Meritev

GHz Berkeleyju Merítev ali mérjenje je skupek ali niz opravil za določevanje velikosti kakšne značilnosti telesa, kot sta na primer njegova dolžina ali masa, relativno glede na enoto meritve, oziroma vrednosti neke merjene fizikalne količine.

Kazalo

373 odnosi: Abbejev refraktometer, Adriaan Metius, Albatani, Albert Abraham Michelson, Aleksander Aleksandrovič Ivanov (astronom), Alexandre Koyré, Alexis Thérèse Petit, Allan Rex Sandage, Ampermeter, Anders Celsius, Anders Jonas Ångström, Andreja Gomboc, Angstrem, Anksioznost na delovnem mestu, Antonio de Nebrija, Apsidna precesija, Archibald Vivian Hill, Areometer, Arhimed, Aristarh, Aristarh Apolonovič Belopolski, Armand-Hippolyte-Louis Fizeau, Armilarna sfera, Astrolab, Astrometrija, Astronomska enota, Astronomska konstanta, Atmometer, Atomska ura, Atomske enote, Športno treniranje, Žlica, Žveplov heksafluorid, Časovna enačba, Časovni pregled astronomije, Časovni pregled življenja Alberta Einsteina, Časovni pregled fizike črnih lukenj, Črna luknja, Babilonska matematika, Barometer, Barvni indeks, Betelgeza, Bhaskara, Bolometer, Bornovo pravilo, Bourdonova cev, Call of Cthulhu: Dark Corners of the Earth, Canon EOS 1000D, Carl Vilhelm Ludwig Charlier, Casimirjev pojav, ... Razširi indeks (323 več) » « Shrink indeks

Abbejev refraktometer

Abbejev refraktometer s temperaturno nadzorovanimi prizmami Abbejev refraktometer je fizikalna merilna priprava za točno merjenje lomnega količnika.

Poglej Meritev in Abbejev refraktometer

Adriaan Metius

Adriaan Adriaanszoon Metius (tudi Adriaen), nizozemski matematik in astronom, * 9. december 1571, Alkmaar, Nizozemska, † 6. september 1638, Franeker, Nizozemska.

Poglej Meritev in Adriaan Metius

Albatani

Abu'Abdalah Mohamed ibn Džabir ibn-Sinan al-Raki al-Harani as-Sabi' Albatani, arabski (haranski psevdo-sabejski) astronom in matematik, * 850, Haran (antično Carrhae), ali blizu Harana, (Battani, Irak), † 929, blizu Samare.

Poglej Meritev in Albatani

Albert Abraham Michelson

Albert Abraham Michelson, nemško-ameriški fizik, * 19. december 1852, Strelno, Posen, Prusija (sedaj Strzelno, Poljska), † 9. maj 1931, Pasadena, Kalifornija, ZDA.

Poglej Meritev in Albert Abraham Michelson

Aleksander Aleksandrovič Ivanov (astronom)

Aleksander Aleksandrovič Ivanov, ruski astronom, * 16. april (4. april, ruski koledar) 1867, Sankt Peterburg, Ruski imperij (sedaj Rusija), † 23. november 1939, Leningrad, Sovjetska zveza (sedaj Sankt Peterburg, Rusija).

Poglej Meritev in Aleksander Aleksandrovič Ivanov (astronom)

Alexandre Koyré

Alexandre Koyré, francosko-ruski filozof in zgodovinar, * 29. avgust 1892, Taganrog, Ruski imperij (danes Rostovska oblast, Rusija), † 28. april 1964, Pariz, Francija.

Poglej Meritev in Alexandre Koyré

Alexis Thérèse Petit

Alexis Thérèse Petit, francoski fizik, * 2. oktober 1791, Vesoul, Francija, † 21. junij 1820, Pariz, Francija.

Poglej Meritev in Alexis Thérèse Petit

Allan Rex Sandage

Allan Rex Sandage, ameriški astronom in kozmolog, * 18. junij 1926, Iowa City, Iowa, ZDA, † 13. november 2010.

Poglej Meritev in Allan Rex Sandage

Ampermeter

Analogni ampermeter poljske izdelave Ampêrméter je merilna priprava, ki se uporablja za merjenje električnega toka.

Poglej Meritev in Ampermeter

Anders Celsius

Frederika Akrela, 1769 Anders Celsius (Celzij), švedski astronom, * 27. november 1701, Ovanåker, Švedska, † 25. april 1744, Uppsala, Švedska.

Poglej Meritev in Anders Celsius

Anders Jonas Ångström

Anders Jonas Ångström, švedski astronom in fizik, * 13. avgust 1814, Lögdö, Medelpad, Švedska, † 21. junij 1874, Uppsala, Švedska.

Poglej Meritev in Anders Jonas Ångström

Andreja Gomboc

Andreja Gomboc, slovenska astrofizičarka, * 10. november 1969, Murska Sobota.

Poglej Meritev in Andreja Gomboc

Angstrem

Ángstrem (izvorno ångström, uradni mednarodni simbol Å; IPA-izgovarjava po švedsko) je enota za merjenje dolžine, ki je enaka 1/10.000 mm, 10−10 m, 0,1 nm ali 100 pm.

Poglej Meritev in Angstrem

Anksioznost na delovnem mestu

Anksioznost na delovnem mestu (tudi fobija/tesnobnost na delovnem mestu) je ena od disfunkcij človeka, ki posamezniku onemogoča normalno in učinkovito delovanje na delovnem mestu.

Poglej Meritev in Anksioznost na delovnem mestu

Antonio de Nebrija

Antonio de Nebrija (1441–5. julij 1522), poznan tudi kot Antonio de Lebrija, Elio Antonio de Lebrija in Antonius Nebrissensis.

Poglej Meritev in Antonio de Nebrija

Apsidna precesija

Osončju ima veliko manjše izsrednosti in precesira z veliko manjšo hitrostjo, tako da so skoraj krožni in nespremenljivi s časom. po času (dω/d''t''). Apsídna precesíja (tírna precesíja ali orbitálna precesíja) je v nebesni mehaniki precesija (sukanje) krožnega tira (orbite) nebesnega telesa.

Poglej Meritev in Apsidna precesija

Archibald Vivian Hill

Archibald Vivian Hill, OBE, FRS, angleški fiziolog, * 26. september, 1886, Bristol, Anglija, Združeno kraljestvo, † 3. junij, 1977, Cambridge, Anglija, Združeno kraljestvo.

Poglej Meritev in Archibald Vivian Hill

Areometer

Areométer ali plaváč (tudi hidrometer) je priprava za merjenje in določanje gostote kapljevin, ki plava v kapljevini in z višino nepotopljenega dela kaže njeno gostoto.

Poglej Meritev in Areometer

Arhimed

Arhimed (tudi Arhimedes), starogrški matematik, fizik, mehanik, izumitelj, inženir in astronom, * 287 pr. n. št., Sirakuze, Sicilija, † 212 pr. n. št., Sirakuze.

Poglej Meritev in Arhimed

Aristarh

Aristarh (Arístarhos hó Sámios), starogrški astronom in matematik, * 310 pr. n. št., otok Samos, Jonija, Grčija, † okoli 230 pr. n. št., Aleksandrija.

Poglej Meritev in Aristarh

Aristarh Apolonovič Belopolski

Aristarh Apolonovič Belopolski, ruski astronom, * 13. julij (1. julij, ruski koledar) 1854, Moskva, Ruski imperij (sedaj Rusija), † 16. maj 1934, Leningrad, Sovjetska zveza (sedaj Sankt Peterburg, Rusija).

Poglej Meritev in Aristarh Apolonovič Belopolski

Armand-Hippolyte-Louis Fizeau

Armand-Hippolyte-Louis Fizeau, francoski fizik, * 23. september 1819, Pariz, Francija, † 18. september 1896, Nanteuil-le-Haudouin, Francija.

Poglej Meritev in Armand-Hippolyte-Louis Fizeau

Armilarna sfera

Armilarna sfera Slika svečenika-astronoma z armilarno sfero v kitajski tradiciji iz leta 1675, Britanski muzej, Oddelek za japonske antične umetnine, London Armilárna sfêra (tudi sfêrični astroláb, armíla ali armíl) je model nebesne krogle.

Poglej Meritev in Armilarna sfera

Astrolab

alidado kapetinški učenjaki razpravljajo o astrolabu, okoli leta 1200 Perzijsko-iranski astrolab iz leta 1208 Arseniusov astrolab iz leta 1569, Musée des Arts et Métiers, Pariz Perzijski astrolab iz 18. stoletja, Whippleov Muzej zgodovine znanosti, Cambridge ZDA. Na tej lepi pripravi sta vidna reta in alidada Toledu.

Poglej Meritev in Astrolab

Astrometrija

Ástrometríja (grško άστρον: ástron - zvezda + μετρεω: metres - merjenje) je disciplina znotraj astronomije, ki se ukvarja z določanjem osnovnih koordinatnih sistemov, v teh pa z legami, razdaljami, navideznimi in pravimi spremembami lege ter gibanji zvezd in drugih nebesnih teles na nebesni krogli.

Poglej Meritev in Astrometrija

Astronomska enota

Astronómska enòta (oznaka a. e. (a_0), mednarodna pa AU, au, a.u. ali A) je dolžinska enota, ki se uporablja največ v astronomiji in je približno enaka razdalji Zemlje od Sonca.

Poglej Meritev in Astronomska enota

Astronomska konstanta

Astronómska konstánta je fizikalna konstanta, ki ima velik pomen v astronomiji.

Poglej Meritev in Astronomska konstanta

Atmometer

Atmometer iz leta 1890 Skica atmometra Atmométer ali evaporiméter (grško atmós - para + mètron - mera) je fizikalna merilna priprava za merjenje stopnje izhlapevanja z mokre površine v ozračje, oziroma množine izhlapele vode.

Poglej Meritev in Atmometer

Atomska ura

Atomska ura (desno) Atomska ura je vrsta ure, ki za merjenje časa uporablja frekvenco značilnega resonančnega prehoda elektronov določene vrste atomov.

Poglej Meritev in Atomska ura

Atomske enote

Atómske enòte so pripraven sistem enot za merjenja v atomski in jedrski fiziki, še posebej za opisovanje lastnosti elektronov.

Poglej Meritev in Atomske enote

Športno treniranje

Športno treniranje (tudi športna vadba) je po znanstvenih, zlasti pedagoških načelih zgrajen proces športnega izpopolnjevanja, ki z načrtnim in sistematičnim delovanjem učinkuje na takšno tekmovalno zmogljivost, ki omogoča športniku najvišje tekmovalne dosežke v izbrani športni disciplini.

Poglej Meritev in Športno treniranje

Žlica

Žlíca je priprava in pripomoček za zajemanje zlasti tekočih jedi – jedilna žlica.

Poglej Meritev in Žlica

Žveplov heksafluorid

Žveplov heksafluorid (SF6) je anorganski, brezbarvni, brez vonja, nestrupen in nevnetljiv plin (v normalnih okoliščinah).

Poglej Meritev in Žveplov heksafluorid

Časovna enačba

ekliptike. Časovna enačba je vsota obeh krivulj. uro. Časóvna enáčba je funkcija, ki v odvisnosti od dneva v letu določa velikost razlike med pravim in srednjim Sončevim časom.

Poglej Meritev in Časovna enačba

Časovni pregled astronomije

Časovni pregled zgodovine astronomije.

Poglej Meritev in Časovni pregled astronomije

Časovni pregled življenja Alberta Einsteina

Ferdinanda Schmutzerja, 1921 Časovni pregled življenja Alberta Einsteina.

Poglej Meritev in Časovni pregled življenja Alberta Einsteina

Časovni pregled fizike črnih lukenj

Časovni pregled fizike črnih lukenj.

Poglej Meritev in Časovni pregled fizike črnih lukenj

Črna luknja

Sonca. Črno luknjo so dlje časa fotografirali optični daljnogledi z različnih leg na Zemlji, od aprila 2017 pa so v konzorciju Event Horizon Telescope računalniško obdelovali in preračunavali zbrani material. Končni posnetek, računalniško sestavljeno fotografijo črne luknje, so prvič javno predstavili 10.

Poglej Meritev in Črna luknja

Babilonska matematika

kvadrata s stranico 30. Rezultat je 42 25 35 oziroma 42,4263888... Babilonska matematika, znana tudi kot asirsko-babilonska matematika, je bila matematika, ki so jo od zgodnje Sumerije do padca Babilona leta 539 pr.

Poglej Meritev in Babilonska matematika

Barometer

Živosrebrni '''barometer''': mere: 63×53×960 mm proizvajalec: A. Pichlers Witwe & Sohn, Dunaj nabavljeno v šol. l. 1902/03 http://www2.arnes.si/~kvidma2/Ucila_GJV/index.html Gimnazija Jurija Vege, Idrija Glava živosrebrnega barometera http://www2.arnes.si/~kvidma2/Ucila_GJV/index.html Gimnazija Jurija Vege, Idrija Kovinski barometer: mere: 123,5×96,5×176 mm proizvajalec: neznan nabavljeno v šol.

Poglej Meritev in Barometer

Barvni indeks

Bárvni índeks je v astronomiji preprost številski izraz, ki določa barvo telesa.

Poglej Meritev in Barvni indeks

Betelgeza

Veliki Atakamski milimetrski/submilimetrski niz (ALMA). To je prvikrat, da je ALMA opazovala površje zvezde in objavila najboljšo sliko Betelgeze do zdaj. Betelgeza je deveta najsvetlejša zvezda nočnega neba in druga najsvetlejša zvezda ozvezdja Orion (za Riglom).

Poglej Meritev in Betelgeza

Bhaskara

Bhaskara II., imenovan Ačārja (sanskrtsko učitelj, učeni), indijski matematik in astronom, * 1114, Biddur, Indija, † 1185, verjetno Udžain.

Poglej Meritev in Bhaskara

Bolometer

Caltech. Bolométer (grško bolé, bolaí - (sončni) žarek + mètron - mera) je fizikalna merilna priprava za merjenje moči vpadnega elektromagnetnega valovanja (svetlobnega toka, izseva).

