Kazalo
172 odnosi: Advokat (fevdalizem), Agilolfingi, Aix-en-Provence, Alemani, Alemanija, Angers, Antwerpen, Anzegizel, Arnulf iz Metza, Arras, Atanagild, Autari, Avstrazija, Švica, Bazilika sv. Martina, Bonn, Bertrada Laonska, Bitka pri Tertryju, Bitka pri Toursu, Bitka pri Vézeronceu, Bruhalnik (arhitektura), Brunhilda Avstrazijska, Burgward, Cerkev Saint Pierre de Montmartre, Cerkev sv. Jurija, Reichenau, Cerkev sv. Križa, Bordeaux, Château de Saint-Germain-en-Laye, Chelles, Seine-et-Marne, Clichy, Conciergerie, Créteil, Dagobert I., Dagobert II., Dagobert III., Esslingen am Neckar, Excerpta Latina Barbari, Feliks Akvitanski, Fevd, Fevdalizem, Frankfurt ob Majni, Frankfurtska stolnica, Frankovska, Frankovsko cesarstvo, Fredegunda, Galija, Galsvinta, Giverny, Grad Limburg, Grof, Grofija Flandrija, Guntram, ... Razširi indeks (122 več) »
Advokat (fevdalizem)
V srednjem veku, je bil advokat (latinsko:; nemško:; francosko) uradnik, ki je bil zakonito pooblaščen za opravljanje nekaterih posvetnih odgovornosti velikega fevdalnega gospoda ali za institucijo, kot je škofija ali opatija.
Poglej Merovingi in Advokat (fevdalizem)
Agilolfingi
Zavattarijeva freska Teodelinde (okoli 570–628), hčerke Garibalda I. Agilolfingi so bili plemiška rodbina, ki je približno od leta 550 do 788 v imenu merovinških frankovskih kraljev vladala v Vojvodini Bavarski.
Poglej Merovingi in Agilolfingi
Aix-en-Provence
Aix, uradno Aix-en-Provence (okcitansko/provansalsko Ais de Provença oz. Ais de Prouvènço) je zdraviliško mesto in občina v jugovzhodni francoski regiji Provansa-Alpe-Azurna obala, podprefektura departmaja Bouches-du-Rhône.
Poglej Merovingi in Aix-en-Provence
Alemani
Območje, naseljeno z Alemani, in mesta rimsko-alemanskih bitk od 3. do 6. stoletja Srednja Evropa v poznem 5. stoletju Alemani so bili germanska zveza plemen, ki so živeli okoli zgornje Majne, reke, ki je ena največjih pritokov Rena na ozemlju, ki je danes del Nemčije.
Poglej Merovingi in Alemani
Alemanija
Alemanija ali Alamanija je ime za zgodovinsko območje, na katerem so v pozni antiki in zgodnjem srednjem veku živeli Alemani, germanski narod, po katerem je dobila ime.
Poglej Merovingi in Alemanija
Angers
Angers (francosko) je mesto v zahodni Franciji, približno 300 km jugozahodno od Pariza.
Poglej Merovingi in Angers
Antwerpen
Antwerpen (flamsko oz. Antwerpen, Anvers) je flamsko mesto v Belgiji, je glavno mesto province Antwerpen in največje v avtonomni regiji Flandriji.
Poglej Merovingi in Antwerpen
Anzegizel
Ansegisel, tudi Ansgise, Ansegus ali Anhises, je bil sin škofa Arnulfa in njegove žene Dode, * okoli 610, † po 657, vendar pred 679.
Poglej Merovingi in Anzegizel
Arnulf iz Metza
Sveti Arnulf iz Metza (francosko Arnoul ali Arnoulf) je bil frankovski škof Metza in svetovalec merovinškega avstrazijskega dvora.
Poglej Merovingi in Arnulf iz Metza
Arras
Arras (nizozemsko Atrecht) je mesto in občina v severni francoski regiji Nord-Pas-de-Calais, prefektura departmaja Pas-de-Calais.
Poglej Merovingi in Arras
Atanagild
Atanagild (gotsko Aþanagilds) je bil od leta 554 do 567 kralj hispanskega Vizigotskega kraljestva, * ni znano, † 567, Toledo.
Poglej Merovingi in Atanagild
Autari
Autari, znan tudi kot Agilolf, je bil kralj Langobardov, ki je vladal od leta 584 do svoje smrti, * okrog 540, † 5. september 590, Pavia, Langobardsko kraljestvo.
Poglej Merovingi in Autari
Avstrazija
Zemljevid Evrope 481 - 814 Avstrazija je bil naziv severovzhodnega dela Frankovske države v obdobju merovinških kraljev, za razliko od Nevstrije, ki se je nahajala na severozahodu.
Poglej Merovingi in Avstrazija
Švica
Švica, uradno Švicarska konfederacija, je celinska država na stišišču zahodne, srednje in južne Evrope.
Poglej Merovingi in Švica
Bazilika sv. Martina, Bonn
Bonnski Münster (nemško: Bonner Münster), tudi bazilika svetega Martina je rimskokatoliška cerkev v Bonnu.
Poglej Merovingi in Bazilika sv. Martina, Bonn
Bertrada Laonska
Bertrada ali Berta Laonska, znana tudi kot Bertrada Mlajša ali Berta s širokimi stopali (iz latinskega Regina pede aucae – kraljica z gosjimi stopali) je bila od leta 751 do 768 frankovska kraljica, * med 710 in 727, † 12. julij 783.
Poglej Merovingi in Bertrada Laonska
Bitka pri Tertryju
Bitka pri Tertryju je bila pomembna bitka med vojskama nevstrijskega in burgundskega majordoma Berharja na eni in avstrazijskega majordoma Pipina Herstalskega na drugi, ki se je dogajala leta 687 v sedanji severni Franciji.
