Komunikacija

373 odnosi: Abbejev refraktometer, Adriaan Metius, Albatani, Albert Abraham Michelson, Aleksander Aleksandrovič Ivanov (astronom), Alexandre Koyré, Alexis Thérèse Petit, Allan Rex Sandage, Ampermeter, Anders Celsius, Anders Jonas Ångström, Andreja Gomboc, Angstrem, Anksioznost na delovnem mestu, Antonio de Nebrija, Apsidna precesija, Archibald Vivian Hill, Areometer, Arhimed, Aristarh, Aristarh Apolonovič Belopolski, Armand-Hippolyte-Louis Fizeau, Armilarna sfera, Astrolab, Astrometrija, Astronomska enota, Astronomska konstanta, Atmometer, Atomska ura, Atomske enote, Športno treniranje, Žlica, Žveplov heksafluorid, Časovna enačba, Časovni pregled astronomije, Časovni pregled življenja Alberta Einsteina, Časovni pregled fizike črnih lukenj, Črna luknja, Babilonska matematika, Barometer, Barvni indeks, Betelgeza, Bhaskara, Bolometer, Bornovo pravilo, Bourdonova cev, Call of Cthulhu: Dark Corners of the Earth, Canon EOS 1000D, Carl Vilhelm Ludwig Charlier, Casimirjev pojav, ..., Celzijeva temperaturna lestvica, Centralno skladišče za radioaktivne odpadke v Brinju, Charles Édouard Guillaume, Charles Dillon Perrine, Charles Soret, Charles Thomas Bolton, Charles Wheatstone, Claude Servais Mathias Pouillet, Coriolisova sila, Daljinomer, Daniel Kirkwood, David Gill, David Morris Lee, Delčnovalovna dualnost, Desetiški ulomek, Detektor svetlobe, Dielektrična spektroskopija, Dinamični vzgon, Dolžina, Domenico Maria de Novara, Douglas Dean Osheroff, Družboslovna statistika, Edison Pettit, Edward Emerson Barnard, Edward Mills Purcell, Eksotermna reakcija, Ekvatorialni obroč, Električna energija, Električni naboj, Električno polje, Elipsometrija, Elmer Ambrose Sperry, Eratosten, Ernst Emil Alexander Back, Evklidski prostor, Fahrenheitova temperaturna lestvica, Fizikalna količina, Flogistonska teorija, François Jean Dominique Arago, Francesco Maurolico, Franjo Dominko, Friedrich August Kekulé, Friedrich Wilhelm Bessel, Galaktična longituda, Gaspard de Prony, Gaussova gravitacijska konstanta, Gaussova ukrivljenost, Generalna konferenca za uteži in mere, Geocentrični koordinatni čas, Geodetična precesija, Geodetka, Geodezija, Geometrijska konstrukcija, George Biddell Airy, Gibalna količina, Giovanni Domenico Cassini, Giovanni Virginio Schiaparelli, Globalni sistem pozicioniranja, Gostota, Grad (enota), Gravitacijska fizika, Gravitacijska konstanta, Gravitacijska sklopitvena konstanta, Gregor Schoettl, Heinrich Christian Schumacher, Heinrich Rohrer, Heinrich Rudolf Hertz, Heliometer, Hendrik Christoffel van de Hulst, Henri Pitot, Henrietta Swan Leavitt, Henry Cavendish, Henry Gellibrand, Henry Kater, Henry Moseley, Hermann Ludwig Ferdinand von Helmholtz, Hessov zakon, Hidrostatična tehtnica, Higrometer, Hilbertov prostor, Hiparh, Hitrost gravitacije, Hitrost svetlobe, Honoré Flaugergues, Hookov zakon, Inercialna navigacija, Informacijski paradoks črnih lukenj, Infrardeča spektroskopija, Interferenca, Interferometrija, Irwin Ira Shapiro, Isaac Newton, Ivan Dizma Florjančič de Grienfeld, Izsev, Jacques Cassini, James Edward Keeler, James Prescott Joule, Jan Hendrik Oort, Janez Krstnik Schoettl, Jean Richer, Jean-Daniel Colladon, Jean-Dominique Cassini, Jean-Felix Picard (astronom), Jesse Ramsden, Jožef Stefan, Johann Heinrich Lambert, Johann Jakob Balmer, John Evan Baldwin, John Henry Poynting, John Michell, John Stewart Bell, John Thomas Romney Robinson, Joseph Jérôme Lefrançois de Lalande, Joseph Louis Gay-Lussac, Joseph von Fraunhofer, Kalij, Kalip, Kalorimeter, Kaplja, Katerjevo nihalo, Kelvin, Keplerjevi zakoni, KIC 8462852, Kleomed, Klinometer, Kljunasto merilo, Koherentno valovanje, Kondicioniranje signala, Konfokalni mikroskop, Konstanta fine strukture, Koordinatni čas, Kotna ločljivost, Kozmični žarki, Kroženje ogljika, Kvadratni zakon upora, Kvantitativno raziskovanje, Kvantna fluktuacija, Kvantna superpozicija, Kvantno stanje, Landoltov kolobar, Laserski vibrometer, Lastno gibanje, LIGO, Ločitev spina in naboja, Lojze Vodovnik, Loránd Eötvös, Lorentzeva transformacija, Ludwig Edward Boltzmann, Luna, Maarten Schmidt, Machovo načelo, Magnetni moment, Makoto Kobajaši (fizik), Manometer, Marc Aaronson, Marie Alfred Cornu, Marijanski jarek, Masa, Matematična fizika, Matematična konstanta, Matrika razdalj, Max Planck, Mednarodni urad za uteži in mere, Memristor, Meroslovje, Merska enota, Meter, Mikrometer (merilna priprava), Minuta, Moč, Mohsova trdotna lestvica, Molski delež, Moseleyjev zakon, Načelo komplementarnosti, Nadmorska višina, Nagib vrtilne osi, Nanometer, Navor, Negativna energija, Negotovost, Nevtrino, Nicolas-Louis de Lacaille, Niels Henrik David Bohr, Nikolaj Kopernik, Observatorij Višnjan, Ohranitveni zakon, Olof Petrus Hjorter, Onesnaženje Tržaškega zaliva, Optično vlakno, Paradoks sevanja nabitih delcev v gravitacijskem polju, Parsek, Pavel Karlovič Šternberg, Pavla Ranzinger, Peta sila, Philippe de La Hire, Pierre Charles Le Monnier, Pierre-François-André Méchain, Piknometer, Pitot-Prandtlova cev, Planckov zakon, Pojav Jarkovskega, Pojav JORP, Položajna temeljna geodetska mreža Slovenije, Ponovljivost, Popolni odboj, Poskus, Pot, Potisk, Povlek prostora, Površinska napetost, Prasevanje, Precesija enakonočij, Prehod Venere, Premogovnik Velenje, Problem obzorja, Projektivna geometrija, Prostorski kot, Quinckejeva cev, Radialna hitrost, Radioluminiscenca, Rankinova temperaturna lestvica, Razsežnostna analiza, Réaumurjeva temperaturna lestvica, Realnost, Refraktometer, Regnier Gemma Frisius, Rimska cesta (galaksija), Robert Blinc, Robert Julius Trumpler, Robert Wilhelm Bunsen, Rotameter, Russell Alan Hulse, Sachs-Wolfejev pojav, Samuel Pierpont Langley, Seth Barnes Nicholson, Seth Neddermeyer, Sevalni tlak, Sevalni tok, Seznam fizikalnih vsebin, Sferna astronomija, Sfigmomanometer, Siderski čas, Simon Newcomb, Sončeva masa, Sončna ura, Specifična teža, Specifična toplota, Splošna plinska konstanta, Splošna teorija relativnosti, Spremenljivka, Standardni odklon, Statcoulomb, Stefanova konstanta, Strojni vid, Superprevodnost, Superzemlja, Svetilnost, Svetlobni izkoristek, Talbot (fotometrija), Tališče, Temna energija, Teodolit, Teorija grafov, Termokemija, Termometer, Thomas James Henderson, Timoharis, Tlak, Točnost in natančnost, Toplota, Trdota po Brinellu, Trdota po Rockwellu, Trdota po Shoru, Trdota po Vickersu, Trenje, Trojna točka, Troposfera, Trzaj (fizika), Tycho Brahe, Ulug Beg, Upravljanje znanja, Ura (razločitev), Uraniborg, Utežna funkcija, Uvod v kvantno mehaniko, Vera Cooper Rubin, Vesolje, Vesto Melvin Slipher, Višinomer, Vidni spekter, Vlažnost, Vladimir Borisovič Braginski, Volt, Voltmeter, Von Neumannova entropija, Voronojev diagram, Vrsta (matematika), Vulkan (domnevni planet), Vzmetna tehtnica, Werner Kolhörster, Wienov zakon, Wignerjev prijatelj, Wilhelm Eduard Weber, William Herschel, William Huggins, William Simms, Woldemar Voigt, Wolfgang Ernst Pauli, Yrjö Väisälä, Zajetje elektrona, Zaokrožanje, Zaslon na dotik, Zastojni tlak, Zemeljski čas, Zenitna razdalja, Zgodovina letalstva, Zgodovina merjenja, Znanstvena metoda, 256 (število), 433 Eros, 44 Nisa, 78 Diana, 93 Minerva. Razširi indeks (323 več) » « Shrink indeks

Abbejev refraktometer

Abbejev refraktometer s temperaturno nadzorovanimi prizmami Abbejev refraktometer je fizikalna merilna priprava za točno merjenje lomnega količnika.

Novo!!: Meritev in Abbejev refraktometer · Poglej več »

Adriaan Metius

Adriaan Adriaanszoon Metius (tudi Adriaen), nizozemski matematik in astronom, * 9. december 1571, Alkmaar, Nizozemska, † 6. september 1638, Franeker, Nizozemska.