Poglej Meritev in Bolometer

Bornovo pravilo

Bornovo pravilo je postulat kvantne mehanike, ki daje verjetnost, da bo meritev kvantnega sistema dala določen rezultat.

Poglej Meritev in Bornovo pravilo

Bourdonova cev

Bourdonova cev Bourdonova cev je zakrivljena cev z enim samim priključkom.

Poglej Meritev in Bourdonova cev

Call of Cthulhu: Dark Corners of the Earth

Call of Cthulhu: Dark Corners of the Earth je prvoosebna preživetvena grozljivka razvijalcev Headfirst Production, ki je izšla v založbi Bethesda Softworks.

Poglej Meritev in Call of Cthulhu: Dark Corners of the Earth

Canon EOS 1000D

Canon EOS 1000D je digitalni zrcalnorefleksni fotoaparat (DSLR) z najvišjo efektivno ločljivostjo 10,1 megapikslov japonskega proizvajalca Canon Inc..

Poglej Meritev in Canon EOS 1000D

Carl Vilhelm Ludwig Charlier

Carl Vilhelm Ludwig Charlier, švedski astronom, * 1. april 1862, Östersund, Jämtland, Švedska, † 5. november 1934, Lund, Švedska.

Poglej Meritev in Carl Vilhelm Ludwig Charlier

Casimirjev pojav

Casimirjeva sila med vzporednima ploščama Casimirjev pojav je fizikalni pojav, ki ga je leta 1948 napovedal nizozemski fizik Hendrik Casimir, zaposlen v Philipsovih raziskovalnih laboratorijih.

Poglej Meritev in Casimirjev pojav

Celzijeva temperaturna lestvica

Célzijeva temperatúrna léstvica je lestvica za merjenje temperatur, ki jo je leta 1742 predlagal švedski astronom Anders Celsius.

Poglej Meritev in Celzijeva temperaturna lestvica

Centralno skladišče za radioaktivne odpadke v Brinju

Centralno skladišče za radioaktivne odpadke v Brinju (CSRAO) pri Ljubljani je bilo zgrajeno leta 1986.

Poglej Meritev in Centralno skladišče za radioaktivne odpadke v Brinju

Charles Édouard Guillaume

Charles Édouard Guillaume, švicarski fizik, * 15. februar 1861, Fleurier, Švica, † 13. maj 1938, Sèvres, Francija.

Poglej Meritev in Charles Édouard Guillaume

Charles Dillon Perrine

Charles Dillon Perrine, ameriško-argentinski astronom, * 28. julij 1867, Steubenville, Ohio, ZDA, † 21. junij 1951, Villa del Totoral, Argentina.

Poglej Meritev in Charles Dillon Perrine

Charles Soret

Charles Soret, švicarski fizik in kemik, * 23. september 1854, Ženeva, Švica, † 4. april 1904.

Poglej Meritev in Charles Soret

Charles Thomas Bolton

Charles Thomas »Tom« Bolton, ameriški astronom, * 18. april 1943, Camp Forrest pri Tullahomi, Tennessee, ZDA.

Poglej Meritev in Charles Thomas Bolton

Charles Wheatstone

Sir Charles Wheatstone, angleški fizik, elektrotehnik in izumitelj, * 6. februar 1802, Gloucester, Anglija, † 19. oktober 1875, Pariz, Francija.

Poglej Meritev in Charles Wheatstone

Claude Servais Mathias Pouillet

Claude Servais Mathias Pouillet, francoski fizik, * 16. februar 1791, Cuzance, Doubs, Francija, † 14. junij 1868, Pariz.

Poglej Meritev in Claude Servais Mathias Pouillet

Coriolisova sila

'''Zgoraj:''' V inercialnem (mirujočem) opazovalnem sistemu potuje črna krogla v ravni črti. '''Spodaj:''' Opazovalec (rdeča pika), ki stoji na premikajočem (vrtečem) se sistemu opazuje ukrivljeno gibanje krogle. Coriolisova sila je sila, ki povzroča odklon, oziroma ukrivljenje gibajočih teles z vidika opazovalca, ki se nahaja v vrtečem se sistemu, na primer na Zemlji.

Poglej Meritev in Coriolisova sila

Daljinomer

prizmo iz leta 1899 Daljinomér (tudi razdaljemér) je merilna priprava za merjenje razdalje od opazovalca do tarče na primer pri rabi v geodeziji, pri določevanju goriščne razdalje v fotografiji ali točnem namerjanju z orožjem.

Poglej Meritev in Daljinomer

Daniel Kirkwood

Daniel Kirkwood, ameriški astronom, * 27. september 1814, Okrožje Harford, Maryland, ZDA, † 11. junij 1895, Riverside, Kalifornija, ZDA.

Poglej Meritev in Daniel Kirkwood

David Gill

Sir David Gill, FRS, škotski astronom in urar, * 12. junij 1843, Aberdeen, grofija Aberdeenshire, Škotska, † 24. januar 1914, London, Anglija.

Poglej Meritev in David Gill

David Morris Lee

David Morris Lee, ameriški fizik, * 20. januar 1931, Rye, New York, ZDA.

Poglej Meritev in David Morris Lee

Delčnovalovna dualnost

Délčnovalóvna duálnost je koncept v kvantni mehaniki, da se lahko vsak delec ali kvantna entiteta opiše ali kot delec ali valovanje.

Poglej Meritev in Delčnovalovna dualnost

Desetiški ulomek

Desetíški ulómek je ulomek, katerega imenovalec je potenca števila 10.

Poglej Meritev in Desetiški ulomek

Detektor svetlobe

Detéktor svetlôbe ali fótodetéktor je fizikalna naprava, ki se uporablja v sistemih razsvetljave in fotometriji.

Poglej Meritev in Detektor svetlobe

Dielektrična spektroskopija

Dielektrična spektroskopija (včasih imenovana tudi impedančna spektroskopija) ali elektrokemična impedančna spektroskopija meri dielektrične lastnosti snovi kot funkcijo frekvence.

Poglej Meritev in Dielektrična spektroskopija

Dinamični vzgon

Dinámični vzgòn je sila, ki nastane zaradi gibanja telesa skozi tekočino in deluje prečno na smer gibanja.

Poglej Meritev in Dinamični vzgon

Dolžina

Dolžína je v običajni rabi poseben primer razdalje (prim. širina, višina), v fiziki in tehniki pa sta pojma dolžine in razdalje največkrat sopomenska.

Poglej Meritev in Dolžina

Domenico Maria de Novara

Domenico Maria de Novara da Ferrara, italijanski astronom in astrolog, * 1454, Ferrara, Italija, 1504, Bologna, Italija.

Poglej Meritev in Domenico Maria de Novara

Douglas Dean Osheroff

Hasselblad H4D-40 fotografira med izletom v Big Sur skupaj s svojimi študenti, 2011 Douglas Dean Osheroff, ameriški fizik, * 1. avgust 1945, Aberdeen, Washington, ZDA.

Poglej Meritev in Douglas Dean Osheroff

Družboslovna statistika

Družboslovna statistika se ukvarja z metodami merjenja in analizo podatkov v družboslovju.

Poglej Meritev in Družboslovna statistika

Edison Pettit

Edison Pettit, ameriški astronom, * 22. september 1889, Peru, Nebraska, ZDA, † 6. maj 1962, Tucson, Arizona, ZDA.

Poglej Meritev in Edison Pettit

Edward Emerson Barnard

Edward Emerson Barnard, ameriški astronom, * 16. december 1857, Nashville, Tennessee, ZDA, † 6. februar 1923, Williams Bay, Wisconsin, ZDA.

Poglej Meritev in Edward Emerson Barnard

Edward Mills Purcell

Edward Mills Purcell, ameriški fizik, * 30. avgust 1912, Taylorville, Illinois, ZDA, † 7. marec 1997, Cambridge, Massachusetts, ZDA.

Poglej Meritev in Edward Mills Purcell

Eksotermna reakcija

Eksotermna reakcija je kemijska reakcija, pri kateri se toplota sprošča, okolica pa segreva.

Poglej Meritev in Eksotermna reakcija

Ekvatorialni obroč

Hiparhov ekvatorialni obroč Ekvatoriálni obróč je bila astronomska merilna priprava v helenističnem svetu za določevanja točnega datuma pomladnega in jesenskega enakonočja.

Poglej Meritev in Ekvatorialni obroč

Električna energija

Eléktrična energíja je energija, ki se kot električno delo prenaša z električnim tokom v tokokrogu in se kot pojem lahko nanaša na več tesno povezanih oblik energije.

Poglej Meritev in Električna energija

Električni naboj

Eléktrični nabôj (v fiziki navadno kar naboj, v elektrotehniki pogosto elektrina) je ena temeljnih značilnosti snovi.

Poglej Meritev in Električni naboj

Električno polje

električnega naboja Eléktrično pólje je prostor, v katerem deluje električna sila na električni naboj.

Poglej Meritev in Električno polje

Elipsometrija

500x500px Elipsometríja je ena najbolj točnih nedestruktivnih optičnih metod za določanje optičnih značilnosti tankih plasti ali vrhnih slojev večplastnih snovi.

Poglej Meritev in Elipsometrija

Elmer Ambrose Sperry

Elmer Ambrose Sperry, ameriški izumitelj in podjetnik, * 12. oktober 1860, Cortland, New York, New York, ZDA, † 16. junij 1930, Brooklyn, New York, ZDA.

Poglej Meritev in Elmer Ambrose Sperry

Eratosten

Eratosten (tudi Eratostenes): Eratosthénes), starogrški matematik, geograf, astronom, pesnik in atlet (verjetno) kaldejskega porekla, * 276 pr. n. št., Kirena (sedaj Šahat, Libija), † 194 pr. n. št., Aleksandrija, Ptolemajski Egipt.

Poglej Meritev in Eratosten

Ernst Emil Alexander Back

Ernst Emil Alexander Back, nemški fizik, * 21. oktober, 1881, Freiburg, Baden Württemberg, Nemško cesarstvo, † 20. junij 1959, München, Nemčija.

Poglej Meritev in Ernst Emil Alexander Back

Evklidski prostor

Evklidski prostor je realni topološki vektorski prostor v katerem je definiran skalarni produkt.

Poglej Meritev in Evklidski prostor

Fahrenheitova temperaturna lestvica

Fahrenheitova temperatúrna léstvica je lestvica za merjenje temperatur, ki jo je leta 1724 predlagal nemški fizik Daniel Gabriel Fahrenheit.

Poglej Meritev in Fahrenheitova temperaturna lestvica

Fizikalna količina

Fizikálna količína (v tehniki se uporablja izraz veličína) je v fiziki in tehniki izsledek meritve, njeno vrednost po navadi izrazimo kot zmnožek brezrazsežne številske vrednosti in fizikalne enote.

Poglej Meritev in Fizikalna količina

Flogistonska teorija

Alkimist in zdravnik Johann Joachim Becher, avtor flogistonske teorije Flogistonska teorija (iz starogrškega: flogistón – goreti) je ovržena znanstvena teorija iz 17.

Poglej Meritev in Flogistonska teorija

François Jean Dominique Arago

François Jean Dominique Arago, katalonsko-francoski fizik, astronom in politik, * 26. februar 1786, Estagel pri Perpignanu, vzhodni Pireneji, Francija, † 2. oktober 1853, Pariz.

Poglej Meritev in François Jean Dominique Arago

Francesco Maurolico

Francesco Maurolico, italijanski matematik, fizik, astronom, duhovnik in menih, * 16. september 1494, Messina, Kraljevina Sicilija (sedaj Italija), † 21. ali 22. julij 1575, Messina.

Poglej Meritev in Francesco Maurolico

Franjo Dominko

Fran Dominko, slovenski fizik in astronom, * 26. julij 1903, Vodnjan, Pulj, Avstro-Ogrska (sedaj Hrvaška), † 22. februar 1987, Ljubljana, Slovenija.

Poglej Meritev in Franjo Dominko

Friedrich August Kekulé

Friedrich August Kekulé von Stradonitz, tudi August Kekulé, nemški kemik, * 7. september 1829, Darmstadt, † 13. julij 1896, Bonn.

Poglej Meritev in Friedrich August Kekulé

Friedrich Wilhelm Bessel

Friedrich Wilhelm Bessel, nemški astronom in matematik, * 22. julij 1784, Minden, Vestfalija, Prusija (sedaj Nemčija), † 17. marec 1846, Königsberg, Prusija (sedaj Kaliningrad, Rusija).

Poglej Meritev in Friedrich Wilhelm Bessel

Galaktična longituda

Definicija galaktičnih koordinat (rdeče – gal. longituda, zeleno – gal. latituda) Galaktična longituda ali galaktična dolžina (oznaka je l) je v astronomiji ena izmed galaktičnih koordinat, ki enolično določajo lego nebesnega telesa v galaktičnem koordinatnem sistemu.

Poglej Meritev in Galaktična longituda

Gaspard de Prony

Gaspard Clair François Marie Riche de Prony, francoski matematik in inženir, * 22. julij 1755, Chamelet, Beaujolais, Francija, † 29. julij 1839, Pariz.

Poglej Meritev in Gaspard de Prony

Gaussova gravitacijska konstanta

Gaussova gravitacíjska konstánta je astronomska in fizikalna konstanta in predstavlja gravitacijsko konstanto, izraženo v enotah Osončja, namesto v enotah mednarodnega sistema enot.

Poglej Meritev in Gaussova gravitacijska konstanta

Gaussova ukrivljenost

Od leve proti desni: ploskev z negativno Gaussovo ukrivljenostjo, (hiperboloid), ploskev z ničelno Gaussovo ukrivljenostjo (valj) in ploskev s pozitivno Gaussovo ukrivljenostjo (sfera). Gaussova ukrívljenost (oznaka \Kappa\) v določeni točki na ploskvi je v diferencialni geometriji produkt glavnih ukrivljenosti κ1 in κ2 v tej točki.