Poglej Merovingi in Bitka pri Tertryju
Bitka pri Toursu
Bitka pri Toursu ali bitka pri Poitiersu, v arabskih virih Bitka pri Palači Mučencev (arabsko معركة بلاط الشهداء) je bila bitka med mestoma Poitiers in Tours v severni osrednji Franciji, v kateri sta se 10. oktobra 732 frankovska in burgundska vojska pod poveljstvom Karla Martela spopadla z vojsko Umajadskega kalifata pod poveljstvom Abdul Rahmana Al Gafikija, guvernerja Al Andaluza.
Poglej Merovingi in Bitka pri Toursu
Bitka pri Vézeronceu
Bitka pri Vézeronceu je bila del invazije frankovskih kraljev Hildeberta I., Klodomerja, Klotarja I. in Teoderika I. na Burgundsko kraljestvo, ki je potekala 25. junija 524 v bližini Vézeronce-Curtine, takratne Veseruntiae v sedanjem departmaju Isère v Franciji.
Poglej Merovingi in Bitka pri Vézeronceu
Bruhalnik (arhitektura)
Stare grofije v Celju Bruhalnik je čez zidno črto segajoč odtočni žleb, po katerem odteka deževnica s strehe.
Poglej Merovingi in Bruhalnik (arhitektura)
Brunhilda Avstrazijska
Brunhilda Avstrazijska je bila vizigotska princesa in kraljica frankovske Avstrazije, * 543, Toledo, Vizigotsko kraljestvo, † 613.
Poglej Merovingi in Brunhilda Avstrazijska
Burgward
Burgward ali kostel je bila oblika naselij na severovzhodnih obrobjih Nemškega kraljestva sredi 10.
Poglej Merovingi in Burgward
Cerkev Saint Pierre de Montmartre
Cerkev Saint-Pierre de Montmartre (francoska izgovorjava) je ena najstarejših ohranjenih cerkva v Parizu, takoj za samostanom Saint-Germain-des-Pres, a manj znana od dveh glavnih cerkva na Montmartru, druga bolj znana je bazilika Sacré-Cœur iz 19.
Poglej Merovingi in Cerkev Saint Pierre de Montmartre
Cerkev sv. Jurija, Reichenau
Cerkev sv.
Poglej Merovingi in Cerkev sv. Jurija, Reichenau
Cerkev sv. Križa, Bordeaux
Cerkev svetega Križa v Bordeauxu je cerkev nekdanjega benediktinskega samostana. Od leta 1840 je uvrščena med zgodovinske spomenike. Stoji na jugovzhodu od središča Bordeauxa na Place Pierre Renaudel.
Poglej Merovingi in Cerkev sv. Križa, Bordeaux
Château de Saint-Germain-en-Laye
Château de Saint-Germain-en-Laye je nekdanja kraljeva palača v občini Saint-Germain-en-Laye, v departmaju Yvelines, približno 19 km zahodno od Pariza, Francija.
Poglej Merovingi in Château de Saint-Germain-en-Laye
Chelles, Seine-et-Marne
Chelles je vzhodno predmestje Pariza in občina v osrednjem francoskem departmaju Seine-et-Marne regije Île-de-France.
Poglej Merovingi in Chelles, Seine-et-Marne
Clichy
Clichy (neuradno tudi Clichy-la-Garenne) je severno predmestje Pariza in občina v osrednjem francoskem departmaju Hauts-de-Seine regije Île-de-France.
Poglej Merovingi in Clichy
Conciergerie
Conciergerie (francoska izgovorjava) je nekdanja stavba sodišča in zapor v Parizu v Franciji, ki stoji zahodno od Île de la Cité, pod Sodna palača (Palais de Justice).
Poglej Merovingi in Conciergerie
Créteil
Créteil je jugovzhodno predmestje Pariza in občina v osrednji francoski regiji Île-de-France, prefektura departmaja Val-de-Marne.
Poglej Merovingi in Créteil
Dagobert I.
Dagobert I. je bil kralj Avstrazije (623–634), kralj vseh Frankov (629–634) in kralj Nevstrije in Burgundije (629–639), * okoli 603, † 19. januar 639.
Poglej Merovingi in Dagobert I.
Dagobert II.
Dagobert II. je bil merovinški kralj Avstrazije, ki je vladal od leta 676 do 679, * okoli 650, † 23. december 679.
Poglej Merovingi in Dagobert II.
Dagobert III.
Dagobert III. je bil od leta 711 so 715 merovinški kralj Frankov, * 699, † med 3.
Poglej Merovingi in Dagobert III.
Esslingen am Neckar
Esslingen am Neckar je mesto z okoli 90.000 prebivalci, sedež okrožja v regiji Stuttgart v zvezni deželi Baden-Württemberg v južni Nemčiji.
Poglej Merovingi in Esslingen am Neckar
Excerpta Latina Barbari
Excerpta Latina Barbari (slovensko Izvlečki v slabi (barbarski) latinščini) so latinski prevod grške kronike iz 5.
Poglej Merovingi in Excerpta Latina Barbari
Feliks Akvitanski
Frankovska kraljestva; Haribertova Akvitanija je pobarvana zeleno Feliks Akvitanski je bil v 660.
Poglej Merovingi in Feliks Akvitanski
Fevd
Frideriku I. Fevd je oblika svobodnega zájma, po katerem je fevdalizem dobil svoje ime.
Poglej Merovingi in Fevd
Fevdalizem
Fevdalízem (iz besede fevd) predstavlja množico institucij, ki formirajo in urejajo različne obveznosti med enim svobodnim človekom, imenovanim "vazal" in drugim svobodnim človekom, imenovanim "gospod".
Poglej Merovingi in Fevdalizem
Frankfurt ob Majni
Frankfurt ob Majni (nemško Frankfurt am Main; lokalno hessensko Frangford am Maa) je največje mesto v nemški zvezni deželi Hessen in peto največje mesto v Nemčiji.