Novo!!: Meritev in Adriaan Metius · Poglej več »

Albatani

Abu'Abdalah Mohamed ibn Džabir ibn-Sinan al-Raki al-Harani as-Sabi' Albatani, arabski (haranski psevdo-sabejski) astronom in matematik, * 850, Haran (antično Carrhae), ali blizu Harana, (Battani, Irak), † 929, blizu Samare.

Novo!!: Meritev in Albatani · Poglej več »

Albert Abraham Michelson

Albert Abraham Michelson, nemško-ameriški fizik, * 19. december 1852, Strelno, Posen, Prusija (sedaj Strzelno, Poljska), † 9. maj 1931, Pasadena, Kalifornija, ZDA.

Novo!!: Meritev in Albert Abraham Michelson · Poglej več »

Aleksander Aleksandrovič Ivanov (astronom)

Aleksander Aleksandrovič Ivanov, ruski astronom, * 16. april (4. april, ruski koledar) 1867, Sankt Peterburg, Ruski imperij (sedaj Rusija), † 23. november 1939, Leningrad, Sovjetska zveza (sedaj Sankt Peterburg, Rusija).

Novo!!: Meritev in Aleksander Aleksandrovič Ivanov (astronom) · Poglej več »

Alexandre Koyré

Alexandre Koyré, francosko-ruski filozof in zgodovinar, * 29. avgust 1892, Taganrog, Ruski imperij (danes Rostovska oblast, Rusija), † 28. april 1964, Pariz, Francija.

Novo!!: Meritev in Alexandre Koyré · Poglej več »

Alexis Thérèse Petit

Alexis Thérèse Petit, francoski fizik, * 2. oktober 1791, Vesoul, Francija, † 21. junij 1820, Pariz, Francija.

Novo!!: Meritev in Alexis Thérèse Petit · Poglej več »

Allan Rex Sandage

Allan Rex Sandage, ameriški astronom in kozmolog, * 18. junij 1926, Iowa City, Iowa, ZDA, † 13. november 2010.

Novo!!: Meritev in Allan Rex Sandage · Poglej več »

Ampermeter

Analogni ampermeter poljske izdelave Ampêrméter je merilna priprava, ki se uporablja za merjenje električnega toka.

Novo!!: Meritev in Ampermeter · Poglej več »

Anders Celsius

Frederika Akrela, 1769 Anders Celsius (Celzij), švedski astronom, * 27. november 1701, Ovanåker, Švedska, † 25. april 1744, Uppsala, Švedska.

Novo!!: Meritev in Anders Celsius · Poglej več »

Anders Jonas Ångström

Anders Jonas Ångström, švedski astronom in fizik, * 13. avgust 1814, Lögdö, Medelpad, Švedska, † 21. junij 1874, Uppsala, Švedska.

Novo!!: Meritev in Anders Jonas Ångström · Poglej več »

Andreja Gomboc

Andreja Gomboc, slovenska astrofizičarka, * 10. november 1969, Murska Sobota.

Novo!!: Meritev in Andreja Gomboc · Poglej več »

Angstrem

Ángstrem (izvorno ångström, uradni mednarodni simbol Å; IPA-izgovarjava po švedsko) je enota za merjenje dolžine, ki je enaka 1/10.000 mm, 10−10 m, 0,1 nm ali 100 pm.

Novo!!: Meritev in Angstrem · Poglej več »

Anksioznost na delovnem mestu

Anksioznost na delovnem mestu (tudi fobija/tesnobnost na delovnem mestu) je ena od disfunkcij človeka, ki posamezniku onemogoča normalno in učinkovito delovanje na delovnem mestu.

Novo!!: Meritev in Anksioznost na delovnem mestu · Poglej več »

Antonio de Nebrija

Antonio de Nebrija (1441–5. julij 1522), poznan tudi kot Antonio de Lebrija, Elio Antonio de Lebrija in Antonius Nebrissensis.

Novo!!: Meritev in Antonio de Nebrija · Poglej več »

Apsidna precesija

Osončju ima veliko manjše izsrednosti in precesira z veliko manjšo hitrostjo, tako da so skoraj krožni in nespremenljivi s časom. po času (dω/d''t''). Apsídna precesíja (tírna precesíja ali orbitálna precesíja) je v nebesni mehaniki precesija (sukanje) krožnega tira (orbite) nebesnega telesa.

Novo!!: Meritev in Apsidna precesija · Poglej več »

Archibald Vivian Hill

Archibald Vivian Hill, OBE, FRS, angleški fiziolog, * 26. september, 1886, Bristol, Anglija, Združeno kraljestvo, † 3. junij, 1977, Cambridge, Anglija, Združeno kraljestvo.

Novo!!: Meritev in Archibald Vivian Hill · Poglej več »

Areometer

Areométer ali plaváč (tudi hidrometer) je priprava za merjenje in določanje gostote kapljevin, ki plava v kapljevini in z višino nepotopljenega dela kaže njeno gostoto.

Novo!!: Meritev in Areometer · Poglej več »

Arhimed

Arhimed (tudi Arhimedes), starogrški matematik, fizik, mehanik, izumitelj, inženir in astronom, * 287 pr. n. št., Sirakuze, Sicilija, † 212 pr. n. št., Sirakuze.

Novo!!: Meritev in Arhimed · Poglej več »

Aristarh

Aristarh (Arístarhos hó Sámios), starogrški astronom in matematik, * 310 pr. n. št., otok Samos, Jonija, Grčija, † okoli 230 pr. n. št., Aleksandrija.

Novo!!: Meritev in Aristarh · Poglej več »

Aristarh Apolonovič Belopolski

Aristarh Apolonovič Belopolski, ruski astronom, * 13. julij (1. julij, ruski koledar) 1854, Moskva, Ruski imperij (sedaj Rusija), † 16. maj 1934, Leningrad, Sovjetska zveza (sedaj Sankt Peterburg, Rusija).

Novo!!: Meritev in Aristarh Apolonovič Belopolski · Poglej več »

Armand-Hippolyte-Louis Fizeau

Armand-Hippolyte-Louis Fizeau, francoski fizik, * 23. september 1819, Pariz, Francija, † 18. september 1896, Nanteuil-le-Haudouin, Francija.

Novo!!: Meritev in Armand-Hippolyte-Louis Fizeau · Poglej več »

Armilarna sfera

Armilarna sfera Slika svečenika-astronoma z armilarno sfero v kitajski tradiciji iz leta 1675, Britanski muzej, Oddelek za japonske antične umetnine, London Armilárna sfêra (tudi sfêrični astroláb, armíla ali armíl) je model nebesne krogle.

Novo!!: Meritev in Armilarna sfera · Poglej več »

Astrolab

alidado kapetinški učenjaki razpravljajo o astrolabu, okoli leta 1200 Perzijsko-iranski astrolab iz leta 1208 Arseniusov astrolab iz leta 1569, Musée des Arts et Métiers, Pariz Perzijski astrolab iz 18. stoletja, Whippleov Muzej zgodovine znanosti, Cambridge ZDA. Na tej lepi pripravi sta vidna reta in alidada Toledu. Hrani ga Španski narodni arheološki muzej v Madridu Astroláb (tudi astrolábij;: astrolábion, astrolabē – jemanje zvezde > astér – zvezda + lambánein – zgrabiti, prijeti) je zgodovinska astronomska merilna priprava, ki so jo uporabljali klasični astronomi, navigatorji in astrologi.

Novo!!: Meritev in Astrolab · Poglej več »

Astrometrija

Ástrometríja (grško άστρον: ástron - zvezda + μετρεω: metres - merjenje) je disciplina znotraj astronomije, ki se ukvarja z določanjem osnovnih koordinatnih sistemov, v teh pa z legami, razdaljami, navideznimi in pravimi spremembami lege ter gibanji zvezd in drugih nebesnih teles na nebesni krogli.

Novo!!: Meritev in Astrometrija · Poglej več »

Astronomska enota

Astronómska enòta (oznaka a. e. (a_0), mednarodna pa AU, au, a.u. ali A) je dolžinska enota, ki se uporablja največ v astronomiji in je približno enaka razdalji Zemlje od Sonca.

Novo!!: Meritev in Astronomska enota · Poglej več »

Astronomska konstanta

Astronómska konstánta je fizikalna konstanta, ki ima velik pomen v astronomiji.

Novo!!: Meritev in Astronomska konstanta · Poglej več »

Atmometer

Atmometer iz leta 1890 Skica atmometra Atmométer ali evaporiméter (grško atmós - para + mètron - mera) je fizikalna merilna priprava za merjenje stopnje izhlapevanja z mokre površine v ozračje, oziroma množine izhlapele vode.

Novo!!: Meritev in Atmometer · Poglej več »

Atomska ura

Atomska ura (desno) Atomska ura je vrsta ure, ki za merjenje časa uporablja frekvenco značilnega resonančnega prehoda elektronov določene vrste atomov.

Novo!!: Meritev in Atomska ura · Poglej več »

Atomske enote

Atómske enòte so pripraven sistem enot za merjenja v atomski in jedrski fiziki, še posebej za opisovanje lastnosti elektronov.

Novo!!: Meritev in Atomske enote · Poglej več »

Športno treniranje

Športno treniranje (tudi športna vadba) je po znanstvenih, zlasti pedagoških načelih zgrajen proces športnega izpopolnjevanja, ki z načrtnim in sistematičnim delovanjem učinkuje na takšno tekmovalno zmogljivost, ki omogoča športniku najvišje tekmovalne dosežke v izbrani športni disciplini.

Novo!!: Meritev in Športno treniranje · Poglej več »

Žlica

Žlíca je priprava in pripomoček za zajemanje zlasti tekočih jedi – jedilna žlica.

Novo!!: Meritev in Žlica · Poglej več »

Žveplov heksafluorid

Žveplov heksafluorid (SF6) je anorganski, brezbarvni, brez vonja, nestrupen in nevnetljiv plin (v normalnih okoliščinah).

Novo!!: Meritev in Žveplov heksafluorid · Poglej več »

Časovna enačba

ekliptike. Časovna enačba je vsota obeh krivulj. uro. Časóvna enáčba je funkcija, ki v odvisnosti od dneva v letu določa velikost razlike med pravim in srednjim Sončevim časom.