Poglej Meritev in Gaussova ukrivljenost

Generalna konferenca za uteži in mere

Generalna konferenca za uteži in mere (kratica CGPM) je najstarejša od treh mednarodnih organizacij, ustanovljenih po določilih metrske konvencije, ki zastopa interese članic pri vzpostavljanju merskih standardov.

Poglej Meritev in Generalna konferenca za uteži in mere

Geocentrični koordinatni čas

Geocentrični koordinatni čas (oznaka TCG iz angleškega izraza Geocentric Coordinate Time) je koordinatni čas namišljene ure v središču Zemlje, ki bi se gibala skupaj s središčem, vendar nanjo ne bi vplivalo podaljšanje časa zaradi relativnostnih pojavov.

Poglej Meritev in Geocentrični koordinatni čas

Geodetična precesija

Prikaz geodetične precesije. Geodétična precesija (tudi geodétični pojàv, de Sittrova precesíja, de Sittrov pojàv ali Fokkerjeva precesíja) je fizikalni pojav pri katerem ukrivljenost prostor-časa, ki jo predvideva splošna teorija relativnosti, vpliva na vektor vzdolž krožečega se telesa.

Poglej Meritev in Geodetična precesija

Geodetka

Geodétka (tudi redkeje geodetska črta) je v matematiki posplošitev pojma premice za »ukrivljene prostore«.

Poglej Meritev in Geodetka

Geodezija

Geodezíja ali zemljemérstvo je veda o merjenju, dimenziji in določitvi oblike Zemlje kot celote ali njenega dela.

Poglej Meritev in Geodezija

Geometrijska konstrukcija

Geometríjska konstrúkcija je risanje geometrijskih likov z največjo možno točnostjo.

Poglej Meritev in Geometrijska konstrukcija

George Biddell Airy

Sir George Biddell Airy, PRS, angleški astronom in matematik, * 27. julij 1801, Alnwick, grofija Northumberland, Anglija, † 2. januar 1892, Greenwich, sedaj del Londona, Anglija.

Poglej Meritev in George Biddell Airy

Gibalna količina

Gibálna količína je fizikalna količina, enaka zmnožku mase in hitrosti točkastega telesa.

Poglej Meritev in Gibalna količina

Giovanni Domenico Cassini

Giovanni Domenico Cassini I. (tudi Giandomenico), italijansko-francoski matematik, astronom in inženir, * 8. junij 1625, Perinaldo, Genovska republika, † 14. september 1712, Pariz, Francija.

Poglej Meritev in Giovanni Domenico Cassini

Giovanni Virginio Schiaparelli

Giovanni Virginio Schiaparelli, italijanski astronom in zgodovinar znanosti, * 4. marec 1835, Savigliano, Piemont, Italija, † 4. julij 1910, Milano, Italija.

Poglej Meritev in Giovanni Virginio Schiaparelli

Globalni sistem pozicioniranja

Umetniška upodobitev satelita serije Block IIF Nekaj sprejemnikov za civilno uporabo Globalni sistem pozicioniranja ali sistem globalnega pozicioniranja (kratica: GPS; Oborožene sile ZDA uporabljajo polno ime, NAVSTAR GPS – Navigational Satellite Timing and Ranging - Global Positioning System) je satelitski navigacijski sistem, ki se uporablja za določanje točne lege in časa kjerkoli na Zemlji ali v zemeljski tirnici.

Poglej Meritev in Globalni sistem pozicioniranja

Gostota

Gostôta (označba \rho\) je fizikalna količina, določena za homogena telesa kot razmerje med maso m\, in prostornino telesa V\,, kot razmerje med molsko maso M\, in molsko prostornino V_\, ali kot obratna vrednost specifične prostornine v\,: Enota za merjenje gostote je kg/m³, g/cm³ ipd.

Poglej Meritev in Gostota

Grad (enota)

Grad (g) je merska enota za merjenje kotov.

Poglej Meritev in Grad (enota)

Gravitacijska fizika

Gravitacíjska fízika po navadi označuje tisto področje fizike, ki raziskuje pojave povezane z gravitacijo.

Poglej Meritev in Gravitacijska fizika

Gravitacijska konstanta

Gravitacíjska konstánta je v fiziki izkustvena sorazmernostna konstanta, ki nastopa v Newtonovem splošnem gravitacijskem zakonu: v Poissonovi enačbi za gravitacijsko polje: v n-razsežnem Gaussovem gravitacijskem zakonu: pa tudi v Einsteinovi splošni teoriji relativnosti v njegovih enačbah polja: ali na primer v Kretschmannovem skalarju za Schwarzschildovo črno luknjo: Navadno se označuje z malo grško črko κ, ponekod z G, GN, \varkappa, redkeje z γ in v novejšem času tudi z \mathcal\.

Poglej Meritev in Gravitacijska konstanta

Gravitacijska sklopitvena konstanta

Gravitacijska sklopitvena konstanta (oznake \alpha_ \!\,, \alpha_\!\, ali \alpha_\!\) je v fiziki sklopitvena konstanta, ki določa gravitacijsko interakcijo med dvema nabitima osnovnima delcema z neničelno maso.

Poglej Meritev in Gravitacijska sklopitvena konstanta

Gregor Schoettl

‎Gregor Schoettl (tudi Schöttl), slovenski (avstrijski) filozof in fizik, * 14. februar 1732, Steyr, avstrijska Štajerska, † 4./5. november, 1777, Ljubljana.

Poglej Meritev in Gregor Schoettl

Heinrich Christian Schumacher

Heinrich Christian Schumacher, nemški astronom in geodet, * 3. september 1780, Bramstedt, Holstein, Nemčija, † 28. december 1850, Altona, Hamburg, Nemčija.

Poglej Meritev in Heinrich Christian Schumacher

Heinrich Rohrer

Heinrich Rohrer, švicarski fizik, * 6. junij 1933, Buchs, Švica, † 16. maj 2013, Wollerau, Švica.

Poglej Meritev in Heinrich Rohrer

Heinrich Rudolf Hertz

Heinrich Rudolf Hertz, nemški fizik, * 22. februar 1857, Hamburg, Nemčija, † 1. januar 1894, Bonn, Nemčija.

Poglej Meritev in Heinrich Rudolf Hertz

Heliometer

Kuffnerjevem observatoriju na Dunaju Razdeljena leča na dva dela Sončevega diska Heliometér (hḗlios – Sonce +: métron – meritev) je merilna priprava izvirno skonstruirana za merjenje sprememb Sončevega premera v različnih letnih časih med letom, predvsem v apsidnih točkah, prisončju in odsončju.

Poglej Meritev in Heliometer

Hendrik Christoffel van de Hulst

Hendrik Christoffel van de Hulst, nizozemski astronom, * 19. november 1918, Utrecht, Nizozemska, † 31. julij 2000, Leiden, Nizozemska.

Poglej Meritev in Hendrik Christoffel van de Hulst

Henri Pitot

Pitotova rojstna hiša v Aramonu Henri Pitot, francoski inženir in izumitelj, * 3. maj 1695, Aramon, Gard, Francija, † 27. december 1771, Aramon.

Poglej Meritev in Henri Pitot

Henrietta Swan Leavitt

Henrietta Swan Leavitt, ameriška astronomka, * 4. julij 1868, Lancaster, Massachusetts, ZDA, † 12. december 1921, Cambridge, Massachusetts, ZDA.

Poglej Meritev in Henrietta Swan Leavitt

Henry Cavendish

1766. Henry Cavendish, FRS, angleški fizik in kemik, * 10. oktober 1731, Nica (Nizza), Francija, † 24. februar 1810, London, Anglija.

Poglej Meritev in Henry Cavendish

Henry Gellibrand

Henry Gellibrand, angleški astronom, matematik in duhovnik, * 17. november 1597, Aldersgate, London, Anglija, † 16. februar 1636, London.

Poglej Meritev in Henry Gellibrand

Henry Kater

Henry Kater, FRS, angleški fizik in častnik nemškega porekla, * 16. april 1777, Bristol, Anglija, † 26. april 1835, York Gate.

Poglej Meritev in Henry Kater

Henry Moseley

Henry Gwyn Jeffreys Moseley, angleški fizik in častnik, * 23. november 1887, Weymouth, Dorset, Anglija, † 10. avgust 1915, Galipoli, Osmansko cesarstvo (sedaj Turčija).

Poglej Meritev in Henry Moseley

Hermann Ludwig Ferdinand von Helmholtz

Hermann Ludwig Ferdinand von Helmholtz, nemški fizik, matematik, fiziolog in biofizik, * 31. avgust 1821, Potsdam, Nemčija, † 8. september 1894, Berlin.

Poglej Meritev in Hermann Ludwig Ferdinand von Helmholtz

Hessov zakon

Germain Henri Hess (German Ivanovič Gess) (1802-1850) Hessov zákon je eden od osnovnih zakonov termodinamike.

Poglej Meritev in Hessov zakon

Hidrostatična tehtnica

Hidrostatična tehtnica je merilna priprava za merjenje vodnega (hidrostatičnega) tlaka.

Poglej Meritev in Hidrostatična tehtnica

Higrometer

Lasni vlagomer Psihrometer: mere: 250×150×835 mm po navodilih g. L. Andréeja, tedanjega profesorja fizike na idrijski realki, izdelal šolski sluga M. Kos narejeno v šol. l. 1913/14 http://www2.arnes.si/~kvidma2/Ucila_GJV/index.html Gimnazija Jurija Vege, Idrija Higrométer je merilna priprava za merjenje vlažnosti zraka.

Poglej Meritev in Higrometer

Hilbertov prostor

strune Hilbertov prôstor je v matematiki posplošitev pojma evklidskega prostora.

Poglej Meritev in Hilbertov prostor

Hiparh

Hipárh, tudi Hipárhos, starogrški astronom, geograf in matematik, * okoli 190 pr. n. št., Nikeja, Bitinija, Mala Azija (danes İznik, Turčija), † okoli 120 pr. n. št., verjetno otok Rod, Grčija.

Poglej Meritev in Hiparh

Hitrost gravitacije

Hitróst gravitácije se v okviru klasičnih teorij gravitacije nanaša na hitrost pri kateri se širijo spremembe v gravitacijskem polju.

Poglej Meritev in Hitrost gravitacije

Hitrost svetlobe

vodi. Hitróst svetlôbe je osnovna fizikalna konstanta, ki podaja hitrost, s katero se svetloba in drugo elektromagnetno valovanje širi v praznem prostoru.

Poglej Meritev in Hitrost svetlobe

Honoré Flaugergues

Honoré Flaugergues, francoski ljubiteljski astronom, * 16. maj 1755, Viviers, departma Ardèche, Francija, † 20. november 1830, Viviers (včasih navajajo kot datum smrti 26. november 1835).

Poglej Meritev in Honoré Flaugergues

Hookov zakon

enorazsežnem nateznem stanju Hookov zákon podaja raztezek ali skrček prožnega telesa pri deformaciji (raztezanju, stiskanju) z dano silo.

Poglej Meritev in Hookov zakon

Inercialna navigacija

Inercialna navigacija temelji na merjenju pospeškov v vseh treh smereh (x, y, z) in kotov zasuka okrog vzdolžne, prečne in navpične osi.

Poglej Meritev in Inercialna navigacija

Informacijski paradoks črnih lukenj

daljnogledom Event Horizon (EHT) in objavljena aprila 2019. Informacijski paradoks črnih lukenj je paradoks, ki izhaja iz kombinacije splošne teorije relativnosti in kvantne mehanike.

Poglej Meritev in Informacijski paradoks črnih lukenj

Infrardeča spektroskopija

Infrardeči spektrometer Varian Scimitar 1000 FTIR Infrardeča spektroskopija (IR spektroskopija ali vibracijska spektroskopija) je spektroskopska metoda, pri kateri opazujemo interakcijo infrardeče svetlobe s snovjo.

Poglej Meritev in Infrardeča spektroskopija

Interferenca

Interferenca dveh nasprotno potujočih valovanj (zelena in modra) v eni razsežnosti ter novonastali val (rdeča) Interferénca je pojav, ko se dve koherentni valovanji srečata na istem mestu in nastane nov valovni vzorec.

Poglej Meritev in Interferenca

Interferometrija

razdalje med tremi zrcali. Interferometríja je družina tehnik v kateri se valovanje, po navadi elektromagnetno, položi eno na drugo (superponira) za pridobivanje informacij o valovanju.

Poglej Meritev in Interferometrija

Irwin Ira Shapiro

Irwin Ira Shapiro, ameriški astrofizik, * 10. oktober 1929, New York, New York, ZDA.

Poglej Meritev in Irwin Ira Shapiro

Isaac Newton

Sir Isaac Newton, PRS, angleški fizik, matematik, astronom, filozof, ezoterik in alkimist, * 4. januar 1643 (25. december 1642, stari angleški koledar), hamlet Woolsthorpe-by-Colsterworth pri Grenthamu, grofija Lincolnshire, Anglija, † 31. marec (20. marec) 1727, Kensington, London, Anglija.

Poglej Meritev in Isaac Newton

Ivan Dizma Florjančič de Grienfeld

Ducatus Carnioliae Tabula Chorographica Janez Dizma Florjančič de Grienfeld (tudi Johannes (ali Ivan) Dizma Floriantschitsch de Grienfeld), astronom, matematik, geograf in kartograf, * 1. julij 1691, Ljubljana, † do 1757.

Poglej Meritev in Ivan Dizma Florjančič de Grienfeld

Izsev

nadorjakinj v območju velikem le nekaj parsekov. Izsév (tudi síj in redkeje luminóznost, ter nepravilno svetlost ali svetilnost) (oznaka L) je v astronomiji količina energije, ki jo astronomsko telo izseva na enoto časa, oziroma oddana moč sevanja v obliki fotonov.

Poglej Meritev in Izsev

Jacques Cassini

Jacques Cassini II., francoski astronom in geograf, * 8. februar 1677, Pariz, Francija, † 18. april 1756, Thury pri Clermontu, Francija.