Poglej Merovingi in Frankfurt ob Majni
Frankfurtska stolnica
Frankfurtska stolnica (nemško: Frankfurter Dom), uradno Stolnica svetega Jerneja (nemško: Kaiserdom Sankt Bartholomäus), je rimskokatoliška cerkev zgrajena v gotskem slogu in se nahaja v centru Franfurta v Nemčiji.
Poglej Merovingi in Frankfurtska stolnica
Frankovska
Frankovska (nemško Franken ali Frankenland) je regija v Nemčiji s svojo kulturo in svojim jezikom, ki je podoben narečju v Vzhodni Frankovski, frankovščini.
Poglej Merovingi in Frankovska
Frankovsko cesarstvo
Frankovsko cesarstvo ali Frankovsko kraljestvo je bila država, ki so jo v zgodnjem srednjem veku ustanovili Franki na ozemlju antične Galije in rimskih provinc (Retija in Gornja Germanija) v sedanji Franciji, Švici, Beneluksu in zahodni Nemčiji.
Poglej Merovingi in Frankovsko cesarstvo
Fredegunda
FredegundaDenton, C.S. (2011).
Poglej Merovingi in Fredegunda
Galija
Galija na predvečer galskih vojn. Rimska etnografija je delila Galijo na pet delov: Cisalpska, Narbonska, Akvitanska, Keltska in Belgijska Galija. Galija, del Zahodne Evrope, ki je v železni in rimski dobi obsegal sedanjo Francijo, Luksemburg, Belgijo, večino Švice in zahodni del Italije ter dele Nizozemske in Nemčije na levem bregu Rena.
Poglej Merovingi in Galija
Galsvinta
Galsvinta je bila leta 567 in 568 kraljica frankovskega kraljestva Nevstrija, * 540,Toledo, Vizigotsko kraljestvo, † 568, Soissons, Nevstrija.
Poglej Merovingi in Galsvinta
Giverny
Giverny je naselje in občina v departmaju Eure v severni Franciji.
Poglej Merovingi in Giverny
Grad Limburg
Limburški grad, nemško Limburger Schloss, je srednjeveški kamnit grad v Limburgu ob Lahnu v zvezni deželi Hessen, okrožje Limburg-Weilburg, Nemčija.
Poglej Merovingi in Grad Limburg
Grof
Gròf (ž. grofíca) je visok plemiški naziv, ki izvira iz nemščine Graf.
Poglej Merovingi in Grof
Grofija Flandrija
Grofija Flandrija (nizozemsko Graafschap Vlaanderen, francosko Comté de Flandre) je bila zgodovinska grofija na Nizozemskem.
Poglej Merovingi in Grofija Flandrija
Guntram
Guntram, tudi Gontram, Gontran ali (sveti) Guntramnus, je bil od leta 561 do 592 merovinški kralj Burgundije, * okoli 532, Soissons, † 28. januar 592, Chalon-sur-Saône.
Poglej Merovingi in Guntram
Haribert I.
Haribert I. (francosko Caribert, latinsko) je bil drugi najstarajši sin frankovskega kralja Klotarja I. in Ingunde in kralj Pariza, ki je vladal od leta 561 do 567, * okoli 517, † december 567.
Poglej Merovingi in Haribert I.
Haribert II.
Haribertovo Akvitansko kraljestvo (zeleno) Haribert II. je bil sin frankovskega kralja Klotarja II. in njegove mlajše žene Sihilde, ki je od leta 629 do 632 vladal kot kralj Akvitanije s prestolnico v Toulouseu, * 607/618, † 8. april 632, Blaye.
Poglej Merovingi in Haribert II.
Hildebert I.
Kip Hildeberta I. iz opatije St. Germain-des-Prés, 13. stoletje, (Muzej Louvre) Hildebert I. je bil frankovski kralj iz Merovinške dinastije, tretji ali četrti sin Klodvika I., ki je nasledil Frankovsko kraljestvo po očetovi smrti leta 511, * okoli 496, † 13. december 558.
Poglej Merovingi in Hildebert I.
Hildebert II.
Hildebert II. je bil merovinški kralj Avstrazije, v katero je takrat spadala tudi Provansa, ki je vladal od leta 575 do svoje smrti, * 4. april 570, † marec 595.
Poglej Merovingi in Hildebert II.
Hildebert III.
Hildebert III., imenovan Pravični, je bil od leta 695 do 711 kralj vseh Frankov, * 680 ali morda 683, † 10. april 711, St Etienne.
Poglej Merovingi in Hildebert III.
Hildebert Posvojeni
Hildebert Posvojeni (latinsko) ali Hildebert III. je bil od leta 656 do 661 kralj Avstrazije, * okoli 650, † 18. oktober 662.
Poglej Merovingi in Hildebert Posvojeni
Hilderik I.
Hilderik I. (latinsko, francosko Childéric) je bil kralj Salijskih Frankov in oče kralja Klodvika I., ki je združil Franke in ustanovil Merovinško dinastijo, * okoli 440, † 481/482.
Poglej Merovingi in Hilderik I.
Hilderik II.
Hilderik II. je bil od leta 662 kralj Avstrazije in od leta 673 do svoje smrti kralj Nevstrije in Burgunije.
Poglej Merovingi in Hilderik II.
Hilderik III.
Hilderik III. je bil kralj Frankov, ki je vladal od leta 743 do marca 751, ko ga je papež Zaharija na zahtevo Pipina Malega odstavil, * okoli 717, † okoli 754.
Poglej Merovingi in Hilderik III.
Hilperik Akvitanski
Hilperik Akvitanski, v nekaterih kronikah iz tistega obdobja tudi Hilderik, je bil sin Hariberta II. in nekaj časa leta 632 kralj Akvitanije.