Novo!!: Meritev in Časovna enačba · Poglej več »

Časovni pregled astronomije

Časovni pregled zgodovine astronomije.

Novo!!: Meritev in Časovni pregled astronomije · Poglej več »

Časovni pregled življenja Alberta Einsteina

Ferdinanda Schmutzerja, 1921 Časovni pregled življenja Alberta Einsteina.

Novo!!: Meritev in Časovni pregled življenja Alberta Einsteina · Poglej več »

Časovni pregled fizike črnih lukenj

Časovni pregled fizike črnih lukenj.

Novo!!: Meritev in Časovni pregled fizike črnih lukenj · Poglej več »

Črna luknja

Sonca. Črno luknjo so dlje časa fotografirali optični daljnogledi z različnih leg na Zemlji, od aprila 2017 pa so v konzorciju Event Horizon Telescope računalniško obdelovali in preračunavali zbrani material. Končni posnetek, računalniško sestavljeno fotografijo črne luknje, so prvič javno predstavili 10. aprila 2019. plazme, ki se vrti okrog črne luknje (slika NASA) Galaksije (slika http://www.tat.physik.uni-tuebingen.de/~kraus/ Ute Krauss, TAT) Vrtinec, kjer križ dveh prašnih obročev kaže na prisotnost črne luknje (slika H. Ford (JHU/STScI), Faint Object Spectrograph IDT in NASA, 8. junij 1992) Čŕna lúknja je v astrofiziki območje prostora-časa, v katerem je gravitacijska sila tolikšna, da ne more nič, niti svetloba ali drugo elektromagnetno valovanje, zapustiti dogodkovnega horizonta.

Novo!!: Meritev in Črna luknja · Poglej več »

Babilonska matematika

kvadrata s stranico 30. Rezultat je 42 25 35 oziroma 42,4263888... Babilonska matematika, znana tudi kot asirsko-babilonska matematika, je bila matematika, ki so jo od zgodnje Sumerije do padca Babilona leta 539 pr.

Novo!!: Meritev in Babilonska matematika · Poglej več »

Barometer

Živosrebrni '''barometer''': mere: 63×53×960 mm proizvajalec: A. Pichlers Witwe & Sohn, Dunaj nabavljeno v šol. l. 1902/03 http://www2.arnes.si/~kvidma2/Ucila_GJV/index.html Gimnazija Jurija Vege, Idrija Glava živosrebrnega barometera http://www2.arnes.si/~kvidma2/Ucila_GJV/index.html Gimnazija Jurija Vege, Idrija Kovinski barometer: mere: 123,5×96,5×176 mm proizvajalec: neznan nabavljeno v šol. l. 1902/03 http://www2.arnes.si/~kvidma2/Ucila_GJV/index.html Gimnazija Jurija Vege, Idrija Kovinski barometer iz kataloga http://www2.arnes.si/~kvidma2/Ucila_GJV/index.html Gimnazija Jurija Vege, Idrija Barométer je fizikalna merilna priprava za merjenje zračnega tlaka.

Novo!!: Meritev in Barometer · Poglej več »

Barvni indeks

Bárvni índeks je v astronomiji preprost številski izraz, ki določa barvo telesa.

Novo!!: Meritev in Barvni indeks · Poglej več »

Betelgeza

Veliki Atakamski milimetrski/submilimetrski niz (ALMA). To je prvikrat, da je ALMA opazovala površje zvezde in objavila najboljšo sliko Betelgeze do zdaj. Betelgeza je deveta najsvetlejša zvezda nočnega neba in druga najsvetlejša zvezda ozvezdja Orion (za Riglom).

Novo!!: Meritev in Betelgeza · Poglej več »

Bhaskara

Bhaskara II., imenovan Ačārja (sanskrtsko učitelj, učeni), indijski matematik in astronom, * 1114, Biddur, Indija, † 1185, verjetno Udžain.

Novo!!: Meritev in Bhaskara · Poglej več »

Bolometer

Caltech. Bolométer (grško bolé, bolaí - (sončni) žarek + mètron - mera) je fizikalna merilna priprava za merjenje moči vpadnega elektromagnetnega valovanja (svetlobnega toka, izseva).

Novo!!: Meritev in Bolometer · Poglej več »

Bornovo pravilo

Bornovo pravilo je postulat kvantne mehanike, ki daje verjetnost, da bo meritev kvantnega sistema dala določen rezultat.

Novo!!: Meritev in Bornovo pravilo · Poglej več »

Bourdonova cev

Bourdonova cev Bourdonova cev je zakrivljena cev z enim samim priključkom.

Novo!!: Meritev in Bourdonova cev · Poglej več »

Call of Cthulhu: Dark Corners of the Earth

Call of Cthulhu: Dark Corners of the Earth je prvoosebna preživetvena grozljivka razvijalcev Headfirst Production, ki je izšla v založbi Bethesda Softworks.

Novo!!: Meritev in Call of Cthulhu: Dark Corners of the Earth · Poglej več »

Canon EOS 1000D

Canon EOS 1000D je digitalni zrcalnorefleksni fotoaparat (DSLR) z najvišjo efektivno ločljivostjo 10,1 megapikslov japonskega proizvajalca Canon Inc..

Novo!!: Meritev in Canon EOS 1000D · Poglej več »

Carl Vilhelm Ludwig Charlier

Carl Vilhelm Ludwig Charlier, švedski astronom, * 1. april 1862, Östersund, Jämtland, Švedska, † 5. november 1934, Lund, Švedska.

Novo!!: Meritev in Carl Vilhelm Ludwig Charlier · Poglej več »

Casimirjev pojav

Casimirjeva sila med vzporednima ploščama Casimirjev pojav je fizikalni pojav, ki ga je leta 1948 napovedal nizozemski fizik Hendrik Casimir, zaposlen v Philipsovih raziskovalnih laboratorijih.

Novo!!: Meritev in Casimirjev pojav · Poglej več »

Celzijeva temperaturna lestvica

Célzijeva temperatúrna léstvica je lestvica za merjenje temperatur, ki jo je leta 1742 predlagal švedski astronom Anders Celsius.

Novo!!: Meritev in Celzijeva temperaturna lestvica · Poglej več »

Centralno skladišče za radioaktivne odpadke v Brinju

Centralno skladišče za radioaktivne odpadke v Brinju (CSRAO) pri Ljubljani je bilo zgrajeno leta 1986.

Novo!!: Meritev in Centralno skladišče za radioaktivne odpadke v Brinju · Poglej več »

Charles Édouard Guillaume

Charles Édouard Guillaume, švicarski fizik, * 15. februar 1861, Fleurier, Švica, † 13. maj 1938, Sèvres, Francija.

Novo!!: Meritev in Charles Édouard Guillaume · Poglej več »

Charles Dillon Perrine

Charles Dillon Perrine, ameriško-argentinski astronom, * 28. julij 1867, Steubenville, Ohio, ZDA, † 21. junij 1951, Villa del Totoral, Argentina.

Novo!!: Meritev in Charles Dillon Perrine · Poglej več »

Charles Soret

Charles Soret, švicarski fizik in kemik, * 23. september 1854, Ženeva, Švica, † 4. april 1904.

Novo!!: Meritev in Charles Soret · Poglej več »

Charles Thomas Bolton

Charles Thomas »Tom« Bolton, ameriški astronom, * 18. april 1943, Camp Forrest pri Tullahomi, Tennessee, ZDA.

Novo!!: Meritev in Charles Thomas Bolton · Poglej več »

Charles Wheatstone

Sir Charles Wheatstone, angleški fizik, elektrotehnik in izumitelj, * 6. februar 1802, Gloucester, Anglija, † 19. oktober 1875, Pariz, Francija.

Novo!!: Meritev in Charles Wheatstone · Poglej več »

Claude Servais Mathias Pouillet

Claude Servais Mathias Pouillet, francoski fizik, * 16. februar 1791, Cuzance, Doubs, Francija, † 14. junij 1868, Pariz.

Novo!!: Meritev in Claude Servais Mathias Pouillet · Poglej več »

Coriolisova sila

'''Zgoraj:''' V inercialnem (mirujočem) opazovalnem sistemu potuje črna krogla v ravni črti. '''Spodaj:''' Opazovalec (rdeča pika), ki stoji na premikajočem (vrtečem) se sistemu opazuje ukrivljeno gibanje krogle. Coriolisova sila je sila, ki povzroča odklon, oziroma ukrivljenje gibajočih teles z vidika opazovalca, ki se nahaja v vrtečem se sistemu, na primer na Zemlji.

Novo!!: Meritev in Coriolisova sila · Poglej več »

Daljinomer

prizmo iz leta 1899 Daljinomér (tudi razdaljemér) je merilna priprava za merjenje razdalje od opazovalca do tarče na primer pri rabi v geodeziji, pri določevanju goriščne razdalje v fotografiji ali točnem namerjanju z orožjem.

Novo!!: Meritev in Daljinomer · Poglej več »

Daniel Kirkwood

Daniel Kirkwood, ameriški astronom, * 27. september 1814, Okrožje Harford, Maryland, ZDA, † 11. junij 1895, Riverside, Kalifornija, ZDA.

Novo!!: Meritev in Daniel Kirkwood · Poglej več »

David Gill

Sir David Gill, FRS, škotski astronom in urar, * 12. junij 1843, Aberdeen, grofija Aberdeenshire, Škotska, † 24. januar 1914, London, Anglija.

Novo!!: Meritev in David Gill · Poglej več »

David Morris Lee

David Morris Lee, ameriški fizik, * 20. januar 1931, Rye, New York, ZDA.

Novo!!: Meritev in David Morris Lee · Poglej več »

Delčnovalovna dualnost

Délčnovalóvna duálnost je koncept v kvantni mehaniki, da se lahko vsak delec ali kvantna entiteta opiše ali kot delec ali valovanje.

Novo!!: Meritev in Delčnovalovna dualnost · Poglej več »

Desetiški ulomek

Desetíški ulómek je ulomek, katerega imenovalec je potenca števila 10.