Poglej Meritev in Jacques Cassini

James Edward Keeler

James Edward Keeler, ameriški astronom in astrofizik, * 10. september 1857, La Salle, Illinois, ZDA, † 12. avgust 1900, San Francisco, Kalifornija, ZDA.

Poglej Meritev in James Edward Keeler

James Prescott Joule

James Prescott Joule, angleški fizik, matematik in pivovar, * 24. december 1818, Salford pri Manchestru, grofija Lancashire, Anglija, † 11. oktober 1889, Sale pri Londonu.

Poglej Meritev in James Prescott Joule

Jan Hendrik Oort

Jan Hendrik Oort, nizozemski astronom, * 28. april 1900, Franeker, Nizozemska, † 5. november 1992, Leiden, Nizozemska.

Poglej Meritev in Jan Hendrik Oort

Janez Krstnik Schoettl

Janez Krstnik Schoettl (tudi Schöttl), slovenski jezuit, matematik in astronom, * 1724, Steyr, avstrijska Štajerska, † 1777.

Poglej Meritev in Janez Krstnik Schoettl

Jean Richer

Jean Richer, francoski astronom, * 1630, Francija, † 1696, Pariz.

Poglej Meritev in Jean Richer

Jean-Daniel Colladon

Jean-Daniel Colladon, švicarski fizik, inženir in izumitelj, * 15. december 1802, Ženeva, † 30. junij 1893, Ženeva.

Poglej Meritev in Jean-Daniel Colladon

Jean-Dominique Cassini

Jean-Dominique grof de Cassini IV., francoski astronom, * 30. junij 1748, Pariz, Francija, † 18. oktober 1845, Thury-sous-Clermont, Francija.

Poglej Meritev in Jean-Dominique Cassini

Jean-Felix Picard (astronom)

Jean-Felix Picard, francoski astronom in duhovnik, * 21. julij 1620, La Fleche, Sartha, Francija, † 12. julij 1682, Pariz.

Poglej Meritev in Jean-Felix Picard (astronom)

Jesse Ramsden

Jesse Ramsden, angleški optik, izdelovalec astronomskih in znanstvenih inštrumentov in izumitelj, * 6. oktober 1735, Salterhebble, grofija, Yorkshire, Anglija, † 5. november 1800, Brighton, grofija Essex, Anglija.

Poglej Meritev in Jesse Ramsden

Jožef Stefan

strn_1985 Doprsni kip Jožefa Stefana na Univerzi na Dunaju Jožef Stefan, fizik, matematik, elektrotehnik in pesnik, * 24. marec 1835, Šentpeter pri Žrelcu (sedaj predel Celovca), Avstrijsko cesarstvo (sedaj Avstrija), † 7. januar 1893, Dunaj, Avstro-Ogrska (sedaj Avstrija).

Poglej Meritev in Jožef Stefan

Johann Heinrich Lambert

Lambertov verižni ulomek iz ''Mémoires sur quelques propriétés remarquables des quantités transcendantes, circulaires et logarithmiques'' (1761, tiskano leta 1768) Johann Heinrich Lambert, francosko-švicarsko-nemški matematik, fizik, astronom in filozof, * 26.

Poglej Meritev in Johann Heinrich Lambert

Johann Jakob Balmer

Johann Jakob Balmer, švicarski matematik in fizik, * 1. maj 1825, Lausen, Basel-Landschaft, Švica, † 12. marec 1898, Basel, Švica.

Poglej Meritev in Johann Jakob Balmer

John Evan Baldwin

John Evan Baldwin, FRS,Longair (2011).

Poglej Meritev in John Evan Baldwin

John Henry Poynting

John Henry Poynting, FRS, angleški fizik, * 9. september 1852, Parsonage, Monton, Manchester, grofija Lancashire, Anglija, † 30. marec 1914, Birmingham, grofija Warwickshire, Anglija.

Poglej Meritev in John Henry Poynting

John Michell

John Michell, angleški astronom in geolog, * 1724, grofija Nottinghamshire, Anglija, † 21. april 1793, Thornhill, Yorkshire.

Poglej Meritev in John Michell

John Stewart Bell

John Stewart Bell, irski fizik, * 28. junij 1928, Belfast, Severna Irska, † 1. oktober 1990, Belfast.

Poglej Meritev in John Stewart Bell

John Thomas Romney Robinson

Častiti John Thomas Romney Robinson, irski astronom in fizik, * 23. april 1792, Dublin, Irska, † 28. februar 1882, Armagh, Irska.

Poglej Meritev in John Thomas Romney Robinson

Joseph Jérôme Lefrançois de Lalande

Pokopališču Père-Lachaise Joseph Jérôme Lefrançois de Lalande (tudi Jér Le Français de la Lande), francoski astronom, matematik, pisatelj, enciklopedist in prostozidar, * 11. julij 1732, Bourg-en-Bress, departma Ain, Francija, † 4. april 1807, Pariz, Francija.

Poglej Meritev in Joseph Jérôme Lefrançois de Lalande

Joseph Louis Gay-Lussac

Joseph Louis Gay-Lussac, francoski fizik in kemik, * 6. december 1778, Saint-Léonard-de-Noblat, Haute Vienne, Francija, † 10. maj 1850, Pariz, Francija.

Poglej Meritev in Joseph Louis Gay-Lussac

Joseph von Fraunhofer

Joseph von Fraunhofer, nemški optik in fizik, * 6. marec 1787, Straubing, Nemčija, † 7. junij 1826, München, Nemčija.

Poglej Meritev in Joseph von Fraunhofer

Kalij

Kálij je kemični element v periodnem sistemu elementov z znakom K in atomskim številom 19.

Poglej Meritev in Kalij

Kalip

Kalip (Kalipos, Kalippus, Calippus) (Kállipos), starogrški astronom, * okoli 370 pr. n. št., Kizik, (Kyzikos, Cyzic, Cyzicus) na Mramornem morju, † 300 pr. n. št.

Poglej Meritev in Kalip

Kalorimeter

Kaloriméter ali toplotni števec je priprava namenjena meritvam porabljene toplotne energije v stavbah ali posameznih stanovanjih.

Poglej Meritev in Kalorimeter

Kaplja

pipe. Pecelj, na katerem je visela kaplja pred odtrganjem, se razdeli v tri kapljice, ki sledijo kaplji. Trk kaplje ob gladino se nadaljuje z različnimi, včasih zanimivimi in lepimi pojavi supertekočega helija Káplja je majhna količina kapljevine, ki jo pretežno ali obdajajo proste ploskve med kapljevino in okoliškim plinom, kot na primer dežna kaplja, kaplja rose.

Poglej Meritev in Kaplja

Katerjevo nihalo

Katerjevo nihálo je obrnljivo nihalo, ki ga je skonstruiral in izdelal angleški fizik in stotnik Henry Kater leta 1817 za točno merjenje težnega pospeška.

Poglej Meritev in Katerjevo nihalo

Kelvin

Kelvin (oznaka K) je osnovna enota SI termodinamične temperature.

Poglej Meritev in Kelvin

Keplerjevi zakoni

Képlerjevi zakóni so eksperimentalno pridobljeni zakoni, ki opisujejo gibanje planetov okrog Sonca.

Poglej Meritev in Keplerjevi zakoni

KIC 8462852

KIC 8462852.

Poglej Meritev in KIC 8462852

Kleomed

Kleoméd ali Kleomédes (Kleomḗdēs), starogrški astronom in filozof, * okoli 120, mogoče Lisimahija, Helespont, Grčija, † okoli 190.

Poglej Meritev in Kleomed

Klinometer

Preprost, doma izdelan klinometer Klinométer je merilna priprava za merjenje naklona in nagiba, ki je sestavljena iz grezila, kotne skale in vizirnega dela.

Poglej Meritev in Klinometer

Kljunasto merilo

Digitalno kljunasto merilo Uporaba Vernierovega kljunastega merila Kljúnasto merílo (pogovorno, v žargonu 'šubler' (iz nemščine die Schublehre - dobesedno potisno merilo)) je merilna priprava za merjenje razdalj z natančnostjo od 0,1 mm, pri desetiškem noniju, ali pa do 0,02 mm pri petdesetiškem noniju.

Poglej Meritev in Kljunasto merilo

Koherentno valovanje

Koherénca je značilnost valovanj z enako frekvenco in enako polarizacijo, ko je fazna razlika med izbranima valovanjema konstantna.

Poglej Meritev in Koherentno valovanje

Kondicioniranje signala

V elektroniki je kondicioniranje signala manipulacija analognega signala na tak način, da ta izpolnjuje zahteve za nadaljnjo obdelavo v naslednji fazi.

Poglej Meritev in Kondicioniranje signala

Konfokalni mikroskop

Konfokalna ali sožariščna mikroskopija je mikroskopska tehnika, ki nadgrajuje klasično presevno mikrosopijo.

Poglej Meritev in Konfokalni mikroskop

Konstanta fine strukture

Konstánta fíne struktúre (tudi elektromagnetna sklopitvena konstanta, običajna oznaka mala grška črka alfa (\alpha \!\)) je brezrazsežna fizikalna konstanta, ki se jo pogosto sreča v atomski fiziki.

Poglej Meritev in Konstanta fine strukture

Koordinatni čas

Koordinatni čas omogoča merjenje časa v določenem koordinatnem sistemu.

Poglej Meritev in Koordinatni čas

Kotna ločljivost

Kótna ločljívost ali prostórska ločljívost opisuje sposobnost poljubne slikovne naprave, kot so na primer optični ali radijski daljnogled, mikroskop, fotoaparat, videokamera ali človeško oko, da razločuje majhne podrobnosti teles in tako predstavlja eno od glavnih določilnic slikovne ločljivosti.

Poglej Meritev in Kotna ločljivost

Kozmični žarki

Kózmični žárki so osnovni delci visokih energij iz vesoljskega prostora, ki trčijo z Zemljinim ozračjem.

Poglej Meritev in Kozmični žarki

Kroženje ogljika

Proces kroženja ogljika Kroženje ogljika je premeščanje ogljika med zemeljsko skorjo, organizmi, hidrosfero in atmosfero.

Poglej Meritev in Kroženje ogljika

Kvadratni zakon upora

Kvadrátni zákon upòra opisuje upor sredstva na telo, ki se giblje v tekočini, ali pojav, da se tekočina upira pretakanju po cevi.

Poglej Meritev in Kvadratni zakon upora

Kvantitativno raziskovanje

Kvantitativno raziskovanje (kvantitativna metoda) je razlaganje pojavov z zbiranjem številčnih podatkov, ki jih analiziramo z uporabo matematičnih metod, natančneje statistično.

Poglej Meritev in Kvantitativno raziskovanje

Kvantna fluktuacija

spontanega parametričnega sipanja (SPDC). Kvántna fluktuácija (fluktuácija vákuumskega stánja ali vákuumska fluktuácija) je v kvantni mehaniki trenutna sprememba količine energije v točki prostora, ki ga opisuje Heisenbergovo načelo nedoločenosti.

Poglej Meritev in Kvantna fluktuacija

Kvantna superpozicija

Kvantna superpozicija je značilnost, ki se pojavlja v kvantni mehaniki.

Poglej Meritev in Kvantna superpozicija

Kvantno stanje

Kvantno stanje je v kvantni mehaniki stanje, ki v popolnosti opisuje kvantni sistem.

Poglej Meritev in Kvantno stanje

Landoltov kolobar

Landoltovi kolobarjasti optotipi različnih velikosti in usmerjenosti Tablica Golovin-Sivceva Landoltov kolobar (tudi japonski preskus vida, Landoltov (prekinjeni) obroč) je optotip (očesna razpredelnica) – standardizirani simbol za preskus vida.

Poglej Meritev in Landoltov kolobar

Laserski vibrometer

Laserski vibrometer (tudi laserski Doppler vibrometer, LDV) je optična merilna naprava za merjenje lastnosti vibracij površine.

Poglej Meritev in Laserski vibrometer

Lastno gibanje

Barnardove zvezde kaže lego vsakih 5 let v odbdobju med 1985 in 2005 Lástno gíbanje zvezde je meritev spremembe njene lege na nebu skozi časovno obdobje, ko se izključijo vsa nelastna gibanja.

Poglej Meritev in Lastno gibanje

LIGO

Nadzorna soba Naprednega LIGO v Livingstonu med prvim opazovalnim zagonom (O1) Observatorij gravitacijskega valovanja z laserskim interferometrom (izvirno, okrajšano LIGO) je fizikalni poskus in observatorij za zaznavanje gravitacijskega valovanja in razvoj opazovanja gravitacijskega valovanja kot astronomskega orodja.

Poglej Meritev in LIGO

Ločitev spina in naboja

Ločitev spina in naboja je v fiziki pojav, ki se kaže v obliki nenavadnega obnašanja elektronov, ki se nahajajo v tankih prevodnikih (nanocevka).

Poglej Meritev in Ločitev spina in naboja

Lojze Vodovnik

Lojze Vodovnik, slovenski računalnikar in profesor, * 6. september 1933, Maribor, † 14. junij 2000, Ljubljana.

Poglej Meritev in Lojze Vodovnik

Loránd Eötvös

Baron Loránd Eötvös de Vásárosnamény, madžarski fizik, * 27. julij 1848, Budim, Avstrijsko cesarstvo (sedaj Madžarska), † 8. april 1919, Budimpešta, Madžarska sovjetska republika (sedaj Madžarska).

Poglej Meritev in Loránd Eötvös

Lorentzeva transformacija

Lorentzeva transformácija je kot linearna transformacija v fiziki predpis, ki ohranja prostorskočasovni razmik med dvema dogodkoma v prostoru Minkowskega in pri tem pušča izhodišče nepomično.

Poglej Meritev in Lorentzeva transformacija

Ludwig Edward Boltzmann

Ludwig Edward Boltzmann, avstrijski fizik in filozof, * 20. februar 1844, Dunaj, Avstrijsko cesarstvo (sedaj Avstrija), † 5. september 1906, Devin pri Trstu, Avstro-Ogrska (sedaj Italija).