Poglej Merovingi in Hilperik Akvitanski
Hilperik I.
Podoba Hilperika I. na bronasti medalji iz leta 1720 Hilperik I. in Fredegunda Hilperik I. (francosko Chilpéric, nemško Chilperich) je bil frankovski kralj Nevstrije (Soissonsa) iz Merovinške dinastije, ki je vladal od leta 561 do svoje smrti, * okoli 539, † september 584.
Poglej Merovingi in Hilperik I.
Hilperik II.
Hilperik II., rojen kot Danijel, je bil od leta 715 kralj Nevstrije in od leta 719 do smrti kralj vseh Frankov, * 670, 672 ali 673, † 9. februar 721, Attigny.
Poglej Merovingi in Hilperik II.
Hipogrif
Upodobitev hipogrifa, Museum of Autum Cathedral (Francija) Hipogrif je mitološko bitje, ki spominja na krilatega konja z orlovo glavo in zgornjim delom telesa.
Poglej Merovingi in Hipogrif
Hugbert Bavarski
Hugbert ali Hukbert Agilolfinški je bil od leta 724 do 736 vojvoda Bavarske, * ni znano, † 736.
Poglej Merovingi in Hugbert Bavarski
Indre (departma)
Indre je neobalni departma v osrednji Franciji, imenovan po reki Indre.
Poglej Merovingi in Indre (departma)
Kanton Bern
Kanton Bern ali Berne (nemško Kanton Bern, francosko canton de Berne) je eden izmed 26 kantonov, ki tvorijo Švicarsko konfederacijo.
Poglej Merovingi in Kanton Bern
Karel Veliki
Karel Veliki ali Karel I. (francosko Charles Ier (le Grand) ali Charlemagne, iz latinskega Carolus Magnus), je bil kralj Frankov (768-814) in cesar (800-814), * 2. april 742/747/748Karl Ferdinand Werner.
Poglej Merovingi in Karel Veliki
Karlman (majordom)
Karlman, frankovski vojskovodja, majordom Avstrazije, * okoli 714, † 17. avgust 754, Vienne.
Poglej Merovingi in Karlman (majordom)
Karolinško cesarstvo
Delitev Karolinškega cesarstva na osnovi Verdunske pogodbe leta 843. Karolinško cesarstvo (francosko Empire carolingien; nemško Karolingisches Reich; italijansko Impero carolingio) je zgodovinsko ime za frankovsko državo in njene države naslednice pod oblastjo dinastije Karolingov v obdobju od leta 800 do 888.
Poglej Merovingi in Karolinško cesarstvo
Karolingi
Karolingi so zelo vplivali na razširitev frankovske oblasti Karolingi so bili frankovska plemiška in vladarska rodbina, ki je utemeljila Karolinško cesarstvo.
Poglej Merovingi in Karolingi
Katwijk
Nizozemski topografski zemljevid Katwijka (urbano območje), marec 2014 Obalni bulvar v Katwijku Katwijk, piše se tudi Katwyk, je obmorska občina in mesto v provinci Južna Holandija v srednjem zahodnem delu Nizozemske.
Poglej Merovingi in Katwijk
Kölnska mestna hiša
Kölnska mestna hiša (nemško: Kölner Rathaus) je zgodovinska zgradba v Kölnu v Nemčiji.
Poglej Merovingi in Kölnska mestna hiša
Klodion
Klodion (latinsko) je bil kralj Salijskih Frankov, prva zanesljiva zgodovinska oseba iz Merovinške dinastije, * 392/395,Barns-Graham, Peter.
Poglej Merovingi in Klodion
Klodomer
Klodomer ali Klodomir je bil drugi od štirih sinov frankovskega kralja Klodvika I., * okoli 495, † 524.
Poglej Merovingi in Klodomer
Klodvik I.
Klodvik I. (latinsko, rekonstruirano frankovsko *Hlodowig, francosko Clovis Ier) je bil prvi frankovski kralj, ki je pod enim vladarjem združil vsa frankovska plemena, prenesel oblast s skupine plemenskih poglavarjev na enega samega kralja in zagotovil, da je kraljevski položaj prešel na njegove potomce.
Poglej Merovingi in Klodvik I.
Klodvik II.
Klodvik II. je bil od leta 639 do svoje smrti kralj frankovskih kraljestev Nevstrija in Burgundija, * 635, † 31. oktober 657.
Poglej Merovingi in Klodvik II.
Klodvik III.
Klodvik III., včasih tudi Klodvik Avstrazijski, je bil od leta 675 do 676 kralj Avstrazije, * ni znano, † 676.
Poglej Merovingi in Klodvik III.
Klodvik IV.
Pisna razsodba Klodvika IV., objavljena 28. februarja 693 Klodvik IV. (če se nekega drugega Klodvika III. šteje za uzurpatorja, je Klodvik III.) je bil sin Teoderika III. in od leta 691 do svoje smrti izključni kralj Frankov, * 682, † 695.
Poglej Merovingi in Klodvik IV.
Klotar I.
Klotar I. (francosko Clotaire Ier, nemško Chlothar I) je bil frankovski kralj, ki je celemu Frankovskemu kraljestvu vladal od leta 558 do 561, * 497, † 29. november 561, Compiègne.
Poglej Merovingi in Klotar I.
Klotar II.
Klotar II., včasih tudi Kotar Veliki ali Klotar Mlajši, je bil kralj Nevstrije (584-613) in kralj Frankov (613-629), * 584, † 18. oktober 629.
Poglej Merovingi in Klotar II.
Klotar III.
Klotar III. je bil najstarejši sin kralja Nevstrije in Burgundije Klodvika II. in kraljice Baltilde.
Poglej Merovingi in Klotar III.
Klotar IV.
Klotar IV. je bil v letih 717-718 kralj Avstrazije, * okoli 685, † 718.
Poglej Merovingi in Klotar IV.