Novo!!: Meritev in Desetiški ulomek · Poglej več »

Detektor svetlobe

Detéktor svetlôbe ali fótodetéktor je fizikalna naprava, ki se uporablja v sistemih razsvetljave in fotometriji.

Novo!!: Meritev in Detektor svetlobe · Poglej več »

Dielektrična spektroskopija

Dielektrična spektroskopija (včasih imenovana tudi impedančna spektroskopija) ali elektrokemična impedančna spektroskopija meri dielektrične lastnosti snovi kot funkcijo frekvence.

Novo!!: Meritev in Dielektrična spektroskopija · Poglej več »

Dinamični vzgon

Dinámični vzgòn je sila, ki nastane zaradi gibanja telesa skozi tekočino in deluje prečno na smer gibanja.

Novo!!: Meritev in Dinamični vzgon · Poglej več »

Dolžina

Dolžína je v običajni rabi poseben primer razdalje (prim. širina, višina), v fiziki in tehniki pa sta pojma dolžine in razdalje največkrat sopomenska.

Novo!!: Meritev in Dolžina · Poglej več »

Domenico Maria de Novara

Domenico Maria de Novara da Ferrara, italijanski astronom in astrolog, * 1454, Ferrara, Italija, 1504, Bologna, Italija.

Novo!!: Meritev in Domenico Maria de Novara · Poglej več »

Douglas Dean Osheroff

Hasselblad H4D-40 fotografira med izletom v Big Sur skupaj s svojimi študenti, 2011 Douglas Dean Osheroff, ameriški fizik, * 1. avgust 1945, Aberdeen, Washington, ZDA.

Novo!!: Meritev in Douglas Dean Osheroff · Poglej več »

Družboslovna statistika

Družboslovna statistika se ukvarja z metodami merjenja in analizo podatkov v družboslovju.

Novo!!: Meritev in Družboslovna statistika · Poglej več »

Edison Pettit

Edison Pettit, ameriški astronom, * 22. september 1889, Peru, Nebraska, ZDA, † 6. maj 1962, Tucson, Arizona, ZDA.

Novo!!: Meritev in Edison Pettit · Poglej več »

Edward Emerson Barnard

Edward Emerson Barnard, ameriški astronom, * 16. december 1857, Nashville, Tennessee, ZDA, † 6. februar 1923, Williams Bay, Wisconsin, ZDA.

Novo!!: Meritev in Edward Emerson Barnard · Poglej več »

Edward Mills Purcell

Edward Mills Purcell, ameriški fizik, * 30. avgust 1912, Taylorville, Illinois, ZDA, † 7. marec 1997, Cambridge, Massachusetts, ZDA.

Novo!!: Meritev in Edward Mills Purcell · Poglej več »

Eksotermna reakcija

Eksotermna reakcija je kemijska reakcija, pri kateri se toplota sprošča, okolica pa segreva.

Novo!!: Meritev in Eksotermna reakcija · Poglej več »

Ekvatorialni obroč

Hiparhov ekvatorialni obroč Ekvatoriálni obróč je bila astronomska merilna priprava v helenističnem svetu za določevanja točnega datuma pomladnega in jesenskega enakonočja.

Novo!!: Meritev in Ekvatorialni obroč · Poglej več »

Električna energija

Eléktrična energíja je energija, ki se kot električno delo prenaša z električnim tokom v tokokrogu in se kot pojem lahko nanaša na več tesno povezanih oblik energije.

Novo!!: Meritev in Električna energija · Poglej več »

Električni naboj

Eléktrični nabôj (v fiziki navadno kar naboj, v elektrotehniki pogosto elektrina) je ena temeljnih značilnosti snovi.

Novo!!: Meritev in Električni naboj · Poglej več »

Električno polje

električnega naboja Eléktrično pólje je prostor, v katerem deluje električna sila na električni naboj.

Novo!!: Meritev in Električno polje · Poglej več »

Elipsometrija

500x500px Elipsometríja je ena najbolj točnih nedestruktivnih optičnih metod za določanje optičnih značilnosti tankih plasti ali vrhnih slojev večplastnih snovi.

Novo!!: Meritev in Elipsometrija · Poglej več »

Elmer Ambrose Sperry

Elmer Ambrose Sperry, ameriški izumitelj in podjetnik, * 12. oktober 1860, Cortland, New York, New York, ZDA, † 16. junij 1930, Brooklyn, New York, ZDA.

Novo!!: Meritev in Elmer Ambrose Sperry · Poglej več »

Eratosten

Eratosten (tudi Eratostenes): Eratosthénes), starogrški matematik, geograf, astronom, pesnik in atlet (verjetno) kaldejskega porekla, * 276 pr. n. št., Kirena (sedaj Šahat, Libija), † 194 pr. n. št., Aleksandrija, Ptolemajski Egipt.

Novo!!: Meritev in Eratosten · Poglej več »

Ernst Emil Alexander Back

Ernst Emil Alexander Back, nemški fizik, * 21. oktober, 1881, Freiburg, Baden Württemberg, Nemško cesarstvo, † 20. junij 1959, München, Nemčija.

Novo!!: Meritev in Ernst Emil Alexander Back · Poglej več »

Evklidski prostor

Evklidski prostor je realni topološki vektorski prostor v katerem je definiran skalarni produkt.

Novo!!: Meritev in Evklidski prostor · Poglej več »

Fahrenheitova temperaturna lestvica

Fahrenheitova temperatúrna léstvica je lestvica za merjenje temperatur, ki jo je leta 1724 predlagal nemški fizik Daniel Gabriel Fahrenheit.

Novo!!: Meritev in Fahrenheitova temperaturna lestvica · Poglej več »

Fizikalna količina

Fizikálna količína (v tehniki se uporablja izraz veličína) je v fiziki in tehniki izsledek meritve, njeno vrednost po navadi izrazimo kot zmnožek brezrazsežne številske vrednosti in fizikalne enote.

Novo!!: Meritev in Fizikalna količina · Poglej več »

Flogistonska teorija

Alkimist in zdravnik Johann Joachim Becher, avtor flogistonske teorije Flogistonska teorija (iz starogrškega: flogistón – goreti) je ovržena znanstvena teorija iz 17.

Novo!!: Meritev in Flogistonska teorija · Poglej več »

François Jean Dominique Arago

François Jean Dominique Arago, katalonsko-francoski fizik, astronom in politik, * 26. februar 1786, Estagel pri Perpignanu, vzhodni Pireneji, Francija, † 2. oktober 1853, Pariz.

Novo!!: Meritev in François Jean Dominique Arago · Poglej več »

Francesco Maurolico

Francesco Maurolico, italijanski matematik, fizik, astronom, duhovnik in menih, * 16. september 1494, Messina, Kraljevina Sicilija (sedaj Italija), † 21. ali 22. julij 1575, Messina.

Novo!!: Meritev in Francesco Maurolico · Poglej več »

Franjo Dominko

Fran Dominko, slovenski fizik in astronom, * 26. julij 1903, Vodnjan, Pulj, Avstro-Ogrska (sedaj Hrvaška), † 22. februar 1987, Ljubljana, Slovenija.

Novo!!: Meritev in Franjo Dominko · Poglej več »

Friedrich August Kekulé

Friedrich August Kekulé von Stradonitz, tudi August Kekulé, nemški kemik, * 7. september 1829, Darmstadt, † 13. julij 1896, Bonn.

Novo!!: Meritev in Friedrich August Kekulé · Poglej več »

Friedrich Wilhelm Bessel

Friedrich Wilhelm Bessel, nemški astronom in matematik, * 22. julij 1784, Minden, Vestfalija, Prusija (sedaj Nemčija), † 17. marec 1846, Königsberg, Prusija (sedaj Kaliningrad, Rusija).

Novo!!: Meritev in Friedrich Wilhelm Bessel · Poglej več »

Galaktična longituda

Definicija galaktičnih koordinat (rdeče – gal. longituda, zeleno – gal. latituda) Galaktična longituda ali galaktična dolžina (oznaka je l) je v astronomiji ena izmed galaktičnih koordinat, ki enolično določajo lego nebesnega telesa v galaktičnem koordinatnem sistemu.

Novo!!: Meritev in Galaktična longituda · Poglej več »

Gaspard de Prony

Gaspard Clair François Marie Riche de Prony, francoski matematik in inženir, * 22. julij 1755, Chamelet, Beaujolais, Francija, † 29. julij 1839, Pariz.

Novo!!: Meritev in Gaspard de Prony · Poglej več »

Gaussova gravitacijska konstanta

Gaussova gravitacíjska konstánta je astronomska in fizikalna konstanta in predstavlja gravitacijsko konstanto, izraženo v enotah Osončja, namesto v enotah mednarodnega sistema enot.

Novo!!: Meritev in Gaussova gravitacijska konstanta · Poglej več »

Gaussova ukrivljenost

Od leve proti desni: ploskev z negativno Gaussovo ukrivljenostjo, (hiperboloid), ploskev z ničelno Gaussovo ukrivljenostjo (valj) in ploskev s pozitivno Gaussovo ukrivljenostjo (sfera). Gaussova ukrívljenost (oznaka \Kappa\) v določeni točki na ploskvi je v diferencialni geometriji produkt glavnih ukrivljenosti κ1 in κ2 v tej točki.

Novo!!: Meritev in Gaussova ukrivljenost · Poglej več »

Generalna konferenca za uteži in mere

Generalna konferenca za uteži in mere (kratica CGPM) je najstarejša od treh mednarodnih organizacij, ustanovljenih po določilih metrske konvencije, ki zastopa interese članic pri vzpostavljanju merskih standardov.

Novo!!: Meritev in Generalna konferenca za uteži in mere · Poglej več »

Geocentrični koordinatni čas

Geocentrični koordinatni čas (oznaka TCG iz angleškega izraza Geocentric Coordinate Time) je koordinatni čas namišljene ure v središču Zemlje, ki bi se gibala skupaj s središčem, vendar nanjo ne bi vplivalo podaljšanje časa zaradi relativnostnih pojavov.

