Hitreje kot brskalnik!
8 odnosi: Alâeddinova mošeja, Druga križarska vojna, Kilič Arslan II., Sultanat Rum, 1095, 1116, 1147, 1156.
Alâeddinova mošeja
Alâeddinova mošeja (turško Alâeddin Camii) je glavni spomenik na citadeli Konya v Turčiji.
Novo!!: Mesud I. in Alâeddinova mošeja · Poglej več »
Druga križarska vojna
Druga križarska vojna (1147–1149) je bil drugi veliki križarski pohod v Sveto deželo.
Novo!!: Mesud I. in Druga križarska vojna · Poglej več »
Kilič Arslan II.
Kilič Arslan II. (staro anatolsko turško قِلِج اَرسلان دوم) ali ʿIzz ad-Dīn Kilidž Arslān bin Masʿūd (perzijsko عز الدین قلج ارسلان بن مسعود, sodobno turško Kılıç Arslan, poslovenjeno Meč lev) je bil od leta 1156 do svoje smrti sultan seldžuškega Sultanata Rum, * 1113, † 1192.
Novo!!: Mesud I. in Kilič Arslan II. · Poglej več »
Sultanat Rum
Sultanat Rum (ali Anadolu Selçuklu Devleti ali Türkiye Selçuklu Devleti ali Konya Selçuklu Devleti) je bil nadaljevanje Velikega seldžuškega cesarstva v Anatoliji. Prestolnica sultanata je bil najprej İznik (Nikeja) in za njim Konya. Sultanov dvor je bil zelo mobilen, zato so bile začasne prestolnice tudi druga mesta, na primer Kayseri in Sivas. Sultanat se je na svojem višku raztezal od Antalye in Alanye na sredozemski obali do Sinopa na obali Črnega morja, na vzhodu do jezera Van in na zahodu do Denizlija v zaledju Egejskega morja. Izraz Rum izhaja iz arabskega imena Rimskega oziroma Bizantinskega cesarstva. Seldžuki so svoj sultanat imenovali Rum, ker je nastal na ozemlju, ki so ga muslimanske vojske dolgo časa imele za rimsko oziroma bizantinsko. Sultanat je dosegel svoj višek v poznem 12. in zgodnjem 13. stoletju, ko so Seldžuki osvojili ključna bizantinska pristaniška mesta na sredozemski in črnomorski obali. V Anatoliji so z zgraditvijo mreže karavanaserajev pospeševali trgovanje z dobrinami od Irana in Srednje Azije do črnomorskih in sredozemskih pristanišč. Posebno tesne trgovske stike so imeli z Genovsko republiko, ki ae je začela razvijati v tistem času. Vedno bolj bogati sultanat je na vzhodu absorbiral druge turške države, ki so nastale po bitki pri Manzikertu leta 1071: Danišmende, Mengučekide, Saltukide in Ortokide. Seldžuški sultani so se uspešno upirali križarjem, ne pa tudi napreduječim Mongolom in leta 1243 so postali njihovi vazali. Država je kljub prizadevanjem, da se ohrani celovitost države, začela v drugi polovici 13. stoletja razpadati in je v prvem desetletju 14. stoletja popolnoma izginila. V zadnjih desetletjih obstoja je na ozemlju sultanata nastalo mnogo majhnih kneževin – bejlukov. Med njimi je začel prevladovati bejluk Osmana I., iz katerega se je kasneje razvilo Osmansko cesarstvo.
Novo!!: Mesud I. in Sultanat Rum · Poglej več »
1095
1095 (MXCV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Novo!!: Mesud I. in 1095 · Poglej več »
1116
1116 (MCXVI) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Novo!!: Mesud I. in 1116 · Poglej več »
1147
1147 (MCXLVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Novo!!: Mesud I. in 1147 · Poglej več »
1156
1156 (MCLVI) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Novo!!: Mesud I. in 1156 · Poglej več »