Krstilnica sv. Janeza Krstnika, Poitiers
Krstilnica sv.
Poglej Merovingi in Krstilnica sv. Janeza Krstnika, Poitiers
Lantfrid
Lantfrid, tudi Ladtfrid ali Lanfred (latinsko Lantfridus ali Lanfredus) je bil od leta 709 do smrti vojvoda Alemanov pod frankovsko suverenostjo, * ni znano, † 730.
Poglej Merovingi in Lantfrid
Lens
Panorama Lensa Lens je mesto in občina v severni francoski regiji Nord-Pas-de-Calais, podprefektura departmaja Pas-de-Calais.
Poglej Merovingi in Lens
Letopisi Frankovskega kraljestva
Letopisi Frankovskega kraljestva, imenovani tudi Veliki lorški letopisi so niz letopisov, napisanih v latinščini v karolinški Franciji.
Poglej Merovingi in Letopisi Frankovskega kraljestva
Lex Salica
Hildeberta III. Salijski zakonik (latinsko Lex Salica) je zakonik Salijskih Frankov, ki ga je okoli leta 500 zbral prvi frankovski kralj Klodvik I..
Poglej Merovingi in Lex Salica
Limburg (Nizozemska)
Limburg (Limburgish) je najjužnejša od 12 pokrajin Nizozemske.
Poglej Merovingi in Limburg (Nizozemska)
Liutprand
Liutprand je bil od leta 712 do 744 kralj Langobardov, * okrog 690, † januar 744.
Poglej Merovingi in Liutprand
Lutecija
Galo-rimsko mesto Lutecija (v francoščini Lutèce) je bilo predhodnik današnjega mesta Pariz.
Poglej Merovingi in Lutecija
Maastricht
Maastricht (limburško narečje Mesjtreech, mastrihtsko narečje Mestreech, francosko Maastricht) je mesto in občina v jugovzhodni Nizozemski z nekaj več kot 120.000 prebivalci.
Poglej Merovingi in Maastricht
Majordom
Majordom je bil zgodnjesrednjeveški naziv in funkcija, ki je pomenila upravnika dvora, posebno v frankovskih kraljestvih 7. in 8. stoletja.
Poglej Merovingi in Majordom
Meersburški grad
Meersburški grad (nemško Burg Meersburg), znan tudi kot Alte Burg (Stari grad), v Meersburgu ob Bodenskem jezeru v zvezni deželi Baden-Württemberg v Nemčiji, velja za enega najstarejših naseljenih gradov v Nemčiji.
Poglej Merovingi in Meersburški grad
Meersburg
Meersburg (nemško) je mesto v zvezni nemški deželi Baden-Württemberg na jugozahodu Nemčije.
Poglej Merovingi in Meersburg
Meroveh
Emmanuel Frémiet (1867): Meroveh Meroveh (latinsko ali) je bil pol legendarni ustanovitelj Merovinške dinastije Salijskih Frankov, ki so kasneje postali prevladujoče frankovsko pleme, * ni znano, † 453/457.
Poglej Merovingi in Meroveh
Merwede
Rena – Meuse Merwede etimologija je negotova, verjetno izpeljanka iz starodavne nizozemske besede Merwe ali Merowe, besede, ki pomeni "široka voda") je ime več povezanih odsekov reke na Nizozemskem, med mesti Woudrichem, Dordrecht in Papendrecht. Reka je del delte Ren-Meuse-Šelda in jo večinoma napaja reka Ren.
Poglej Merovingi in Merwede
Metz
Metz je glavno mesto severovzhodne francoske regije Lorene, občina in prefektura departmaja Moselle.
Poglej Merovingi in Metz
Ministerial
Ministerial (post-klasična latinska beseda in pomeni prvotno "služabnik" ali "agent", v širšem smislu), so bili ljudje, ki so se dvignili iz tlačanstva in se znašli na položajih moči in odgovornosti.
Poglej Merovingi in Ministerial
Moissac
Moissac je mesto in občina v departmaju Tarn-et-Garonne v regiji Oksitanija na jugu Francije.
Poglej Merovingi in Moissac
Montmartre
Pogled na Montmartre iz Notre Dame de Paris, vključno z baziliko Sacré-Cœur ''Vrt na Montmartru'', Auguste Renoir (1880) Montmartre (v slovenščini) je grič, visok 130 m, v 18.
Poglej Merovingi in Montmartre
Nizozemske dežele
Nizozemske dežele (nizozemsko de Lage Landen, francosko les Pays Bas, angleško Low Countries) ali zgodovinsko tudi Nizozemske (nizozemsko de Nederlanden), je obalna nižinska regija v severozahodni Evropi, ki jo sestavlja spodnje porečje rek Ren, Meuse in Šelda, ki so se v srednjem veku razdelile na številne pol neodvisne kneževine, ki so se utrdile v današnji Belgiji, Luksemburgu in Nizozemski, pa tudi v današnji Francoski Flandriji.
Poglej Merovingi in Nizozemske dežele
Noyon
Noyon je naselje in občina v severnem francoskem departmaju Oise regije Pikardije.
Poglej Merovingi in Noyon
Opatija Fécamp
Samostan svete Trojice Fécamp (francosko Abbaye de la Trinité de Fécamp) je benediktinski samostan v mestu Fécamp v departmaju Seine-Maritime, Zgornja Normandija, Francija in romarsko središče.
Poglej Merovingi in Opatija Fécamp
Orléans
Orléans je zgodovinsko in glavno mesto osrednje francoske regije Center-Val de Loire, občina in prefektura departmaja Loiret in približno 120 kilometrov jugozahodno od Pariza.
Poglej Merovingi in Orléans
Pagus
Burgundski ''pagi'' v 9. stoletju Pagus (latinsko: pāgus), regija ali podregija, naziv, ki je primerljiv s sodobnim francoskim pays in španskim pago.