Novo!!: Meritev in Geocentrični koordinatni čas · Poglej več »

Geodetična precesija

Prikaz geodetične precesije. Geodétična precesija (tudi geodétični pojàv, de Sittrova precesíja, de Sittrov pojàv ali Fokkerjeva precesíja) je fizikalni pojav pri katerem ukrivljenost prostor-časa, ki jo predvideva splošna teorija relativnosti, vpliva na vektor vzdolž krožečega se telesa.

Novo!!: Meritev in Geodetična precesija · Poglej več »

Geodetka

Geodétka (tudi redkeje geodetska črta) je v matematiki posplošitev pojma premice za »ukrivljene prostore«.

Novo!!: Meritev in Geodetka · Poglej več »

Geodezija

Geodezíja ali zemljemérstvo je veda o merjenju, dimenziji in določitvi oblike Zemlje kot celote ali njenega dela.

Novo!!: Meritev in Geodezija · Poglej več »

Geometrijska konstrukcija

Geometríjska konstrúkcija je risanje geometrijskih likov z največjo možno točnostjo.

Novo!!: Meritev in Geometrijska konstrukcija · Poglej več »

George Biddell Airy

Sir George Biddell Airy, PRS, angleški astronom in matematik, * 27. julij 1801, Alnwick, grofija Northumberland, Anglija, † 2. januar 1892, Greenwich, sedaj del Londona, Anglija.

Novo!!: Meritev in George Biddell Airy · Poglej več »

Gibalna količina

Gibálna količína je fizikalna količina, enaka zmnožku mase in hitrosti točkastega telesa.

Novo!!: Meritev in Gibalna količina · Poglej več »

Giovanni Domenico Cassini

Giovanni Domenico Cassini I. (tudi Giandomenico), italijansko-francoski matematik, astronom in inženir, * 8. junij 1625, Perinaldo, Genovska republika, † 14. september 1712, Pariz, Francija.

Novo!!: Meritev in Giovanni Domenico Cassini · Poglej več »

Giovanni Virginio Schiaparelli

Giovanni Virginio Schiaparelli, italijanski astronom in zgodovinar znanosti, * 4. marec 1835, Savigliano, Piemont, Italija, † 4. julij 1910, Milano, Italija.

Novo!!: Meritev in Giovanni Virginio Schiaparelli · Poglej več »

Globalni sistem pozicioniranja

Umetniška upodobitev satelita serije Block IIF Nekaj sprejemnikov za civilno uporabo Globalni sistem pozicioniranja ali sistem globalnega pozicioniranja (kratica: GPS; Oborožene sile ZDA uporabljajo polno ime, NAVSTAR GPS – Navigational Satellite Timing and Ranging - Global Positioning System) je satelitski navigacijski sistem, ki se uporablja za določanje točne lege in časa kjerkoli na Zemlji ali v zemeljski tirnici.

Novo!!: Meritev in Globalni sistem pozicioniranja · Poglej več »

Gostota

Gostôta (označba \rho\) je fizikalna količina, določena za homogena telesa kot razmerje med maso m\, in prostornino telesa V\,, kot razmerje med molsko maso M\, in molsko prostornino V_\, ali kot obratna vrednost specifične prostornine v\,: Enota za merjenje gostote je kg/m³, g/cm³ ipd.

Novo!!: Meritev in Gostota · Poglej več »

Grad (enota)

Grad (g) je merska enota za merjenje kotov.

Novo!!: Meritev in Grad (enota) · Poglej več »

Gravitacijska fizika

Gravitacíjska fízika po navadi označuje tisto področje fizike, ki raziskuje pojave povezane z gravitacijo.

Novo!!: Meritev in Gravitacijska fizika · Poglej več »

Gravitacijska konstanta

Gravitacíjska konstánta je v fiziki izkustvena sorazmernostna konstanta, ki nastopa v Newtonovem splošnem gravitacijskem zakonu: v Poissonovi enačbi za gravitacijsko polje: v n-razsežnem Gaussovem gravitacijskem zakonu: pa tudi v Einsteinovi splošni teoriji relativnosti v njegovih enačbah polja: ali na primer v Kretschmannovem skalarju za Schwarzschildovo črno luknjo: Navadno se označuje z malo grško črko κ, ponekod z G, GN, \varkappa, redkeje z γ in v novejšem času tudi z \mathcal\.

Novo!!: Meritev in Gravitacijska konstanta · Poglej več »

Gravitacijska sklopitvena konstanta

Gravitacijska sklopitvena konstanta (oznake \alpha_ \!\,, \alpha_\!\, ali \alpha_\!\) je v fiziki sklopitvena konstanta, ki določa gravitacijsko interakcijo med dvema nabitima osnovnima delcema z neničelno maso.

Novo!!: Meritev in Gravitacijska sklopitvena konstanta · Poglej več »

Gregor Schoettl

‎Gregor Schoettl (tudi Schöttl), slovenski (avstrijski) filozof in fizik, * 14. februar 1732, Steyr, avstrijska Štajerska, † 4./5. november, 1777, Ljubljana.

Novo!!: Meritev in Gregor Schoettl · Poglej več »

Heinrich Christian Schumacher

Heinrich Christian Schumacher, nemški astronom in geodet, * 3. september 1780, Bramstedt, Holstein, Nemčija, † 28. december 1850, Altona, Hamburg, Nemčija.

Novo!!: Meritev in Heinrich Christian Schumacher · Poglej več »

Heinrich Rohrer

Heinrich Rohrer, švicarski fizik, * 6. junij 1933, Buchs, Švica, † 16. maj 2013, Wollerau, Švica.

Novo!!: Meritev in Heinrich Rohrer · Poglej več »

Heinrich Rudolf Hertz

Heinrich Rudolf Hertz, nemški fizik, * 22. februar 1857, Hamburg, Nemčija, † 1. januar 1894, Bonn, Nemčija.

Novo!!: Meritev in Heinrich Rudolf Hertz · Poglej več »

Heliometer

Kuffnerjevem observatoriju na Dunaju Razdeljena leča na dva dela Sončevega diska Heliometér (hḗlios – Sonce +: métron – meritev) je merilna priprava izvirno skonstruirana za merjenje sprememb Sončevega premera v različnih letnih časih med letom, predvsem v apsidnih točkah, prisončju in odsončju.

Novo!!: Meritev in Heliometer · Poglej več »

Hendrik Christoffel van de Hulst

Hendrik Christoffel van de Hulst, nizozemski astronom, * 19. november 1918, Utrecht, Nizozemska, † 31. julij 2000, Leiden, Nizozemska.

Novo!!: Meritev in Hendrik Christoffel van de Hulst · Poglej več »

Henri Pitot

Pitotova rojstna hiša v Aramonu Henri Pitot, francoski inženir in izumitelj, * 3. maj 1695, Aramon, Gard, Francija, † 27. december 1771, Aramon.

Novo!!: Meritev in Henri Pitot · Poglej več »

Henrietta Swan Leavitt

Henrietta Swan Leavitt, ameriška astronomka, * 4. julij 1868, Lancaster, Massachusetts, ZDA, † 12. december 1921, Cambridge, Massachusetts, ZDA.

Novo!!: Meritev in Henrietta Swan Leavitt · Poglej več »

Henry Cavendish

1766. Henry Cavendish, FRS, angleški fizik in kemik, * 10. oktober 1731, Nica (Nizza), Francija, † 24. februar 1810, London, Anglija.

Novo!!: Meritev in Henry Cavendish · Poglej več »

Henry Gellibrand

Henry Gellibrand, angleški astronom, matematik in duhovnik, * 17. november 1597, Aldersgate, London, Anglija, † 16. februar 1636, London.

Novo!!: Meritev in Henry Gellibrand · Poglej več »

Henry Kater

Henry Kater, FRS, angleški fizik in častnik nemškega porekla, * 16. april 1777, Bristol, Anglija, † 26. april 1835, York Gate.

Novo!!: Meritev in Henry Kater · Poglej več »

Henry Moseley

Henry Gwyn Jeffreys Moseley, angleški fizik in častnik, * 23. november 1887, Weymouth, Dorset, Anglija, † 10. avgust 1915, Galipoli, Osmansko cesarstvo (sedaj Turčija).

Novo!!: Meritev in Henry Moseley · Poglej več »

Hermann Ludwig Ferdinand von Helmholtz

Hermann Ludwig Ferdinand von Helmholtz, nemški fizik, matematik, fiziolog in biofizik, * 31. avgust 1821, Potsdam, Nemčija, † 8. september 1894, Berlin.

Novo!!: Meritev in Hermann Ludwig Ferdinand von Helmholtz · Poglej več »

Hessov zakon

Germain Henri Hess (German Ivanovič Gess) (1802-1850) Hessov zákon je eden od osnovnih zakonov termodinamike.

Novo!!: Meritev in Hessov zakon · Poglej več »

Hidrostatična tehtnica

Hidrostatična tehtnica je merilna priprava za merjenje vodnega (hidrostatičnega) tlaka.

Novo!!: Meritev in Hidrostatična tehtnica · Poglej več »

Higrometer

Lasni vlagomer Psihrometer: mere: 250×150×835 mm po navodilih g. L. Andréeja, tedanjega profesorja fizike na idrijski realki, izdelal šolski sluga M. Kos narejeno v šol. l. 1913/14 http://www2.arnes.si/~kvidma2/Ucila_GJV/index.html Gimnazija Jurija Vege, Idrija Higrométer je merilna priprava za merjenje vlažnosti zraka.

Novo!!: Meritev in Higrometer · Poglej več »

Hilbertov prostor

strune Hilbertov prôstor je v matematiki posplošitev pojma evklidskega prostora.

Novo!!: Meritev in Hilbertov prostor · Poglej več »

Hiparh

Hipárh, tudi Hipárhos, starogrški astronom, geograf in matematik, * okoli 190 pr. n. št., Nikeja, Bitinija, Mala Azija (danes İznik, Turčija), † okoli 120 pr. n. št., verjetno otok Rod, Grčija.