Poglej Meritev in Ludwig Edward Boltzmann

Luna

Luna je Zemljin edini naravni satelit.

Poglej Meritev in Luna

Maarten Schmidt

Maarten Schmidt, nizozemsko-ameriški astronom, * 28. december 1929, Groningen, Nizozemska, † 17. september 2022 Schmidt je bil najbolj znan po merjenju razdalj kvazarjev.

Poglej Meritev in Maarten Schmidt

Machovo načelo

Machovo načelo je v teoretični fiziki in še posebej v klasičnih gravitacijskih teorijah nejasna domneva, ki jo je prvi izrekel avstrijski fizik in filozof Ernst Mach leta 1893.

Poglej Meritev in Machovo načelo

Magnetni moment

Magnétni momènt (tudi magnétni dípolni momènt) je vektorska količina, ki določa navor magnetnega polja na paličasti magnet ali na tuljavo, po kateri teče električni tok.

Poglej Meritev in Magnetni moment

Makoto Kobajaši (fizik)

Makoto Kobajaši (Kobayashi Makoto), japonski fizik, * 7. april 1944, Nagoja, Japonska.

Poglej Meritev in Makoto Kobajaši (fizik)

Manometer

parnem stroju. Izdelovalec Söderströms gjuteri- och mek. verkstads A.-B., Norrköping, Švedska Manométer je fizikalna merilna priprava za merjenje tlaka.

Poglej Meritev in Manometer

Marc Aaronson

Marc A. Aaronson, ameriški astronom, * 24. avgust 1950, Los Angeles, Kalifornija, ZDA, † 30. april 1987, Narodni observatorij Kitt Peak pri Tucsonu, Arizona, ZDA.

Poglej Meritev in Marc Aaronson

Marie Alfred Cornu

Marie Alfred Cornu, francoski fizik, * 6. marec 1841, Orléans, Francija, † 12. april 1902, Romorantin, Francija.

Poglej Meritev in Marie Alfred Cornu

Marijanski jarek

Marijanski jarek Marijanski jarek je najgloblji poznani del svetovnih oceanov in najnižja točka površja Zemljine skorje.

Poglej Meritev in Marijanski jarek

Masa

merjenje mase (na sliki replika v pariškem muzeju Cité des Sciences et de l'Industrie) šeststrane prizme za uporabo pri tehntnicah – masa: 2 kg; višina: 49 mm; širina: 92 mm Mása (māza – ječmenova pita, gruda (testa)) je značilnost fizikalnih teles, ki meri količino snovi telesa.

Poglej Meritev in Masa

Matematična fizika

verjetnostnimi amplitudami (desno). Matemátična fízika se nanaša na razvoj matematičnih znanstvenih metod za uporabo v fiziki in je teorija matematičnih modelov pri raziskovanju fizikalnih pojavov.

Poglej Meritev in Matematična fizika

Matematična konstanta

Matematična konstanta je količina v matematiki, ki ne spreminja svoje vrednosti.

Poglej Meritev in Matematična konstanta

Matrika razdalj

Matrika razdalj je matrika, ki vsebuje razdalje med posameznimi elementi množice.

Poglej Meritev in Matrika razdalj

Max Planck

Max Karl Ernst Ludwig Planck, nemški fizik, * 23. april 1858, Kiel, Schleswig, Kraljevina Danska (sedaj Nemčija) † 4. oktober 1947, Göttingen, zasedena Nemčija.

Poglej Meritev in Max Planck

Mednarodni urad za uteži in mere

Pečat Mednarodni urad za uteži in mere (akronim BIPM) je mednarodna organizacija za standardizacijo s sedežem v pariškem predmestju Sèvres, ki vzdržuje mednarodni sistem enot in skrbi za skladnost merskih enot na mednarodni ravni.

Poglej Meritev in Mednarodni urad za uteži in mere

Memristor

Memrístor (dvozloženka od angleških besed memory resistor - pomnilniški upornik) je novejši pasivni dvopolni elektronski element, zamišljen kot nelinearni element električnega vezja, ki povezuje električni naboj in magnetni pretok.

Poglej Meritev in Memristor

Meroslovje

Znanstvenik stoji pred preskusno napravo Microarcsecond Metrology (MAM). Meroslovje ali s tujko metrologija je znanstvena in tehniška veda o merjenju.

Poglej Meritev in Meroslovje

Merska enota

Mérska enôta je v meroslovju standardna enota pri merjenju fizikalnih količin.

Poglej Meritev in Merska enota

Meter

Kocka s stranico enega metra, ob njej otrok za ponazoritev Méter (simbol m) je osnovna enota SI za merjenje dolžine, enaka razdalji, ki jo svetloba prepotuje v vakuumu v sekunde.

Poglej Meritev in Meter

Mikrometer (merilna priprava)

Zunanji mikrometer Mikrométer (tudi mikrometrski vijak ali vijačno merilo) je merilna priprava za merjenje majhnih razdalj s točnostjo do 0,01 mm, nekatere izvedbe pa celo do 1 μm.

Poglej Meritev in Mikrometer (merilna priprava)

Minuta

Minúta je.

Poglej Meritev in Minuta

Moč

Móč je skalarna fizikalna količina, določena kot delo, opravljeno v enoti časa.

Poglej Meritev in Moč

Mohsova trdotna lestvica

Mohsovo trdòtno léstvico je leta 1812 sestavil nemški geolog in mineralog Friedrich Mohs za merjenje trdote mineralov in umetnih snovi.

Poglej Meritev in Mohsova trdotna lestvica

Molski delež

Mólski délež, tudi množinski delež (oznaka X), označuje delež molekul posamezne komponente v zmesi in je merilo za merjenje koncentracije.

Poglej Meritev in Molski delež

Moseleyjev zakon

Fotografski posnetek rentgenskih emisijskih črt \mathrmK_\alpha\, in \mathrmK_\beta\, za več elementov Moseleyjev zakon.

Poglej Meritev in Moseleyjev zakon

Načelo komplementarnosti

Načêlo komplementárnosti je eno najpomemnejših metodoloških in hevrističnih načel znanosti in osnovno načelo kvantne mehanike, tesno povezano s kopenhaško interpretacijo.

Poglej Meritev in Načelo komplementarnosti

Nadmorska višina

Kandijske železniške postaje Nadmôrska višína (skrajšano n. v.) je absolutna višina točke na Zemeljinem površju, merjena od ravni morske gladine (in ne od središča Zemlje).

Poglej Meritev in Nadmorska višina

Nagib vrtilne osi

Nagíb vrtílne osí je v astronomiji kot med osjo vrtenja telesa (planeta ali naravnega satelita) okrog svoje osi in pravokotnico na ravnino kroženja.

Poglej Meritev in Nagib vrtilne osi

Nanometer

Nánométer (označba nm) je enota za merjenje dolžine, enaka eni 1 milijardinki metra, tj.

Poglej Meritev in Nanometer

Navor

Navòr (starejša izraza vrtílni momènt in rotacíjski momènt) (oznaka M) je v fiziki količina, ki nastopa pri kroženju točkastega telesa in vrtenju togega telesa.

Poglej Meritev in Navor

Negativna energija

Negativna energija je koncept, ki se v fiziki rabi za pojasnitev narave določenih polj, vključno z gravitacijskim poljem in različnimi pojavi kvantnih polj.

Poglej Meritev in Negativna energija

Negotovost

Nègotóvost je izraz, ki se različno rabi na več področjih kot so: filozofija, statistika, ekonomija, zavarovalništvo, psihologija, sociologija, tehnika in informatika.

Poglej Meritev in Negotovost

Nevtrino

Nevtríno je osnovni delec s spinom 1/2, zatorej spada med fermione.

Poglej Meritev in Nevtrino

Nicolas-Louis de Lacaille

Abbé Nicolas Louis de Lacaille, francoski astronom, * 15. marec 1713, Rumigny, Ardeni, Francija, † 21. marec 1762, Pariz, Francija.

Poglej Meritev in Nicolas-Louis de Lacaille

Niels Henrik David Bohr

Niels Henrik David Bohr, danski fizik, * 7. oktober 1885, København, Danska, † 18. november 1962, København.

Poglej Meritev in Niels Henrik David Bohr

Nikolaj Kopernik

Nikolaj Kopernik, latinizirano Nicolaus Copernicus, poljski astronom, matematik, pravnik, zdravnik, administrator in ekonomist, * 19. februar 1473, Torunj, Kraljevska Prusija (sedaj Poljska), † 24. maj 1543, Frombork, Kraljeva Prusija, Malborško vojvodstvo (zdaj Poljska).

Poglej Meritev in Nikolaj Kopernik

Observatorij Višnjan

Observatorij Višnjan Observatorij Višnjan (koda IAU 120 Visnjan), je astronomski observatorij v istrskemu mestecu Višnjan na Hrvaškem.

Poglej Meritev in Observatorij Višnjan

Ohranitveni zakon

Ohranítveni zákon v fiziki trdi, da se določena merljiva značilnost izoliranega fizikalnega sistema ne spremeni, če se spremeni njegovo stanje.

Poglej Meritev in Ohranitveni zakon

Olof Petrus Hjorter

Olof Petrus Hjorter (tudi Hiorter), švedski astronom, * 1696, Rödön, Jämtland, Švedska, † 25. april 1750, Uppsala, Švedska.

Poglej Meritev in Olof Petrus Hjorter

Onesnaženje Tržaškega zaliva

Onesnaženje z živim srebrom je pereč problem po vsem svetu.Zato je spremljanje količin živega srebra v našem okolju nujna.Porečje Soče in Idrijce ter Tržaški zaliv so med najbolj kontaminiranimi področji v Evropi.Ker je v Tržaškem zalivu razmeroma malo vode,manj kot v kakšnem velikem jezeru je izjemno občutljiv na ekološke spremembe.Zaradi izpiranja rudniških odpadkov iz zaprtega rudnika v Idriji, se preko Idrijce in Soče vsako leto v njega nateče okrog tono in pol živega srebra.Po nekaterih ocenah je v zalivu že okrog 35 do 40 tisoč ton živega srebra.

Poglej Meritev in Onesnaženje Tržaškega zaliva

Optično vlakno

Šop optičnih vlaken Optično vlakno je zelo tanko vlakno optično čiste snovi, po katerem lahko potuje svetloba.

Poglej Meritev in Optično vlakno

Paradoks sevanja nabitih delcev v gravitacijskem polju

Paradóks sévanja nabítih délcev v gravitácijskem pólju (ali paradóks nabója v gravitácijskem polju) je navidezni fizikalni paradoks v kontekstu splošne teorije relativnosti.

Poglej Meritev in Paradoks sevanja nabitih delcev v gravitacijskem polju

Parsek

Pársek (oznaka pc) je dolžinska enota, ki se največ uporablja v astronomiji in astrofiziki.

Poglej Meritev in Parsek

Pavel Karlovič Šternberg

Pavel Karlovič Šternberg, ruski astronom, revolucionar, boljševik in državnik, * 2. april 1865, Orjol, Ruski imperij (danes Rusija), † 1. februar 1920, Moskva, Sovjetska zveza (danes Rusija).

Poglej Meritev in Pavel Karlovič Šternberg

Pavla Ranzinger

Pavla Ranzinger, slovenska astronomka, * 1933.

Poglej Meritev in Pavla Ranzinger

Peta sila

Pêta síla je v fiziki domnevna sila, ki naj bi obstajala poleg znanih štirih osnovnih sil.

Poglej Meritev in Peta sila

Philippe de La Hire

Philippe de La Hire (ali Lahire), francoski matematik, astronom, fizik, prirodoslovec in slikar, * 18. marec 1640, Pariz, Francija, † 21. april 1718, Pariz.

Poglej Meritev in Philippe de La Hire

Pierre Charles Le Monnier

Pierre Charles Le Monnier (včasih tudi Lemonnier), francoski astronom, * 23. november 1715, Pariz, Francija, † 2. april 1799, Héril pri Bayeuxu, Francija.

Poglej Meritev in Pierre Charles Le Monnier

Pierre-François-André Méchain

Pierre-François-André Méchain, francoski astronom, * 16. avgust 1744, Laon, Francija, † 20. september 1804, Castillion de la Plana, Španija.

Poglej Meritev in Pierre-François-André Méchain

Piknometer

alt.

Poglej Meritev in Piknometer

Pitot-Prandtlova cev

Pitot-Prandtlova cev v merilni napravi za letalo Airbus A380 Pitot-Prandtlova cev na helikopterju Kamov Ka-26 Pitot-Prandtlova cev (tudi Pitotova cev ali Prandtlova cev) je priprava za merjenje hitrosti plina z znano gostoto.

Poglej Meritev in Pitot-Prandtlova cev

Planckov zakon

črnega telesa Planckov zákon (starejše redkeje tudi Wien-Planckov zakon) je v fiziki zakon, ki podaja spektralno gostoto elektromagnetnega valovanja pri vseh valovnih dolžinah idealnega črnega telesa pri absolutni temperaturi T. Kot funkcija frekvence \nu je Planckov zakon zapisan kot: V odvisnosti od valovne dolžine \lambda je Planckov zakon: Tu so h Planckova konstanta, c hitrost svetlobe v vakuumu, k_ Boltzmannova konstanta in e osnova naravnih logaritmov.

Poglej Meritev in Planckov zakon

Pojav Jarkovskega

'''Pojav Jarkovskega:''' Sila na asteroid nastane zaradi izsevanih fotonov. Na sliki je prikazana sila za progradno se gibajoči asteroid. V tem primeru komponenta sile deluje v smeri gibanja asteroida. Asteroid se v spirali oddaljuje od Sonca Pojáv Jarkovskega se kaže kot izredno majhna (netežnostna) sila, ki je posledica anizotropnega (ali odvisnega od smeri) sevanja termičnih fotonov s površine nebesnih teles.