Poglej Merovingi in Pagus
Palais de la Cité
Palais de la Cité, ki je na otoku Île de la Cité na reki Seni v središču Pariza, je pomembna zgodovinska stavba, ki je bila rezidenca francoskih kraljev od 6.
Poglej Merovingi in Palais de la Cité
Palatinski grof
Henrika VII. Volivci, ki jih prepoznavajo grbi nad glavami, so od leve proti desni nadškofje Kölna, Mainza in Trierja, renski palatinski grof, vojvoda Saške, mejni grof Brandenburga in kralj Češke Palatinski grofje (latinsko comites palatini, tudi comites palatii) so bili prvotno uradniki in zastopniki kralja ali cesarja.
Poglej Merovingi in Palatinski grof
Papež Zaharija
Zaharija, papež Rimskokatoliške cerkve in svetnik; * 679 Santa Severina (Kalabrija, Bizantinsko cesarstvo); † 22. marec 752, Rim (Bizantinsko cesarstvo).
Poglej Merovingi in Papež Zaharija
Pariški edikt
Podpis Klotarja II.na dokumentu iz leta 625 Klotarjev edikt (latinsko Edictum Chlotarii), bolj znan kot Pariški edikt (francosko L'édit de Paris), je edikt, ki ga je 18. oktobra 614 (ali 615) objavil frankovski kralj Klotar II..
Poglej Merovingi in Pariški edikt
Pariz
Pariz je glavno mesto in najbolj naseljeno mesto Francije, ocenjeno z 2.165.423 prebivalcev v letu 2019 na območju več kot 105 km², je leta 2020 30.
Poglej Merovingi in Pariz
Park Cinquantenaire
Park Cinquantenaire (francosko Parc du Cinquantenaire ali Park petdesetletnice, nizozemsko Jubelpark ali Jubilejni park) je velik javni mestni park na 30 hektarjih v na vzhodnem delu evropske četrti v Bruslju v Belgiji.
Poglej Merovingi in Park Cinquantenaire
Pipin Herstalski
Pipin II., znan tudi kot Pipin Herstalski ali Pipin Srednji, je bil frankovski državnik in vojaški poveljnik, ki je kot majordom od leta 680 do smrti leta 714 de facto vladal frankovski državi.
Poglej Merovingi in Pipin Herstalski
Pipin Landenski
Pipin Landenski (francosko Pépin de Landen, nemško Pippin von Landen), znan tudi kot Pipin Starejši ali Pipin I., je bil frankovski majordom Avstrazije med vladavino merovinškega kralja Dagoberta I., od njegove smrti leta 639 do svoje smrti pa majordom kralja Sigiberta III., * okoli 580, † 27.
Poglej Merovingi in Pipin Landenski
Pipin Mali
Pipin Mali, tudi Pipin mlajši (francosko Pépin le Bref, Pépin III), majordom Nevstrije in Avstrazije, frankovski kralj (751–768), * 714, Jupille, sedanja Belgija, † 24. september 768, Saint-Denis, Francija.
Poglej Merovingi in Pipin Mali
Pipinidi
Arnulfingi ali Pipinidi so bili frankovska plemiška rodbina.
Poglej Merovingi in Pipinidi
Predromanska umetnost
Predromanska umetnost in arhitektura je obdobje evropske umetnosti bodisi iz nastanka merovinškega kraljestva okoli leta 500 ali iz karolinške renesanse v poznem 8.
Poglej Merovingi in Predromanska umetnost
Provansa
Grb Provanse Provansa (okcitansko/provansalsko Provença/Prouvènço; italijansko Provenza) je geografska regija na jugovzhodu Francije ob Sredozemskem morju in meji na Italijo.
Poglej Merovingi in Provansa
Rennes-le-Château
Rennes-le-Château (okcitansko Rènnas del Castèl) je majhna občina, približno 5 km južno od Couiza, v departmaja Aude v Languedocu na jugu Francije.
Poglej Merovingi in Rennes-le-Château
Ripuarski Franki
Rimski Köln (''Colonia Claudia Ara Agrippinensium''), glavno mesto Ripuarskih Frankov Ripuarski Franki (latinsko iz latinskega ripa – breg, obala, nemško Rheinfranken, Renski Franki) so bili ena od dveh glavnih skupin zgodnjih Frankov, omenjena v številnih virih iz 6.
Poglej Merovingi in Ripuarski Franki
Rohanova palača, Strasbourg
Rohanova palača je v Strasbourgu v departmaju Spodnji Ren v Franciji.
Poglej Merovingi in Rohanova palača, Strasbourg
Rona - Alpe
Rona - Alpe je bila upravna regija Francije.
Poglej Merovingi in Rona - Alpe
Rouen
Rouen je zgodovinsko glavno mesto nekdanje pokrajine Normandije, sedanje severozahodne francoske regije Zgornje Normandije, občina in prefektura departmaja Seine-Maritime.
Poglej Merovingi in Rouen
Salijci
Salijci (nemško Salier) so bili dinastija v visokem srednjem veku, ki je dala štiri nemške kralje (1024–1125), znana tudi kot Frankovska dinastija po družinskem izvoru in vlogi vojvod Frankonije.
Poglej Merovingi in Salijci
Salijski Franki
Some, kamor so prišli okoli leta 460 Naselitveni prostor Frankov v Toksandriji, kamor so se preselili potem, ko jim je cesar Julij Odpadnik priznal položaj ''dediticii'' Salijski Franki ali Salijci (latinsko, grško Salioi) so bili zahodna podskupina zgodnjih Frankov, ki so se v zgodovinskih zapisih prvič pojavili v 3.
Poglej Merovingi in Salijski Franki
Samostan Fleury
Samostan Fleury (Floriacum) v Saint-Benoît-sur-Loire, Loiret, Francija, ustanovljen okoli leta 640, je eden najbolj slavnih benediktinskih samostanov v zahodni Evropi in ima relikvije sv.