Novo!!: Meritev in Hiparh · Poglej več »

Hitrost gravitacije

Hitróst gravitácije se v okviru klasičnih teorij gravitacije nanaša na hitrost pri kateri se širijo spremembe v gravitacijskem polju.

Novo!!: Meritev in Hitrost gravitacije · Poglej več »

Hitrost svetlobe

vodi. Hitróst svetlôbe je osnovna fizikalna konstanta, ki podaja hitrost, s katero se svetloba in drugo elektromagnetno valovanje širi v praznem prostoru.

Novo!!: Meritev in Hitrost svetlobe · Poglej več »

Honoré Flaugergues

Honoré Flaugergues, francoski ljubiteljski astronom, * 16. maj 1755, Viviers, departma Ardèche, Francija, † 20. november 1830, Viviers (včasih navajajo kot datum smrti 26. november 1835).

Novo!!: Meritev in Honoré Flaugergues · Poglej več »

Hookov zakon

enorazsežnem nateznem stanju Hookov zákon podaja raztezek ali skrček prožnega telesa pri deformaciji (raztezanju, stiskanju) z dano silo.

Novo!!: Meritev in Hookov zakon · Poglej več »

Inercialna navigacija

Inercialna navigacija temelji na merjenju pospeškov v vseh treh smereh (x, y, z) in kotov zasuka okrog vzdolžne, prečne in navpične osi.

Novo!!: Meritev in Inercialna navigacija · Poglej več »

Informacijski paradoks črnih lukenj

daljnogledom Event Horizon (EHT) in objavljena aprila 2019. Informacijski paradoks črnih lukenj je paradoks, ki izhaja iz kombinacije splošne teorije relativnosti in kvantne mehanike.

Novo!!: Meritev in Informacijski paradoks črnih lukenj · Poglej več »

Infrardeča spektroskopija

Infrardeči spektrometer Varian Scimitar 1000 FTIR Infrardeča spektroskopija (IR spektroskopija ali vibracijska spektroskopija) je spektroskopska metoda, pri kateri opazujemo interakcijo infrardeče svetlobe s snovjo.

Novo!!: Meritev in Infrardeča spektroskopija · Poglej več »

Interferenca

Interferenca dveh nasprotno potujočih valovanj (zelena in modra) v eni razsežnosti ter novonastali val (rdeča) Interferénca je pojav, ko se dve koherentni valovanji srečata na istem mestu in nastane nov valovni vzorec.

Novo!!: Meritev in Interferenca · Poglej več »

Interferometrija

razdalje med tremi zrcali. Interferometríja je družina tehnik v kateri se valovanje, po navadi elektromagnetno, položi eno na drugo (superponira) za pridobivanje informacij o valovanju.

Novo!!: Meritev in Interferometrija · Poglej več »

Irwin Ira Shapiro

Irwin Ira Shapiro, ameriški astrofizik, * 10. oktober 1929, New York, New York, ZDA.

Novo!!: Meritev in Irwin Ira Shapiro · Poglej več »

Isaac Newton

Sir Isaac Newton, PRS, angleški fizik, matematik, astronom, filozof, ezoterik in alkimist, * 4. januar 1643 (25. december 1642, stari angleški koledar), hamlet Woolsthorpe-by-Colsterworth pri Grenthamu, grofija Lincolnshire, Anglija, † 31. marec (20. marec) 1727, Kensington, London, Anglija.

Novo!!: Meritev in Isaac Newton · Poglej več »

Ivan Dizma Florjančič de Grienfeld

Ducatus Carnioliae Tabula Chorographica Janez Dizma Florjančič de Grienfeld (tudi Johannes (ali Ivan) Dizma Floriantschitsch de Grienfeld), astronom, matematik, geograf in kartograf, * 1. julij 1691, Ljubljana, † do 1757.

Novo!!: Meritev in Ivan Dizma Florjančič de Grienfeld · Poglej več »

Izsev

nadorjakinj v območju velikem le nekaj parsekov. Izsév (tudi síj in redkeje luminóznost, ter nepravilno svetlost ali svetilnost) (oznaka L) je v astronomiji količina energije, ki jo astronomsko telo izseva na enoto časa, oziroma oddana moč sevanja v obliki fotonov.

Novo!!: Meritev in Izsev · Poglej več »

Jacques Cassini

Jacques Cassini II., francoski astronom in geograf, * 8. februar 1677, Pariz, Francija, † 18. april 1756, Thury pri Clermontu, Francija.

Novo!!: Meritev in Jacques Cassini · Poglej več »

James Edward Keeler

James Edward Keeler, ameriški astronom in astrofizik, * 10. september 1857, La Salle, Illinois, ZDA, † 12. avgust 1900, San Francisco, Kalifornija, ZDA.

Novo!!: Meritev in James Edward Keeler · Poglej več »

James Prescott Joule

James Prescott Joule, angleški fizik, matematik in pivovar, * 24. december 1818, Salford pri Manchestru, grofija Lancashire, Anglija, † 11. oktober 1889, Sale pri Londonu.

Novo!!: Meritev in James Prescott Joule · Poglej več »

Jan Hendrik Oort

Jan Hendrik Oort, nizozemski astronom, * 28. april 1900, Franeker, Nizozemska, † 5. november 1992, Leiden, Nizozemska.

Novo!!: Meritev in Jan Hendrik Oort · Poglej več »

Janez Krstnik Schoettl

Janez Krstnik Schoettl (tudi Schöttl), slovenski jezuit, matematik in astronom, * 1724, Steyr, avstrijska Štajerska, † 1777.

Novo!!: Meritev in Janez Krstnik Schoettl · Poglej več »

Jean Richer

Jean Richer, francoski astronom, * 1630, Francija, † 1696, Pariz.

Novo!!: Meritev in Jean Richer · Poglej več »

Jean-Daniel Colladon

Jean-Daniel Colladon, švicarski fizik, inženir in izumitelj, * 15. december 1802, Ženeva, † 30. junij 1893, Ženeva.

Novo!!: Meritev in Jean-Daniel Colladon · Poglej več »

Jean-Dominique Cassini

Jean-Dominique grof de Cassini IV., francoski astronom, * 30. junij 1748, Pariz, Francija, † 18. oktober 1845, Thury-sous-Clermont, Francija.

Novo!!: Meritev in Jean-Dominique Cassini · Poglej več »

Jean-Felix Picard (astronom)

Jean-Felix Picard, francoski astronom in duhovnik, * 21. julij 1620, La Fleche, Sartha, Francija, † 12. julij 1682, Pariz.

Novo!!: Meritev in Jean-Felix Picard (astronom) · Poglej več »

Jesse Ramsden

Jesse Ramsden, angleški optik, izdelovalec astronomskih in znanstvenih inštrumentov in izumitelj, * 6. oktober 1735, Salterhebble, grofija, Yorkshire, Anglija, † 5. november 1800, Brighton, grofija Essex, Anglija.

Novo!!: Meritev in Jesse Ramsden · Poglej več »

Jožef Stefan

strn_1985 Doprsni kip Jožefa Stefana na Univerzi na Dunaju Jožef Stefan, fizik, matematik, elektrotehnik in pesnik, * 24. marec 1835, Šentpeter pri Žrelcu (sedaj predel Celovca), Avstrijsko cesarstvo (sedaj Avstrija), † 7. januar 1893, Dunaj, Avstro-Ogrska (sedaj Avstrija).

Novo!!: Meritev in Jožef Stefan · Poglej več »

Johann Heinrich Lambert

Lambertov verižni ulomek iz ''Mémoires sur quelques propriétés remarquables des quantités transcendantes, circulaires et logarithmiques'' (1761, tiskano leta 1768) Johann Heinrich Lambert, francosko-švicarsko-nemški matematik, fizik, astronom in filozof, * 26. avgust 1728, Mülhausen (sedaj Mulhouse, Alzacija, Francija), † 25. september 1777, Berlin, Prusija (sedaj Nemčija).

Novo!!: Meritev in Johann Heinrich Lambert · Poglej več »

Johann Jakob Balmer

Johann Jakob Balmer, švicarski matematik in fizik, * 1. maj 1825, Lausen, Basel-Landschaft, Švica, † 12. marec 1898, Basel, Švica.

Novo!!: Meritev in Johann Jakob Balmer · Poglej več »

John Evan Baldwin

John Evan Baldwin, FRS,Longair (2011).

Novo!!: Meritev in John Evan Baldwin · Poglej več »

John Henry Poynting

John Henry Poynting, FRS, angleški fizik, * 9. september 1852, Parsonage, Monton, Manchester, grofija Lancashire, Anglija, † 30. marec 1914, Birmingham, grofija Warwickshire, Anglija.

Novo!!: Meritev in John Henry Poynting · Poglej več »

John Michell

John Michell, angleški astronom in geolog, * 1724, grofija Nottinghamshire, Anglija, † 21. april 1793, Thornhill, Yorkshire.

Novo!!: Meritev in John Michell · Poglej več »

John Stewart Bell

John Stewart Bell, irski fizik, * 28. junij 1928, Belfast, Severna Irska, † 1. oktober 1990, Belfast.

Novo!!: Meritev in John Stewart Bell · Poglej več »

John Thomas Romney Robinson

Častiti John Thomas Romney Robinson, irski astronom in fizik, * 23. april 1792, Dublin, Irska, † 28. februar 1882, Armagh, Irska.

Novo!!: Meritev in John Thomas Romney Robinson · Poglej več »

Joseph Jérôme Lefrançois de Lalande

Pokopališču Père-Lachaise Joseph Jérôme Lefrançois de Lalande (tudi Jér Le Français de la Lande), francoski astronom, matematik, pisatelj, enciklopedist in prostozidar, * 11. julij 1732, Bourg-en-Bress, departma Ain, Francija, † 4. april 1807, Pariz, Francija.

Novo!!: Meritev in Joseph Jérôme Lefrançois de Lalande · Poglej več »

Joseph Louis Gay-Lussac

Joseph Louis Gay-Lussac, francoski fizik in kemik, * 6. december 1778, Saint-Léonard-de-Noblat, Haute Vienne, Francija, † 10. maj 1850, Pariz, Francija.

