja Hurakanu (v slovanskih jezikih tudi uragan), ciklon (Indijski ocean), Willy-Willies (Avstralija) ali orkán) je v meteorologiji viharni pojav v Zemljinem ozračju.
Novo!!: Meteorologija in Tropski ciklon · Poglej več »
Vede o Zemlji
Zemlja Véde o Zêmlji (tudi znánosti o Zêmlji ali géoznánosti) so naravoslovne vede, ki raziskujejo Zemljo in pojave na njej.
Novo!!: Meteorologija in Vede o Zemlji · Poglej več »
Visoka voda
Visoka voda je dobesedni prevod italijanskega izraza »acqua alta«.
Novo!!: Meteorologija in Visoka voda · Poglej več »
Vogezi
Značilna pokrajina Vogeškega hribovja (dolina Chajoux, La Bresse Slapovi v vzhodnem delu Vogezov Ledeniško jezero (Lac de Schiessrothried) Vogezi (fr. Vosges, nem. Vogesen) so hribovje v centralno-zahodni Evropi, ki se raztezajo vzdolž zahodne strani doline Rena v smeri sever-severovzhod, od Basla v Švici do Mainza v Nemčiji.
Novo!!: Meteorologija in Vogezi · Poglej več »
Voronojev diagram
spodaj) Thiessnovi mnogokotniki Fotografija nevronov (levo) in ustrezni Voronojev mozaik, zgrajen na podlagi njihovih centroidov (geometrijskih središč) Voronojev diagrám je v matematiki razdeljevanje ravnine na področja, ki so blizu vsakemu od dane množice objektov.
Novo!!: Meteorologija in Voronojev diagram · Poglej več »
Vreme
Vrême je meteorološko-klimatski izraz za stanje atmosfere, ki nastane pod vplivi vseh pomembnejših meteoroloških in atmosferskih pojavov (temperatura, vlaga, zračni tlak,...). Veda, ki preučuje vremenske vzorce, je meteorologija (vremenoslovje), ukvarja se tudi s kratkoročnim napovedovanjem vremena.
Novo!!: Meteorologija in Vreme · Poglej več »
William Crookes
Crookesova cev Sir William Crookes, OM, PRS, angleški fizik in kemik, * 17. junij 1832, London, Anglija, † 4. april 1919, London.
Novo!!: Meteorologija in William Crookes · Poglej več »
Yrjö Väisälä
Yrjö Väisälä (včasih tudi Yrjo Vaisala, IPA: 'yrjø 'væisælæ), finski fizik in astronom, * 6. september 1891 (po gregorijanskem koledarju), Kontiolahti Finska, † 21. julij 1971 (po gregorijanskem koledarju), Rymättylä, Finska.
Novo!!: Meteorologija in Yrjö Väisälä · Poglej več »
Zgodovina geografije
Zgodovína geografíje se pričenja v predantičnem obdobju.
Novo!!: Meteorologija in Zgodovina geografije · Poglej več »
Zima
Polževem, SlovenijaZíma je letni čas.
Novo!!: Meteorologija in Zima · Poglej več »
Znanost
Znánost (− znanje) se nanaša na sistematično pridobivanje novega znanja o naravi in spoznanj, pridobljenih na ta način z obstoječim znanjem.
Novo!!: Meteorologija in Znanost · Poglej več »
Znanstvenik
Znanstvenik se ukvarja z znanostjo in pri tem uporablja znanstvene metode.
Novo!!: Meteorologija in Znanstvenik · Poglej več »
Zvočno onesnaževanje
Zvočno onesnaževanje (ali onesnaževanje okolja s hrupom) je neprijeten človeški, živalski ali strojno ustvarjen zvok, ki moti določeno dejavnost ali ravnovesje človeškega ali živalskega sveta.
Novo!!: Meteorologija in Zvočno onesnaževanje · Poglej več »
23. marec
23.
Novo!!: Meteorologija in 23. marec · Poglej več »