Poglej Merovingi in Samostan Fleury
Samostan Saint-Germain-des-Prés
Benediktinski samostan Saint-Germain-des-Prés (francoska izgovorjava), tik za obrobjem zgodnjesrednjeveškega Pariza, je bil pokopališče merovinških kraljev Nevstrije.
Poglej Merovingi in Samostan Saint-Germain-des-Prés
Sasanidsko cesarstvo
|conventional_long_name.
Poglej Merovingi in Sasanidsko cesarstvo
Sasi
Sási (tudi Saksonci,, staroangleško Seaxan, starosaško Sahsun, nizkonemško Sassen) so bili zveza starogermanskih plemen.
Poglej Merovingi in Sasi
Seznam francoskih kraljev
Seznam francoskih kraljev zajema kralje in cesarje, ki so vladali Franciji od srednjega veka do leta 1848.
Poglej Merovingi in Seznam francoskih kraljev
Seznam frankovskih kraljev
To je seznam frankovskih kraljev, ki se nadaljuje v članku seznam francoskih kraljev.
Poglej Merovingi in Seznam frankovskih kraljev
Seznam zgodovinskih vsebin
Seznam zgodovinskih vsebin zajema vse članke, ki se nanašajo na zgodovino oz.
Poglej Merovingi in Seznam zgodovinskih vsebin
Sigibert I.
Sigibert I. je bil od kralj Avstrazije, ki je vladal od leta 561 do svoje smrti, * okrog 535, † okrog 575.
Poglej Merovingi in Sigibert I.
Sigibert II.
Sigibert II. ali Sigisberg II. je bil nezakonski sin Ermenberge in kralja Teoderika II., po katerem je leta 613 nasledil kraljestvi Burgundija in Avstrazija, * 602, † 613.
Poglej Merovingi in Sigibert II.
Sigibert III.
Sigibert III. je bil frankovski kralj Avstrazije iz Merovinške dinastije, ki je vladal od leta 634 do svoje smrti, * 630, † 29. januar 656.
Poglej Merovingi in Sigibert III.
Soissons
Soissons je zgodovinsko mesto in občina v severni francoski regiji Pikardiji, podprefektura departmaja Aisne.
Poglej Merovingi in Soissons
Stolnica blažene Device Marije, Chartres
Stolnica blažene device Marije, Chartres, znana tudi kot Stolnica bazilika device Marije Chartres (francosko: Basilique Cathédrale Notre-Dame de Chartres), je srednjeveška katoliška stolnica latinske cerkve, ki se nahaja v Chartresu, Francija, okoli 80 km jugozahodno od Pariza.
Poglej Merovingi in Stolnica blažene Device Marije, Chartres
Stolnica svetega Petra, Worms
Južna stran s Nikolauskapelle Pogled iz zahoda Mesto Worms s stolnico, 1900 Stolnica svetega Petra v Wormsu (tudi Stolnica svetega Petra) je najmanjša od treh renskih cesarskih stolnic.
Poglej Merovingi in Stolnica svetega Petra, Worms
Sveti Hubert
Spreobrnitev svetega Huberta, Wilhelm Räuber Papež Sergij I. podeli Hubertu škofovsko posvečenje Sveti Hubert, imenovan tudi Apostol Ardenov, škof v Liègu (danes Belgija), svetnik, * okoli 656 do 658, verjetno Toulouse, † 30. maj 727, Tervuren blizu Bruslja.
Poglej Merovingi in Sveti Hubert
Sveti Lambert
Lambert iz Maastrichta, običajno imenovan sveti Lambert (srednja nizozemščina: Sint-Lambrecht; Limburško: Lambaer, Baer, Bertus; 636 – c. 705 AD) je bil škof v Maastrichtu-Liège (Tongerenu) od okoli leta 670 do svoje smrti.
Poglej Merovingi in Sveti Lambert
Sveto rimsko cesarstvo
Sveto rimsko cesarstvo (latinsko Sacrum Romanum Imperium, nemško Heiliges Römisches Reich), po letu 1512 znano tudi kot Sveto rimsko cesarstvo nemškega naroda, je bila politična entiteta v zahodni, srednji in južni Evropi, ki se je razvila v zgodnjem srednjem veku in trajala do ukinitve med napoleonskimi vojnami leta 1806.
Poglej Merovingi in Sveto rimsko cesarstvo
Tasilo II. Bavarski
Tasilo II. je bil približno od leta 716 do 719 sovladar Vojvodine Bavarske, * ni znano, † okoli 719.
Poglej Merovingi in Tasilo II. Bavarski
Teodebald
Frankovsko kraljestvo ob Teodebaldovi smrti Teodebald ali Teudebald (francosko Thibaud ali Théodebald, nemško Theudowald) je bil sin frankovskega kralja Teodeberta I. in Devterije in od leta 548 do 555 kralj Avstrazije (Metz in Reims), * okoli 535, † 555.
Poglej Merovingi in Teodebald
Teodebert I.
solidus iz leta 545 Teodebert I. (francosko Thibert ali Théodebert) je bil frankovski kralj Avstrazije, ki je vladal od leta 533 do svoje smrti, * okoli 500, † 547 ali 548.
Poglej Merovingi in Teodebert I.
Teodebert II.
Teodebert II. (frankovsko Thiodoberkht, francosko Thibert ali Théodebert) je bil od leta 595 do 612 kralj Avstrazije, * 585, † junij 612, Chalon-sur-Saône.
Poglej Merovingi in Teodebert II.
Teoderik I.
Jean Dassier (18. stoletje): Teoderik I. Teoderik I. ali Teodorik I. (francosko Thierry) je bil frankovski kralj Avstrazije (Metz in Reims), ki je vladal od leta 511 do 533 ali 534, * okoli 485, † 534.