Poglej Meritev in Pojav Jarkovskega

Pojav JORP

naklon tirnice. Pojàv JORP ali pojav Jarkovski-O’Keefe-Radzijevski-Paddack je v nebesni mehaniki pojav, ki se kaže kot spreminjaje hitrosti vrtenja nebesnega telesa ali spreminjanja nagiba vrtilne osi zaradi anizotropnega (ali odvisnega od smeri) sevanja termičnih fotonov s površine nebesnih teles.

Poglej Meritev in Pojav JORP

Položajna temeljna geodetska mreža Slovenije

Položajna temeljna geodetska mreža Slovenije je v geodeziji sistem, ki omogoča izmero in uporabo geodetskih podatkov v Sloveniji.

Poglej Meritev in Položajna temeljna geodetska mreža Slovenije

Ponovljivost

Ponovljívost ali repetitívnost je značilnost kakovosti meritev, ki jih je izvedel posameznik ali merilna priprava na istem merjencu in pod enakimi pogoji.

Poglej Meritev in Ponovljivost

Popolni odboj

Popólni odbòj ali totálni odbòj je optični pojav, pri katerem se vpadni žarek na meji med optično gostejšim in optično redkejšim sredstvom v celoti odbije, če je vpadni kot večji od mejnega kota.

Poglej Meritev in Popolni odboj

Poskus

Poskus (tudi poizkus in preskus) ali eksperiment je korak v znanstveni metodi, ki dá najprimernejšega med modeli ali domnevami.

Poglej Meritev in Poskus

Pot

Pót v fiziki označuje razdaljo, ki jo telo prepotuje med gibanjem iz ene lege v drugo.

Poglej Meritev in Pot

Potisk

F-15 Eagle normalno deluje. Največji potisk je 79 kN brez dodatnega izgorevanja, drugače pa 129,7 kN. Potísk je reakcijska sila, ki nastane, ko sistem izvrže ali pospeši maso v eni smeri.

Poglej Meritev in Potisk

Povlek prostora

Povlek prostora (tudi vrtinčenje prostora) je pojav, ki po Einsteinovi splošni teoriji relativnosti spreminja prostor in čas ob pospešeno gibajočem ali vrtečem se telesu.

Poglej Meritev in Povlek prostora

Površinska napetost

Površinska napetost milnice v mreži kocke Cvet se zaradi površinske napetosti ne potopi Površínska napétost je pojav, da se gladina kapljevine obnaša kot prožna plošča.

Poglej Meritev in Površinska napetost

Prasevanje

Prásévanje (ali kózmično mikrovalóvno sévanje ozádja) je v fizikalni kozmologiji vrsta elektromagnetnega valovanja, ki zapolnjuje Vesolje, in izvira iz časa, ko je Vesolje postalo prozorno, bilo staro približno 379.000 let in imelo temperaturo približno 3000 K.

Poglej Meritev in Prasevanje

Precesija enakonočij

hohe_2013 Precesíja enakonóčij ali precesíja Zêmljine vrtílne osí je precesija Zemljine vrtilne osi.

Poglej Meritev in Precesija enakonočij

Prehod Venere

Prehod Venere prek Sončeve ploskve 8. junija 2004 Prehôd Vénere je astronomski pojav, do katerega pride takrat, ko so na isti premici poravnani Sonce, Venera in Zemlja tako, da je Venera med Soncem in Zemljo.

Poglej Meritev in Prehod Venere

Premogovnik Velenje

Jašek Preloge 1958 Premogovnik Velenje je bil odprt 11.

Poglej Meritev in Premogovnik Velenje

Problem obzorja

kavzalnosti ne sekata. WMAP. Problém obzórja (včasih tudi próblem homogénosti) je problem s standardnim kozmološkim modelom prapoka, ki ga je v glavnem identificiral v poznih 1960-ih Charles William Misner.

Poglej Meritev in Problem obzorja

Projektivna geometrija

Projektivna geometrija je posplošena geometrija, ki poleg običajnih točk kot povsem enakovredne obravnava še točke v neskončnosti.

Poglej Meritev in Projektivna geometrija

Prostorski kot

'''Prostorski kot''' je razmerje med površino projekcije telesa (rdeče) na kroglo in kvadrata polmera krogle. Na sliki je objekt, ki mu določamo pripadajoči prostorski kot, prikazan kot modra površina. Prostorski kot (oznaka \Omega ali \omega) je v matematiki in fiziki del prostora, ki je omejen s smermi od dane točke do vseh točk zaprte krivulje na izbrani površini (običajno je to krogla s središčem v dani točki).

Poglej Meritev in Prostorski kot

Quinckejeva cev

Shematični prikaz Quinckejeve cevi Quinckejeva cév je cev za merjenje valovne dolžine zvoka.

Poglej Meritev in Quinckejeva cev

Radialna hitrost

lege in hitrosti zvezde Radiálna hitróst je hitrost telesa v smeri opazovanja, oziroma njegova hitrost v smeri proti ali stran od opazovalca.

Poglej Meritev in Radialna hitrost

Radioluminiscenca

Ci) v podolgovatih stekleničkah, katerih notranja stena je prevlečena s fosforjem. uri. Radioluminiscenca je pojav, pri katerem snov oddaja svetlobo zaradi vpliva ionizirajočega sevanja.

Poglej Meritev in Radioluminiscenca

Rankinova temperaturna lestvica

Rankinova temperatúrna léstvica je lestvica za merjenje temperatur, ki jo je leta 1859 predlagal škotski inženir in fizik William John Macquorn Rankine.

Poglej Meritev in Rankinova temperaturna lestvica

Razsežnostna analiza

Razsežnostna analiza (tudi dimenzijska analiza) je orodje s katerim se v fiziki, kemiji, tehniki in delno v ekonomiji pomaga razumeti značilnosti in obliko fizikalnih količin.

Poglej Meritev in Razsežnostna analiza

Réaumurjeva temperaturna lestvica

Réaumurjeva temperatúrna léstvica je lestvica za merjenje temperatur, ki jo je leta 1730 predlagal francoski naravoslovec René-Antoine Ferchault de Réaumur.

Poglej Meritev in Réaumurjeva temperaturna lestvica

Realnost

Realnost ali stvarnost je vsota ali skupek vsega, kar je v okviru sistema resnično ali obstaja, v nasprotju z vsem, kar je le namišljeno.

Poglej Meritev in Realnost

Refraktometer

ročni refraktometer Abbejev refraktometer Refraktométer je fizikalna merilna priprava za merjenje lomnega količnika.

Poglej Meritev in Refraktometer

Regnier Gemma Frisius

Regnier Gemma Frisius (rojen Jemme Reinerszoon), flamski matematik, kozmograf, kartograf, zdravnik in astronom, * 9. december 1508, Dokkum, Frizija, Nizozemska, † 25. maj 1555, Louvain, Brabant, sedaj Belgija.

Poglej Meritev in Regnier Gemma Frisius

Rimska cesta (galaksija)

Doline smrti, 2007. Panoramska slika osvetlitvi v času nočnega neba Spitzerjevega vesoljskega daljnogleda so pokazale dva prevladujoča kraka in prečko Nasinega umetnika Williama Herschla iz leta 1785 na podlagi štetja zvezd. Osončje naj bi ležalo blizu središča SST Rímska césta (izposojeno iz drugih sodobnih jezikov pogosto tudi Mléčna césta; prevod latinskega poimenovanja Via Lactea, ki izvira iz starogrškega: Galaksías - gala, galactos - mleko; včasih imenovana preprosto Galaksíja) je spiralna galaksija s prečko v Krajevni skupini Krajevne nadjate (Nadjata Devica) skupaj z Andromedino galaksijo, M33 in dvema ducatoma majhnih galaksij.

Poglej Meritev in Rimska cesta (galaksija)

Robert Blinc

Robert Blinc, slovenski fizik, * 31. oktober 1933, Ljubljana, † 26. september 2011, Ljubljana.

Poglej Meritev in Robert Blinc

Robert Julius Trumpler

Robert Julius Trumpler, švicarsko-ameriški astronom, * 2. oktober 1886, Zürich, Švica, † 10. september 1956, Berkeley, Kalifornija, ZDA.

Poglej Meritev in Robert Julius Trumpler

Robert Wilhelm Bunsen

Robert Wilhelm Eberhard Bunsen, nemški kemik in fizik, * 31. marec 1811, Göttingen, Vestfalija, Nemčija, † 16. avgust 1899, Heidelberg, Baden.

Poglej Meritev in Robert Wilhelm Bunsen

Rotameter

Skica delovanja rotametra Rotaméter je merilna priprava za merjenje (trenutnega) pretoka kapljevin in plinov.

Poglej Meritev in Rotameter

Russell Alan Hulse

Russell Alan Hulse, ameriški fizik, * 28. november 1950, New York, New York, ZDA.

Poglej Meritev in Russell Alan Hulse

Sachs-Wolfejev pojav

Sachs-Wolfejev pojav je značilnost prasevanja, da je spekter fotonov, ki izvirjo iz njega, premaknjen proti rdečem delu zaradi gravitacije, kar povzroča, da je izmerjeni spekter prasevanja neenakomeren.

Poglej Meritev in Sachs-Wolfejev pojav

Samuel Pierpont Langley

Samuel Pierpont Langley, ameriški astronom, fizik, izumitelj in letalski inženir, * 22. avgust 1834, Roxbury pri Bostonu, Massachusetts, ZDA, † 27. februar 1906, Aiken, Okrožje Aiken, Južna Karolina, ZDA.

Poglej Meritev in Samuel Pierpont Langley

Seth Barnes Nicholson

Seth Barnes Nicholson, ameriški astronom, * 12. november 1891, Springfield, Illinois, ZDA, † 2. julij 1963, Los Angeles, Kalifornija.

Poglej Meritev in Seth Barnes Nicholson

Seth Neddermeyer

Seth Henry Neddermeyer, ameriški fizik, * 16. september 1907, Richmond, Michigan, ZDA, † 29. januar 1988, Seattle, Washington, ZDA.

Poglej Meritev in Seth Neddermeyer

Sevalni tlak

Seválni tlák je v fiziki tlak, ki deluje na kakšno površino, izpostavljeno elektromagnetnemu valovanju.

Poglej Meritev in Sevalni tlak

Sevalni tok

Sevalni tok (ali moč sevanja) je v radiometriji merilo za skupno moč elektromagnetnega valovanja, ki ga seva telo ali za sevanje, ki je vpadlo na določeno površino.

Poglej Meritev in Sevalni tok

Seznam fizikalnih vsebin

Seznam fizikalnih vsebin poskuša podati večino člankov, ki se v Wikipediji nanašajo na fiziko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.

Poglej Meritev in Seznam fizikalnih vsebin

Sferna astronomija

Sfêrna astronomíja ali pozicíjska astronomíja (tudi pozícijska ~) je ena izmed najstarejših vej astronomije, ki se ukvarja z določanjem leg nebesnih teles na nebesni krogli.

Poglej Meritev in Sferna astronomija

Sfigmomanometer

Mehanični sfigmomanometer Sfígmomanometer (grško sphigmus - pulz + manometer) je merilna priprava za merjenje arterijskega krvnega tlaka.

Poglej Meritev in Sfigmomanometer

Siderski čas

Primerjava zvezdnega in Sončevega dneva. V zgornjem delu so prikazane lege Zemlje in Sonca ter smeri proti zelo oddaljeni zvezdi. V spodnjem delu (pravokotniki) pa vidimo lege zvezde (rdeči krog) in Sonca (rumeni krog) na nebu. Levi pravokotnik prikazuje Sonce in zvezdo v istočasni kulminaciji, v srednjem pravokotniku je v kulminaciji samo oddaljena zvezda (srednji zvezdni čas), Zemlja se mora še malo zavrteti, da pride Sonce v kulminacijo in dobimo desno sliko, kjer se konča Sončev dan.

Poglej Meritev in Siderski čas

Simon Newcomb

Simon Newcomb, kanadsko-ameriški, astronom, ekonomist in rezervni admiral, * 12. marec 1835, Wallace, Nova Škotska, Kanada, † 11. julij 1909, Washington, ZDA.

Poglej Meritev in Simon Newcomb

Sončeva masa

Sónčeva mása (oznaka m☉) je v astronomiji in astrofiziki enota za maso, ki se uporablja za izražanje in računanje mase galaksij, zvezd, planetov in drugih velikih nebesnih teles.

Poglej Meritev in Sončeva masa

Sončna ura

podeželski hiši Houghton Hall v Norfolku sta zgled navpične sončne ure, ki je velikokrat v uporabi Vodoravna sončna ura v Taganrogu (1833) Sončna ura v Belgiji (natančnost.

Poglej Meritev in Sončna ura

Specifična teža

Specífična téža (oznaka \sigma\!\, ali \gamma\!\) je fizikalna količina za merjenje razmerja med težo F_\!\, in prostornino telesa V: kjer je.

Poglej Meritev in Specifična teža

Specifična toplota

vodikove atome Specífična toplôta (redkeje tudi svójska toplôta ali specífična toplôtna kapacitéta) je v fiziki toplota, potrebna, da en kilogram snovi segrejemo za en kelvin.

Poglej Meritev in Specifična toplota

Splošna plinska konstanta

Splôšna plínska konstánta (označbe R\,, R_\, in R_\,, redkeje R_\,, R_\,, R^ ali R^\) je v fiziki konstanta, ki nastopa v splošni plinski enačbi (enačbi stanja za idealni plin): pa tudi v drugih enačbah, na primer v enačbi za Nernstov potencial.

Poglej Meritev in Splošna plinska konstanta

Splošna teorija relativnosti

Splôšna teoríja rêlativnosti in ~ relatívnosti (ali skrajšano STR, angleško GR) je fizikalna teorija gravitacije, ki jo je leta 1915 razvil in leta 1916 objavil Albert Einstein.

Poglej Meritev in Splošna teorija relativnosti

Spremenljivka

Spremenljívka je v matematiki in računalništvu simbol, ki označuje količino ali simbolno predstavitev.