Novo!!: Meritev in Joseph Louis Gay-Lussac · Poglej več »

Joseph von Fraunhofer

Joseph von Fraunhofer, nemški optik in fizik, * 6. marec 1787, Straubing, Nemčija, † 7. junij 1826, München, Nemčija.

Novo!!: Meritev in Joseph von Fraunhofer · Poglej več »

Kalij

Kálij je kemični element v periodnem sistemu elementov z znakom K in atomskim številom 19.

Novo!!: Meritev in Kalij · Poglej več »

Kalip

Kalip (Kalipos, Kalippus, Calippus) (Kállipos), starogrški astronom, * okoli 370 pr. n. št., Kizik, (Kyzikos, Cyzic, Cyzicus) na Mramornem morju, † 300 pr. n. št.

Novo!!: Meritev in Kalip · Poglej več »

Kalorimeter

Kaloriméter ali toplotni števec je priprava namenjena meritvam porabljene toplotne energije v stavbah ali posameznih stanovanjih.

Novo!!: Meritev in Kalorimeter · Poglej več »

Kaplja

pipe. Pecelj, na katerem je visela kaplja pred odtrganjem, se razdeli v tri kapljice, ki sledijo kaplji. Trk kaplje ob gladino se nadaljuje z različnimi, včasih zanimivimi in lepimi pojavi supertekočega helija Káplja je majhna količina kapljevine, ki jo pretežno ali obdajajo proste ploskve med kapljevino in okoliškim plinom, kot na primer dežna kaplja, kaplja rose.

Novo!!: Meritev in Kaplja · Poglej več »

Katerjevo nihalo

Katerjevo nihálo je obrnljivo nihalo, ki ga je skonstruiral in izdelal angleški fizik in stotnik Henry Kater leta 1817 za točno merjenje težnega pospeška.

Novo!!: Meritev in Katerjevo nihalo · Poglej več »

Kelvin

Kelvin (oznaka K) je osnovna enota SI termodinamične temperature.

Novo!!: Meritev in Kelvin · Poglej več »

Keplerjevi zakoni

Képlerjevi zakóni so eksperimentalno pridobljeni zakoni, ki opisujejo gibanje planetov okrog Sonca.

Novo!!: Meritev in Keplerjevi zakoni · Poglej več »

KIC 8462852

KIC 8462852.

Novo!!: Meritev in KIC 8462852 · Poglej več »

Kleomed

Kleoméd ali Kleomédes (Kleomḗdēs), starogrški astronom in filozof, * okoli 120, mogoče Lisimahija, Helespont, Grčija, † okoli 190.

Novo!!: Meritev in Kleomed · Poglej več »

Klinometer

Preprost, doma izdelan klinometer Klinométer je merilna priprava za merjenje naklona in nagiba, ki je sestavljena iz grezila, kotne skale in vizirnega dela.

Novo!!: Meritev in Klinometer · Poglej več »

Kljunasto merilo

Digitalno kljunasto merilo Uporaba Vernierovega kljunastega merila Kljúnasto merílo (pogovorno, v žargonu 'šubler' (iz nemščine die Schublehre - dobesedno potisno merilo)) je merilna priprava za merjenje razdalj z natančnostjo od 0,1 mm, pri desetiškem noniju, ali pa do 0,02 mm pri petdesetiškem noniju.

Novo!!: Meritev in Kljunasto merilo · Poglej več »

Koherentno valovanje

Koherénca je značilnost valovanj z enako frekvenco in enako polarizacijo, ko je fazna razlika med izbranima valovanjema konstantna.

Novo!!: Meritev in Koherentno valovanje · Poglej več »

Kondicioniranje signala

V elektroniki je kondicioniranje signala manipulacija analognega signala na tak način, da ta izpolnjuje zahteve za nadaljnjo obdelavo v naslednji fazi.

Novo!!: Meritev in Kondicioniranje signala · Poglej več »

Konfokalni mikroskop

Konfokalna ali sožariščna mikroskopija je mikroskopska tehnika, ki nadgrajuje klasično presevno mikrosopijo.

Novo!!: Meritev in Konfokalni mikroskop · Poglej več »

Konstanta fine strukture

Konstánta fíne struktúre (tudi elektromagnetna sklopitvena konstanta, običajna oznaka mala grška črka alfa (\alpha \!\)) je brezrazsežna fizikalna konstanta, ki se jo pogosto sreča v atomski fiziki.

Novo!!: Meritev in Konstanta fine strukture · Poglej več »

Koordinatni čas

Koordinatni čas omogoča merjenje časa v določenem koordinatnem sistemu.

Novo!!: Meritev in Koordinatni čas · Poglej več »

Kotna ločljivost

Kótna ločljívost ali prostórska ločljívost opisuje sposobnost poljubne slikovne naprave, kot so na primer optični ali radijski daljnogled, mikroskop, fotoaparat, videokamera ali človeško oko, da razločuje majhne podrobnosti teles in tako predstavlja eno od glavnih določilnic slikovne ločljivosti.

Novo!!: Meritev in Kotna ločljivost · Poglej več »

Kozmični žarki

Kózmični žárki so osnovni delci visokih energij iz vesoljskega prostora, ki trčijo z Zemljinim ozračjem.

Novo!!: Meritev in Kozmični žarki · Poglej več »

Kroženje ogljika

Proces kroženja ogljika Kroženje ogljika je premeščanje ogljika med zemeljsko skorjo, organizmi, hidrosfero in atmosfero.

Novo!!: Meritev in Kroženje ogljika · Poglej več »

Kvadratni zakon upora

Kvadrátni zákon upòra opisuje upor sredstva na telo, ki se giblje v tekočini, ali pojav, da se tekočina upira pretakanju po cevi.

Novo!!: Meritev in Kvadratni zakon upora · Poglej več »

Kvantitativno raziskovanje

Kvantitativno raziskovanje (kvantitativna metoda) je razlaganje pojavov z zbiranjem številčnih podatkov, ki jih analiziramo z uporabo matematičnih metod, natančneje statistično.

Novo!!: Meritev in Kvantitativno raziskovanje · Poglej več »

Kvantna fluktuacija

spontanega parametričnega sipanja (SPDC). Kvántna fluktuácija (fluktuácija vákuumskega stánja ali vákuumska fluktuácija) je v kvantni mehaniki trenutna sprememba količine energije v točki prostora, ki ga opisuje Heisenbergovo načelo nedoločenosti.

Novo!!: Meritev in Kvantna fluktuacija · Poglej več »

Kvantna superpozicija

Kvantna superpozicija je značilnost, ki se pojavlja v kvantni mehaniki.

Novo!!: Meritev in Kvantna superpozicija · Poglej več »

Kvantno stanje

Kvantno stanje je v kvantni mehaniki stanje, ki v popolnosti opisuje kvantni sistem.

Novo!!: Meritev in Kvantno stanje · Poglej več »

Landoltov kolobar

Landoltovi kolobarjasti optotipi različnih velikosti in usmerjenosti Tablica Golovin-Sivceva Landoltov kolobar (tudi japonski preskus vida, Landoltov (prekinjeni) obroč) je optotip (očesna razpredelnica) – standardizirani simbol za preskus vida.

Novo!!: Meritev in Landoltov kolobar · Poglej več »

Laserski vibrometer

Laserski vibrometer (tudi laserski Doppler vibrometer, LDV) je optična merilna naprava za merjenje lastnosti vibracij površine.

Novo!!: Meritev in Laserski vibrometer · Poglej več »

Lastno gibanje

Barnardove zvezde kaže lego vsakih 5 let v odbdobju med 1985 in 2005 Lástno gíbanje zvezde je meritev spremembe njene lege na nebu skozi časovno obdobje, ko se izključijo vsa nelastna gibanja.

Novo!!: Meritev in Lastno gibanje · Poglej več »

LIGO

Nadzorna soba Naprednega LIGO v Livingstonu med prvim opazovalnim zagonom (O1) Observatorij gravitacijskega valovanja z laserskim interferometrom (izvirno, okrajšano LIGO) je fizikalni poskus in observatorij za zaznavanje gravitacijskega valovanja in razvoj opazovanja gravitacijskega valovanja kot astronomskega orodja.

Novo!!: Meritev in LIGO · Poglej več »

Ločitev spina in naboja

Ločitev spina in naboja je v fiziki pojav, ki se kaže v obliki nenavadnega obnašanja elektronov, ki se nahajajo v tankih prevodnikih (nanocevka).

Novo!!: Meritev in Ločitev spina in naboja · Poglej več »

Lojze Vodovnik

Lojze Vodovnik, slovenski računalnikar in profesor, * 6. september 1933, Maribor, † 14. junij 2000, Ljubljana.

Novo!!: Meritev in Lojze Vodovnik · Poglej več »

Loránd Eötvös

Baron Loránd Eötvös de Vásárosnamény, madžarski fizik, * 27. julij 1848, Budim, Avstrijsko cesarstvo (sedaj Madžarska), † 8. april 1919, Budimpešta, Madžarska sovjetska republika (sedaj Madžarska).

Novo!!: Meritev in Loránd Eötvös · Poglej več »

Lorentzeva transformacija

Lorentzeva transformácija je kot linearna transformacija v fiziki predpis, ki ohranja prostorskočasovni razmik med dvema dogodkoma v prostoru Minkowskega in pri tem pušča izhodišče nepomično.

Novo!!: Meritev in Lorentzeva transformacija · Poglej več »

Ludwig Edward Boltzmann

Ludwig Edward Boltzmann, avstrijski fizik in filozof, * 20. februar 1844, Dunaj, Avstrijsko cesarstvo (sedaj Avstrija), † 5. september 1906, Devin pri Trstu, Avstro-Ogrska (sedaj Italija).

Novo!!: Meritev in Ludwig Edward Boltzmann · Poglej več »

Luna

Luna je Zemljin edini naravni satelit.