Poglej Merovingi in Teoderik I.
Teoderik II.
Andelotskem sporazumu iz leta 587. Burgundsko kraljevstvo (rožnato) je po Guntrammu najprej dedoval Hildebert II. in nato Teoderik II. Teoderik II., tudi Teuderih, Teuderik, ali Teodorik je bil kralj Burgundije (595–613) in Avstrazije (612–613), * 587, † 613, Metz.
Poglej Merovingi in Teoderik II.
Teoderik III.
Teoderik III. (francosko Thierry) je bil kralj Nevstrije, vključno z Burgundijo, prvič leta 673 in drugič leta 679-691, in kralj Avstrazije od leta 679 do svoje smrti.
Poglej Merovingi in Teoderik III.
Teoderik IV.
Teoderik IV.; Guillaume Rouillé, ''Promptuarii Iconum Insigniorum'' Teoderik IV. (francosko Thierry), je bil merovinški kralj Frankov, ki je vladal od leta 721 do svoje smrti leta 737, * okoli 712, † 737.
Poglej Merovingi in Teoderik IV.
Tonzura
Rimska tonzura Tonzura (iz latinskega tonsura - striženje, britje) je delno ali popolno ostriženo ali obrito teme glave kot znak verske pobožnosti in ponižnosti.
Poglej Merovingi in Tonzura
Tours
Tours (/tʊər/ TOOR, francosko) je eno največjih mest v regiji Centre-Val de Loire v Franciji.
Poglej Merovingi in Tours
Trdnjava Hohensalzburg
Trdnjava Hohensalzburg jeseni Hohensalzburg iu gradu Leopoldskron Hohensalzburg parka dvorca Mirabell Hohensalzburg iz Oskar-Kokoschka-Weg Pogled na trdnjavo iz Gersberg Alm Trdnjava ponoči Trdnjava Hohensalzburg Salzburg s Hohensalzburgom Trdnjava Hohensalzburg je simbol mesta Salzburg.
Poglej Merovingi in Trdnjava Hohensalzburg
Trdnjava Marienberg
Trdnjava Marienberg (nemško Festung Marienberg) je pomembna znamenitost na levem bregu reke Majne v Würzburgu v Frankovski regiji na Bavarskem v Nemčiji.
Poglej Merovingi in Trdnjava Marienberg
Ulm
Ulm je mesto v nemški zvezni deželi Baden-Württemberg in leži ob reki Donavi.
Poglej Merovingi in Ulm
Umetnost obdobja preseljevanja ljudstev
Umetnost obdobja preseljevanja ljudstev označuje umetnine germanskih ljudstev v obdobju preseljevanja (približno od leta 300–900 n. št.). Vključuje umetnost migracij nemških plemen po celini, pa tudi začetek otoške ali irsko-saške umetnosti, anglosaške in keltske fuzije na britanskih otokih.
Poglej Merovingi in Umetnost obdobja preseljevanja ljudstev
Uzerche
Panorama naselja Uzerche (okcitansko Usèrcha) je naselje in občina v južnem francoskem departmaju Corrèze regije Limousin.
Poglej Merovingi in Uzerche
Valonija
Valonija (francosko Région wallonne oz. Wallonie, valonsko Walonreye, nemško Wallonie(n), flamsko oz. nizozemsko Wallonië, luksemburško Wallounien) je regija v Belgiji.
Poglej Merovingi in Valonija
Vazal
Vazal je zgodovinski naziv, ki se uporablja za spremljevalca, ki se je zavezal, da bo svojemu močnemu zaščitniku zvest do konca življenja.
Poglej Merovingi in Vazal
Vila
Vila je vrsta stavbe, ki je bila prvotno antična rimska podeželska hiša višjega sloja prebivalcev.
Poglej Merovingi in Vila
Vir illustris
Insignije pretorskega prefekta Ilirika (''Notitia Dignitatum'' Vir illustris (slovensko slavni mož) je bil v pozni antiki uradni naslov najvišjih senatorskih položajev v Rimskem in Bizantinskem cesarstvu.
Poglej Merovingi in Vir illustris
Vladarska rodbina
Vladarska rodbina (tudi dinastija) je družina (po navadi plemiška), katere pripadniki vladajo določenemu prostoru več generacij oziroma rodov.
Poglej Merovingi in Vladarska rodbina
Würzburg
Würzburg (frankovsko Wörtzburch) je mesto v regiji Frankovska na severu nemške zvezne dežele Bavarske.
Poglej Merovingi in Würzburg
Wogastisburg
Wogastisburg je bil grad ali utrdba v Srednji Evropi, kjer se je po poročilu Fredegarjeve kronike leta 631 odvijala bitka med Slovani (Sclav, cognomento Winidi) pod poveljstvom kralja Sama in Franki pod poveljstvom kralja Dagoberta I. Merovinškega.
Poglej Merovingi in Wogastisburg
Zaklad iz Gourdona
Zaklad iz Gourdona (francosko Trésor de Gourdon) je zaklad zlatih predmetov in kovancev, ki lahko izvirajo iz merovinškega obdobja konec 5.
Poglej Merovingi in Zaklad iz Gourdona
Zgodovina Nemčije
Sveto rimsko cesarstvo okoli leta 1630 Zgodovina Nemčije se po običajni predstavi začne z ustanovitvijo rimsko-nemškega cesarstva v 10.
Poglej Merovingi in Zgodovina Nemčije
23. december
23.
Poglej Merovingi in 23. december
28. januar
28.
Poglej Merovingi in 28. januar
428
428 (CDXXVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Merovingi in 428
532
532 (DXXXII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Merovingi in 532
592
592 (DXCII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Merovingi in 592
650
650 (DCL) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Merovingi in 650
679
679 (DCLXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Merovingi in 679
987
987 (CMLXXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Merovingi in 987