Poglej Meritev in Spremenljivka

Standardni odklon

Stándardni odklòn (tudi stándardna deviácija) (σ, sigma) je statistični kazalec, največkrat uporabljen za merjenje statistične razpršenosti enot.

Poglej Meritev in Standardni odklon

Statcoulomb

Statcoulomb (oznaka statC) je enota za merjenje naboja v CGS sistemu enot (elektrostatska enota naboja ESU).

Poglej Meritev in Statcoulomb

Stefanova konstanta

Stefanova konstánta (tudi Stefan-Boltzmannova konstanta, oznaka σ (in \sigma_ \!\)) je fizikalna konstanta, sorazmernostni faktor med celotno energijo, ki jo izseva enota površine črnega telesa v enoti časa in četrto potenco absolutne temperature v Stefan-Boltzmannovem zakonu.

Poglej Meritev in Stefanova konstanta

Strojni vid

Zgodnja naprava za strojni vid na sejmu Strojni vid je proces uporabe različnih tehnologij in metod za nadzor nad procesi ter zagotavljanje avtomatskih pregledov, ki temeljijo na principu zajemanja slike.

Poglej Meritev in Strojni vid

Superprevodnost

kapljevinskem dušiku prikazuje Meissnerjev pojav Súperprevódnost (tudi súpraprevódnost) je v fiziki pojav, da električna upornost snovi (t. i. superprevodnikov) pri določeni, za dano snov značilni zelo nizki temperaturi, skokovito pade na nič.

Poglej Meritev in Superprevodnost

Superzemlja

rdeče pritlikavke Gliese 581 Superzemlja je zunajosončni planet, ki je po povprečni gostoti primerljiv z Zemljo.

Poglej Meritev in Superzemlja

Svetilnost

Svetílnost (oznaka I) je fizikalna količina, definirana kot razmerje med svetlobnim tokom P, ki ga seva svetilo v dan prostorski kot Ω okrog izbrane smeri, ter tem prostorskim kotom: Svetilnost svetila, ki seva enakomerno v polni prostorski kot, je enaka kar svetlobnemu toku, deljenim s 4 π.

Poglej Meritev in Svetilnost

Svetlobni izkoristek

vidne svetlobe (~380–750 nm) je prikazana s prekinjeno črto. Zunaj tega območja je svetlobni izkoristek zmanjšan. Svetlôbni izkorístek (oznaki \eta \, in \rho \) je merilo za učinkovitost sevanja svetlobnih naprav.

Poglej Meritev in Svetlobni izkoristek

Talbot (fotometrija)

Talbot ali lumensekunda (oznaka T ali lms) je v sistemu SI enota za merjenje svetlobne energije.

Poglej Meritev in Talbot (fotometrija)

Tališče

Talíšče (TT) (tudi strdíšče, posebej v zvezi s faznimi spremembami vode tudi ledíšče, zmrzíšče ali zmrzovalíšče) je temperatura, pri kateri lahko pri danem tlaku obenem obstajata trdna in kapljevinska faza snovi.

Poglej Meritev in Tališče

Temna energija

language.

Poglej Meritev in Temna energija

Teodolit

palčnega teodolita Troughton Caroline Hassler iz leta 1820 Teodolít je optično-mehanski ali elektro-optični instrument za natančno merjenje horizontalnih in vertikalnih kotov ali zenitnih razdalj.

Poglej Meritev in Teodolit

Teorija grafov

povezavami in z zaporedjem povezav ''d''.

Poglej Meritev in Teorija grafov

Termokemija

kemijske spremembe. Ti poskusi so postali temeljni kamen termokemije. Têrmokemíja v termodinamiki in fizikalni kemiji predstavlja študij energijskih sprememb pri kemijskih reakcijah in fizikalnih spremembah, kamor sodita npr.

Poglej Meritev in Termokemija

Termometer

Medicinski živosrebrni termometer Bimetalni mehanski termometer Termométer ali toplomér je priprava za merjenje temperature.

Poglej Meritev in Termometer

Thomas James Henderson

Thomas James Henderson, škotski astronom, * 28. december 1798, Dundee, Angus, Škotska, † 23. november 1844, Edinburgh.

Poglej Meritev in Thomas James Henderson

Timoharis

Timoharis, starogrški astronom in filozof, * okoli 320 pr. n. št. (po vsej verjetnosti Aleksandrija), † okoli 260 pr. n. št.

Poglej Meritev in Timoharis

Tlak

Tlák ali pritísk (oznaka p ali redkeje P) je kot fizikalna intenzivna količina razmerje med velikostjo ploskovno porazdeljene (normalne) sile Fn in površino ploskve S, na katero ta sila prijemlje.

Poglej Meritev in Tlak

Točnost in natančnost

razdaljo rezultatov meritev glede na pravo referenčno vrednost. Natančnost je ponovljivost ali obnovljivost meritev. Tóčnost je na področju znanosti, tehnike, industrije in statistike stopnja ustreznosti merjene ali izračunane količine glede na njeno dejansko (resnično) referenčno vrednost.

Poglej Meritev in Točnost in natančnost

Toplota

Toplota (Q) je energija, ki ob stiku dveh teles z različnima temperaturama spontano prehaja s telesa višje temperature na telo z nižjo temperaturo (drugi zakon termodinamike).

Poglej Meritev in Toplota

Trdota po Brinellu

Trdota po Brinellu je ena od metod za merjenje trdote trdih snovi.

Poglej Meritev in Trdota po Brinellu

Trdota po Rockwellu

Trdota po Rockwellu (po standardu SIST EN ISO 6508-1: 2000) je ena od metod za merjenje trdote trdih snovi.

Poglej Meritev in Trdota po Rockwellu

Trdota po Shoru

Trdota po Shoru je ena od metod za merjenje trdote trdnih snovi.

Poglej Meritev in Trdota po Shoru

Trdota po Vickersu

Trdota po Vickersu je ena od metod za merjenje trdote trdih snovi.

Poglej Meritev in Trdota po Vickersu

Trenje

Trênje je pojav, da deluje telo, po katerem drsi drugo telo, na slednjega deluje s silo trenja, ki ima nasprotno smer od smeri gibanja.

Poglej Meritev in Trenje

Trojna točka

Trójna tóčka je termodinamsko stanje, opredeljeno s temperaturo in tlakom, pri kateri lahko vse tri faze (plinasta, kapljevinasta in trdna) soobstojajo v termodinamskem ravnovesju.

Poglej Meritev in Trojna točka

Troposfera

letala Zgradba ozračja (NOAA) Troposfêra je najnižji del Zemljinega ozračja, ki se neposredno dotika zemeljskega površja.

Poglej Meritev in Troposfera

Trzaj (fizika)

Trzáj je v fiziki stopnja spreminjanja pospeška.

Poglej Meritev in Trzaj (fizika)

Tycho Brahe

Zidni kvadrant s premerom 3 m (Tycho de Brahe 1598) Tycho de Brahe, rojen Tyge Ottesen Brahe, danski astronom in astrolog, * 14. december 1546, Knudstrup na Schonenu, Skanija, južna Švedska (tedaj del Danske), † 24. oktober 1601, Praga, Češka.

Poglej Meritev in Tycho Brahe

Ulug Beg

Mirza Mohamed Tarik Ibn Šahruh (čagatajsko میرزا محمد طارق بن شاہ رخ, perzijsko میرزا محمد تراغای بن شاہ رخ‎‎), bolj znan kot Ulug Beg, timuridski sultan, astronom, matematik in kaligraf, * 22. marec 1394, Sultanija, Timuridski Iran, † 27.

Poglej Meritev in Ulug Beg

Upravljanje znanja

Upravljanje znanja (ang. knowledge management) je proces zajemanja, razvoja, izmenjave in učinkovite uporabe organizacijskega znanja.

Poglej Meritev in Upravljanje znanja

Ura (razločitev)

Ura je lahko.

Poglej Meritev in Ura (razločitev)

Uraniborg

Brahejev Uraniborg iz njegove knjige ''Astronomiae instauratae mechanica'' (1598) Glavna zgradba de Brahejevega Uraniborga iz Blaeujevega ''Velikega Atlasa'' (1663) Uraniborg je bil danski astronomski observatorij in alkimistični laboratorij, ki ga je ustanovil in vodil danski astronom, astrolog in alkimist Tycho de Brahe.

Poglej Meritev in Uraniborg

Utežna funkcija

Utéžna fúnkcija (oznaka w(x) \) je matematični pripomoček, ki ga uporabljamo pri seštevanju, integriranju in računanju povprečij.

Poglej Meritev in Utežna funkcija

Uvod v kvantno mehaniko

Kvántna mehánika je fizikalna znanost zelo majhnega.

Poglej Meritev in Uvod v kvantno mehaniko

Vera Cooper Rubin

Vera Cooper Rubin, ameriška astronomka, * 23. julij 1928, Filadelfija, Pensilvanija, ZDA, † 25. december 2016, Princeton, New Jersey, ZDA.

Poglej Meritev in Vera Cooper Rubin

Vesolje

Galaksije lesores, Pariz 1888, barve Heikenwaelder Hugo, Dunaj 1998 Vesólje ali vsemírje je pojem, s katerim so v prvi polovici 20.

Poglej Meritev in Vesolje

Vesto Melvin Slipher

Vesto Melvin Slipher, ameriški astronom, * 11. november 1875, Mulberry, Indiana, ZDA, † 8. november 1969, Flagstaff, Arizona, ZDA.

Poglej Meritev in Vesto Melvin Slipher

Višinomer

Barometrični letalski višinomer Kollsmanovega tipa, ki je v rabi v Severni Ameriki Višinomér ali altiméter je instrument, ki meri praviloma višino nad morsko gladino.

Poglej Meritev in Višinomer

Vidni spekter

Vidni spekter (ali optični spekter) je del elektromagnetnega spektra, ki ga vidi človeško oko.

Poglej Meritev in Vidni spekter

Vlažnost

Vlažnost podaja količino vodnih hlapov v zraku ali kakem drugem plinu ter jo definiramo kot koncentracijo vodne pare, ki je prisotna v zraku.

Poglej Meritev in Vlažnost

Vladimir Borisovič Braginski

Vladimir Borisovič Braginski, ruski fizik, * 3. avgust 1931, Moskva, Sovjetska zveza (sedaj Rusija), † 29. marec 2016, Moskva.

Poglej Meritev in Vladimir Borisovič Braginski

Volt

Volt (oznaka V) je izpeljana enota mednarodnega sistema enot za merjenje električnega potenciala in električne napetosti.

Poglej Meritev in Volt

Voltmeter

Digitalni voltmeter Vóltméter je merilna priprava za merjenje električne napetosti.

Poglej Meritev in Voltmeter

Von Neumannova entropija

Von Neumannova entropíja v kvantni statistični mehaniki predstavlja razširitev pojma klasične (termodinamične) entropije na področje kvantne mehanike.

Poglej Meritev in Von Neumannova entropija

Voronojev diagram

spodaj) Thiessnovi mnogokotniki Fotografija nevronov (levo) in ustrezni Voronojev mozaik, zgrajen na podlagi njihovih centroidov (geometrijskih središč) Voronojev diagrám je v matematiki razdeljevanje ravnine na področja, ki so blizu vsakemu od dane množice objektov.

Poglej Meritev in Voronojev diagram

Vrsta (matematika)

Vŕsta ali števílska vŕsta v matematiki pomeni vsoto zaporedja njenih členov.

Poglej Meritev in Vrsta (matematika)

Vulkan (domnevni planet)

Vulkán je bil majhen domnevni planet, ki naj bi obstajal na tiru med Merkurjem in Soncem.

Poglej Meritev in Vulkan (domnevni planet)

Vzmetna tehtnica

Vzmetna tehtnica Vzmetna tehtnica, tudi dinamometer ali silomer, je priprava za merjenje sil.

Poglej Meritev in Vzmetna tehtnica

Werner Kolhörster

Werner Heinrich Gustav Kolhörster, nemški fizik, * 28. december 1887, Schwiebus, Nemško cesarstvo (danes Świebodzin, Poljska), † 5. avgust 1946, München, Nemčija.

Poglej Meritev in Werner Kolhörster

Wienov zakon

temperature belo Wienov zákon (tudi Wienov zakon o premiku) je v fiziki zakon, po katerem je zmnožek valovne dolžine \lambda_ vrha spektralne gostote sevanja črnega telesa in njegove absolutne temperature T konstanten: Sorazmernostna fizikalna konstanta: je Wienova konstanta.

Poglej Meritev in Wienov zakon

Wignerjev prijatelj

Wignerjev prijatelj (ali paradoks Wignerjevega prijatelja) je v fiziki miselni preskus ali paradoks, ki ga je predlagal fizik Eugene Paul Wigner leta 1961 in je razširitev preskusa s Schrödingerjevo mačko, ta pa je nastala zaradi problemov Berkeley-københavnske interpretacije nerelativistične kvantne mehanike (predvsem Bohr, Heisenberg, pa tudi Dirac, Pauli, von Neumann).

Poglej Meritev in Wignerjev prijatelj

Wilhelm Eduard Weber

Wilhelm Eduard Weber, nemški fizik, * 24. oktober 1804, Wittenberg, Saška, (sedaj Nemčija), † 23. junij 1891, Göttingen, Nemčija.

Poglej Meritev in Wilhelm Eduard Weber

William Herschel

Sir Frederick William Herschel, nemško-angleški glasbenik, skladatelj in astronom, * 15. november 1738, Hannover, Hanover, † 25. avgust 1822, Slough pri Windsorju, grofija Berkshire, Anglija.

Poglej Meritev in William Herschel

William Huggins

Hugginsov spektroskop Sir William Huggins, PRS, angleški učenjak in ljubiteljski astronom, * 7. februar 1824, London, Anglija, † 12. maj 1910, London.

Poglej Meritev in William Huggins

William Simms

William Simms, angleški optik in izdelovalec inštrumentov, * 7. december 1793, Birmingham, Anglija, † 21. junij 1860, Carshalton, grofija Surrey, Anglija.

Poglej Meritev in William Simms

Woldemar Voigt

Woldemar Voigt, nemški fizik, * 2. september 1850, Leipzig, Nemčija, † 13. december 1919, Göttingen, Nemčija.

Poglej Meritev in Woldemar Voigt

Wolfgang Ernst Pauli

Wolfgang Ernst Pauli, avstrijski fizik, * 25. april 1900, Dunaj, Avstro-Ogrska, † 15. december 1958, Zürich, Švica.

Poglej Meritev in Wolfgang Ernst Pauli

Yrjö Väisälä

Yrjö Väisälä (včasih tudi Yrjo Vaisala, IPA: 'yrjø 'væisælæ), finski fizik in astronom, * 6. september 1891 (po gregorijanskem koledarju), Kontiolahti Finska, † 21. julij 1971 (po gregorijanskem koledarju), Rymättylä, Finska.

Poglej Meritev in Yrjö Väisälä

Zajetje elektrona

Zajetje elektrona (tudi zajetje K) je v jedrski fiziki način razpada, pri katerem se v jedru absorbira eden od elektronov atoma, katerega jedro razpada.

Poglej Meritev in Zajetje elektrona

Zaokrožanje

Zaokróžanje je matematični postopek, pri katerem dano realno število nadomestimo s približkom.

Poglej Meritev in Zaokrožanje

Zaslon na dotik

Informacijski terminal z zaslonom na dotik v muzeju Zaslon na dotik oz.

Poglej Meritev in Zaslon na dotik

Zastojni tlak

Zastojni tlak je tlak, ki nastane zaradi ovire v toku tekočine, pred katero se hitrost tekočine zmanjša praktično na nič.

Poglej Meritev in Zastojni tlak

Zemeljski čas

Zémeljski čas ali teréstrični čas (oznaka TT iz angleškega izraza Terrestrial Time) je idealiziran čas, ki se ga uporablja za praktično določanje časa na površini Zemlje.

Poglej Meritev in Zemeljski čas

Zenitna razdalja

Zenitna razdalja na nebesni krogli (označena rdeče) Zenitna razdalja oziroma zenitni kot (oznaka z ali θ) (ali v sfernem koordinatnem sistemu tudi polarni kot, inklinacija ali kolatituda) je v astronomiji kot med smerjo proti zenitu in smerjo proti nebesnemu telesu.

Poglej Meritev in Zenitna razdalja

Zgodovina letalstva

Ikar in Dedal, Charles Paul Landon, olje na platnu, 1799. Razstavljeno letalo v Tehničnem muzeju v Pragi, ki je imelo namesto koles za pristajanje smuči Zgodovina letalstva obravnava razvoj mehanskih naprav za letenje, od zgodnjih jadralnih letal in zmajev do zrakoplovov težjih od zraka z lastnim pogonom, letal z nadzvočno hitrostjo in vesoljskih plovil.

Poglej Meritev in Zgodovina letalstva

Zgodovina merjenja

Nekatere enote merjenja povzete po človeškem telesu V razvoju človeštva imajo merjenje in meritve zelo pomembno vlogo.

Poglej Meritev in Zgodovina merjenja

Znanstvena metoda

Znánstvena metóda je skupno ime za tehnike preučevanja pojavov, pridobivanja novega znanja ali popravljanja in povezovanja že pridobljenega znanja.

Poglej Meritev in Znanstvena metoda

256 (število)

256 je število, ki je enako številu 2 na 8.

Poglej Meritev in 256 (število)

433 Eros

Animacija vrtenja Erosa 433 Eros (mednarodno ime je tudi 433 Eros, starogrško: Éros) je prvi odkriti blizuzemeljski asteroid.

Poglej Meritev in 433 Eros

44 Nisa

44 Nisa (mednarodno ime 44 Nysa, starogrško: Nísa) je asteroid v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Meritev in 44 Nisa

78 Diana

78 Diana (mednarodno ime je tudi 78 Diana) je velik in temen asteroid tipa C v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Meritev in 78 Diana

93 Minerva

93 Minerva (mednarodno ime je tudi 93 Minerva) je asteroid v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Meritev in 93 Minerva

Prav tako znan kot Meritve, Merjenje.

, Celzijeva temperaturna lestvica, Centralno skladišče za radioaktivne odpadke v Brinju, Charles Édouard Guillaume, Charles Dillon Perrine, Charles Soret, Charles Thomas Bolton, Charles Wheatstone, Claude Servais Mathias Pouillet, Coriolisova sila, Daljinomer, Daniel Kirkwood, David Gill, David Morris Lee, Delčnovalovna dualnost, Desetiški ulomek, Detektor svetlobe, Dielektrična spektroskopija, Dinamični vzgon, Dolžina, Domenico Maria de Novara, Douglas Dean Osheroff, Družboslovna statistika, Edison Pettit, Edward Emerson Barnard, Edward Mills Purcell, Eksotermna reakcija, Ekvatorialni obroč, Električna energija, Električni naboj, Električno polje, Elipsometrija, Elmer Ambrose Sperry, Eratosten, Ernst Emil Alexander Back, Evklidski prostor, Fahrenheitova temperaturna lestvica, Fizikalna količina, Flogistonska teorija, François Jean Dominique Arago, Francesco Maurolico, Franjo Dominko, Friedrich August Kekulé, Friedrich Wilhelm Bessel, Galaktična longituda, Gaspard de Prony, Gaussova gravitacijska konstanta, Gaussova ukrivljenost, Generalna konferenca za uteži in mere, Geocentrični koordinatni čas, Geodetična precesija, Geodetka, Geodezija, Geometrijska konstrukcija, George Biddell Airy, Gibalna količina, Giovanni Domenico Cassini, Giovanni Virginio Schiaparelli, Globalni sistem pozicioniranja, Gostota, Grad (enota), Gravitacijska fizika, Gravitacijska konstanta, Gravitacijska sklopitvena konstanta, Gregor Schoettl, Heinrich Christian Schumacher, Heinrich Rohrer, Heinrich Rudolf Hertz, Heliometer, Hendrik Christoffel van de Hulst, Henri Pitot, Henrietta Swan Leavitt, Henry Cavendish, Henry Gellibrand, Henry Kater, Henry Moseley, Hermann Ludwig Ferdinand von Helmholtz, Hessov zakon, Hidrostatična tehtnica, Higrometer, Hilbertov prostor, Hiparh, Hitrost gravitacije, Hitrost svetlobe, Honoré Flaugergues, Hookov zakon, Inercialna navigacija, Informacijski paradoks črnih lukenj, Infrardeča spektroskopija, Interferenca, Interferometrija, Irwin Ira Shapiro, Isaac Newton, Ivan Dizma Florjančič de Grienfeld, Izsev, Jacques Cassini, James Edward Keeler, James Prescott Joule, Jan Hendrik Oort, Janez Krstnik Schoettl, Jean Richer, Jean-Daniel Colladon, Jean-Dominique Cassini, Jean-Felix Picard (astronom), Jesse Ramsden, Jožef Stefan, Johann Heinrich Lambert, Johann Jakob Balmer, John Evan Baldwin, John Henry Poynting, John Michell, John Stewart Bell, John Thomas Romney Robinson, Joseph Jérôme Lefrançois de Lalande, Joseph Louis Gay-Lussac, Joseph von Fraunhofer, Kalij, Kalip, Kalorimeter, Kaplja, Katerjevo nihalo, Kelvin, Keplerjevi zakoni, KIC 8462852, Kleomed, Klinometer, Kljunasto merilo, Koherentno valovanje, Kondicioniranje signala, Konfokalni mikroskop, Konstanta fine strukture, Koordinatni čas, Kotna ločljivost, Kozmični žarki, Kroženje ogljika, Kvadratni zakon upora, Kvantitativno raziskovanje, Kvantna fluktuacija, Kvantna superpozicija, Kvantno stanje, Landoltov kolobar, Laserski vibrometer, Lastno gibanje, LIGO, Ločitev spina in naboja, Lojze Vodovnik, Loránd Eötvös, Lorentzeva transformacija, Ludwig Edward Boltzmann, Luna, Maarten Schmidt, Machovo načelo, Magnetni moment, Makoto Kobajaši (fizik), Manometer, Marc Aaronson, Marie Alfred Cornu, Marijanski jarek, Masa, Matematična fizika, Matematična konstanta, Matrika razdalj, Max Planck, Mednarodni urad za uteži in mere, Memristor, Meroslovje, Merska enota, Meter, Mikrometer (merilna priprava), Minuta, Moč, Mohsova trdotna lestvica, Molski delež, Moseleyjev zakon, Načelo komplementarnosti, Nadmorska višina, Nagib vrtilne osi, Nanometer, Navor, Negativna energija, Negotovost, Nevtrino, Nicolas-Louis de Lacaille, Niels Henrik David Bohr, Nikolaj Kopernik, Observatorij Višnjan, Ohranitveni zakon, Olof Petrus Hjorter, Onesnaženje Tržaškega zaliva, Optično vlakno, Paradoks sevanja nabitih delcev v gravitacijskem polju, Parsek, Pavel Karlovič Šternberg, Pavla Ranzinger, Peta sila, Philippe de La Hire, Pierre Charles Le Monnier, Pierre-François-André Méchain, Piknometer, Pitot-Prandtlova cev, Planckov zakon, Pojav Jarkovskega, Pojav JORP, Položajna temeljna geodetska mreža Slovenije, Ponovljivost, Popolni odboj, Poskus, Pot, Potisk, Povlek prostora, Površinska napetost, Prasevanje, Precesija enakonočij, Prehod Venere, Premogovnik Velenje, Problem obzorja, Projektivna geometrija, Prostorski kot, Quinckejeva cev, Radialna hitrost, Radioluminiscenca, Rankinova temperaturna lestvica, Razsežnostna analiza, Réaumurjeva temperaturna lestvica, Realnost, Refraktometer, Regnier Gemma Frisius, Rimska cesta (galaksija), Robert Blinc, Robert Julius Trumpler, Robert Wilhelm Bunsen, Rotameter, Russell Alan Hulse, Sachs-Wolfejev pojav, Samuel Pierpont Langley, Seth Barnes Nicholson, Seth Neddermeyer, Sevalni tlak, Sevalni tok, Seznam fizikalnih vsebin, Sferna astronomija, Sfigmomanometer, Siderski čas, Simon Newcomb, Sončeva masa, Sončna ura, Specifična teža, Specifična toplota, Splošna plinska konstanta, Splošna teorija relativnosti, Spremenljivka, Standardni odklon, Statcoulomb, Stefanova konstanta, Strojni vid, Superprevodnost, Superzemlja, Svetilnost, Svetlobni izkoristek, Talbot (fotometrija), Tališče, Temna energija, Teodolit, Teorija grafov, Termokemija, Termometer, Thomas James Henderson, Timoharis, Tlak, Točnost in natančnost, Toplota, Trdota po Brinellu, Trdota po Rockwellu, Trdota po Shoru, Trdota po Vickersu, Trenje, Trojna točka, Troposfera, Trzaj (fizika), Tycho Brahe, Ulug Beg, Upravljanje znanja, Ura (razločitev), Uraniborg, Utežna funkcija, Uvod v kvantno mehaniko, Vera Cooper Rubin, Vesolje, Vesto Melvin Slipher, Višinomer, Vidni spekter, Vlažnost, Vladimir Borisovič Braginski, Volt, Voltmeter, Von Neumannova entropija, Voronojev diagram, Vrsta (matematika), Vulkan (domnevni planet), Vzmetna tehtnica, Werner Kolhörster, Wienov zakon, Wignerjev prijatelj, Wilhelm Eduard Weber, William Herschel, William Huggins, William Simms, Woldemar Voigt, Wolfgang Ernst Pauli, Yrjö Väisälä, Zajetje elektrona, Zaokrožanje, Zaslon na dotik, Zastojni tlak, Zemeljski čas, Zenitna razdalja, Zgodovina letalstva, Zgodovina merjenja, Znanstvena metoda, 256 (število), 433 Eros, 44 Nisa, 78 Diana, 93 Minerva.

Unijapedija je koncept, zemljevid ali semantično mrežo, organizirano kot enciklopedije - slovar. To je na kratko opredelitev vsakega koncepta in njegovih odnosov.

To je velikanski spletni mentalni zemljevid, ki služi kot osnova za koncept diagramov. To je prost za uporabo in vsak članek ali dokument, ki se lahko prenese. To je orodje, vir ali predlog za študije, raziskave, izobraževanje, učenje in poučevanje, ki jih učitelji, vzgojitelji, dijaki ali študenti lahko uporablja; Za akademskega sveta: za šolo, primarno, sekundarno, gimnazije, srednje tehnične stopnje, šole, univerze, dodiplomski, magistrski ali doktorski stopinj; za papir, poročil, projektov, idej, dokumentacije, raziskav, povzetkov, ali teze. Tu je definicija, razlaga, opis ali pomen vsakega pomembno, na kateri želite informacije in seznam njihovih povezanih konceptov kot pojmovnika. Na voljo v Slovenski, Angleščina, Španski, Portugalski, Japonski, Kitajski, Francosko, Nemški, Italijansko, Poljski, Nizozemski, Rusko, Arabsko, Hindi, Švedski, Ukrajinski, Madžarski, Katalonščina, Češka, Hebrejščina, Danski, Finski, Indonezijski, Norveški, Romunščina, Turški, Vietnamščina, Korejščina, Thai, Grški, Bolgarski, Hrvaški, Slovak, Litvanski, Filipino, Latvijski in Estonski Več jezikov kmalu.

Informacije temeljijo na člankih iz Wikipedije in drugih projektov Wikimedia in so na voljo pod licenco Creative Commons Priznanje-Deljenje pod enakimi pogoji.

Fundacija Wikimedia ne podpira in ni povezana z Unijapedija.

Google Play, Android in logotip Googla Play sta blagovni znamki podjetja Google Inc.

Pravilnik o zasebnosti

Jeziki

Meritev

Kazalo