Novo!!: Meritev in Luna · Poglej več »

Maarten Schmidt

Maarten Schmidt, nizozemsko-ameriški astronom, * 28. december 1929, Groningen, Nizozemska, † 17. september 2022 Schmidt je bil najbolj znan po merjenju razdalj kvazarjev.

Novo!!: Meritev in Maarten Schmidt · Poglej več »

Machovo načelo

Machovo načelo je v teoretični fiziki in še posebej v klasičnih gravitacijskih teorijah nejasna domneva, ki jo je prvi izrekel avstrijski fizik in filozof Ernst Mach leta 1893.

Novo!!: Meritev in Machovo načelo · Poglej več »

Magnetni moment

Magnétni momènt (tudi magnétni dípolni momènt) je vektorska količina, ki določa navor magnetnega polja na paličasti magnet ali na tuljavo, po kateri teče električni tok.

Novo!!: Meritev in Magnetni moment · Poglej več »

Makoto Kobajaši (fizik)

Makoto Kobajaši (Kobayashi Makoto), japonski fizik, * 7. april 1944, Nagoja, Japonska.

Novo!!: Meritev in Makoto Kobajaši (fizik) · Poglej več »

Manometer

parnem stroju. Izdelovalec Söderströms gjuteri- och mek. verkstads A.-B., Norrköping, Švedska Manométer je fizikalna merilna priprava za merjenje tlaka.

Novo!!: Meritev in Manometer · Poglej več »

Marc Aaronson

Marc A. Aaronson, ameriški astronom, * 24. avgust 1950, Los Angeles, Kalifornija, ZDA, † 30. april 1987, Narodni observatorij Kitt Peak pri Tucsonu, Arizona, ZDA.

Novo!!: Meritev in Marc Aaronson · Poglej več »

Marie Alfred Cornu

Marie Alfred Cornu, francoski fizik, * 6. marec 1841, Orléans, Francija, † 12. april 1902, Romorantin, Francija.

Novo!!: Meritev in Marie Alfred Cornu · Poglej več »

Marijanski jarek

Marijanski jarek Marijanski jarek je najgloblji poznani del svetovnih oceanov in najnižja točka površja Zemljine skorje.

Novo!!: Meritev in Marijanski jarek · Poglej več »

Masa

merjenje mase (na sliki replika v pariškem muzeju Cité des Sciences et de l'Industrie) šeststrane prizme za uporabo pri tehntnicah – masa: 2 kg; višina: 49 mm; širina: 92 mm Mása (māza – ječmenova pita, gruda (testa)) je značilnost fizikalnih teles, ki meri količino snovi telesa.

Novo!!: Meritev in Masa · Poglej več »

Matematična fizika

verjetnostnimi amplitudami (desno). Matemátična fízika se nanaša na razvoj matematičnih znanstvenih metod za uporabo v fiziki in je teorija matematičnih modelov pri raziskovanju fizikalnih pojavov.

Novo!!: Meritev in Matematična fizika · Poglej več »

Matematična konstanta

Matematična konstanta je količina v matematiki, ki ne spreminja svoje vrednosti.

Novo!!: Meritev in Matematična konstanta · Poglej več »

Matrika razdalj

Matrika razdalj je matrika, ki vsebuje razdalje med posameznimi elementi množice.

Novo!!: Meritev in Matrika razdalj · Poglej več »

Max Planck

Max Karl Ernst Ludwig Planck, nemški fizik, * 23. april 1858, Kiel, Schleswig, Kraljevina Danska (sedaj Nemčija) † 4. oktober 1947, Göttingen, zasedena Nemčija.

Novo!!: Meritev in Max Planck · Poglej več »

Mednarodni urad za uteži in mere

Pečat Mednarodni urad za uteži in mere (akronim BIPM) je mednarodna organizacija za standardizacijo s sedežem v pariškem predmestju Sèvres, ki vzdržuje mednarodni sistem enot in skrbi za skladnost merskih enot na mednarodni ravni.

Novo!!: Meritev in Mednarodni urad za uteži in mere · Poglej več »

Memristor

Memrístor (dvozloženka od angleških besed memory resistor - pomnilniški upornik) je novejši pasivni dvopolni elektronski element, zamišljen kot nelinearni element električnega vezja, ki povezuje električni naboj in magnetni pretok.

Novo!!: Meritev in Memristor · Poglej več »

Meroslovje

Znanstvenik stoji pred preskusno napravo Microarcsecond Metrology (MAM). Meroslovje ali s tujko metrologija je znanstvena in tehniška veda o merjenju.

Novo!!: Meritev in Meroslovje · Poglej več »

Merska enota

Mérska enôta je v meroslovju standardna enota pri merjenju fizikalnih količin.

Novo!!: Meritev in Merska enota · Poglej več »

Meter

Kocka s stranico enega metra, ob njej otrok za ponazoritev Méter (simbol m) je osnovna enota SI za merjenje dolžine, enaka razdalji, ki jo svetloba prepotuje v vakuumu v sekunde.

Novo!!: Meritev in Meter · Poglej več »

Mikrometer (merilna priprava)

Zunanji mikrometer Mikrométer (tudi mikrometrski vijak ali vijačno merilo) je merilna priprava za merjenje majhnih razdalj s točnostjo do 0,01 mm, nekatere izvedbe pa celo do 1 μm.

Novo!!: Meritev in Mikrometer (merilna priprava) · Poglej več »

Minuta

Minúta je.

Novo!!: Meritev in Minuta · Poglej več »

Moč

Móč je skalarna fizikalna količina, določena kot delo, opravljeno v enoti časa.

Novo!!: Meritev in Moč · Poglej več »

Mohsova trdotna lestvica

Mohsovo trdòtno léstvico je leta 1812 sestavil nemški geolog in mineralog Friedrich Mohs za merjenje trdote mineralov in umetnih snovi.

Novo!!: Meritev in Mohsova trdotna lestvica · Poglej več »

Molski delež

Mólski délež, tudi množinski delež (oznaka X), označuje delež molekul posamezne komponente v zmesi in je merilo za merjenje koncentracije.

Novo!!: Meritev in Molski delež · Poglej več »

Moseleyjev zakon

Fotografski posnetek rentgenskih emisijskih črt \mathrmK_\alpha\, in \mathrmK_\beta\, za več elementov Moseleyjev zakon.

Novo!!: Meritev in Moseleyjev zakon · Poglej več »

Načelo komplementarnosti

Načêlo komplementárnosti je eno najpomemnejših metodoloških in hevrističnih načel znanosti in osnovno načelo kvantne mehanike, tesno povezano s kopenhaško interpretacijo.

Novo!!: Meritev in Načelo komplementarnosti · Poglej več »

Nadmorska višina

Kandijske železniške postaje Nadmôrska višína (skrajšano n. v.) je absolutna višina točke na Zemeljinem površju, merjena od ravni morske gladine (in ne od središča Zemlje).

Novo!!: Meritev in Nadmorska višina · Poglej več »

Nagib vrtilne osi

Nagíb vrtílne osí je v astronomiji kot med osjo vrtenja telesa (planeta ali naravnega satelita) okrog svoje osi in pravokotnico na ravnino kroženja.

Novo!!: Meritev in Nagib vrtilne osi · Poglej več »

Nanometer

Nánométer (označba nm) je enota za merjenje dolžine, enaka eni 1 milijardinki metra, tj.

Novo!!: Meritev in Nanometer · Poglej več »

Navor

Navòr (starejša izraza vrtílni momènt in rotacíjski momènt) (oznaka M) je v fiziki količina, ki nastopa pri kroženju točkastega telesa in vrtenju togega telesa.

Novo!!: Meritev in Navor · Poglej več »

Negativna energija

Negativna energija je koncept, ki se v fiziki rabi za pojasnitev narave določenih polj, vključno z gravitacijskim poljem in različnimi pojavi kvantnih polj.

Novo!!: Meritev in Negativna energija · Poglej več »

Negotovost

Nègotóvost je izraz, ki se različno rabi na več področjih kot so: filozofija, statistika, ekonomija, zavarovalništvo, psihologija, sociologija, tehnika in informatika.

Novo!!: Meritev in Negotovost · Poglej več »

Nevtrino

Nevtríno je osnovni delec s spinom 1/2, zatorej spada med fermione.

Novo!!: Meritev in Nevtrino · Poglej več »

Nicolas-Louis de Lacaille

Abbé Nicolas Louis de Lacaille, francoski astronom, * 15. marec 1713, Rumigny, Ardeni, Francija, † 21. marec 1762, Pariz, Francija.

Novo!!: Meritev in Nicolas-Louis de Lacaille · Poglej več »

Niels Henrik David Bohr

Niels Henrik David Bohr, danski fizik, * 7. oktober 1885, København, Danska, † 18. november 1962, København.

Novo!!: Meritev in Niels Henrik David Bohr · Poglej več »

Nikolaj Kopernik

Nikolaj Kopernik, latinizirano Nicolaus Copernicus, poljski astronom, matematik, pravnik, zdravnik, administrator in ekonomist, * 19. februar 1473, Torunj, Kraljevska Prusija (sedaj Poljska), † 24. maj 1543, Frombork, Kraljeva Prusija, Malborško vojvodstvo (zdaj Poljska).

Novo!!: Meritev in Nikolaj Kopernik · Poglej več »

Observatorij Višnjan

Observatorij Višnjan Observatorij Višnjan (koda IAU 120 Visnjan), je astronomski observatorij v istrskemu mestecu Višnjan na Hrvaškem.

Novo!!: Meritev in Observatorij Višnjan · Poglej več »

Ohranitveni zakon

Ohranítveni zákon v fiziki trdi, da se določena merljiva značilnost izoliranega fizikalnega sistema ne spremeni, če se spremeni njegovo stanje.

Novo!!: Meritev in Ohranitveni zakon · Poglej več »

Olof Petrus Hjorter

Olof Petrus Hjorter (tudi Hiorter), švedski astronom, * 1696, Rödön, Jämtland, Švedska, † 25. april 1750, Uppsala, Švedska.

Novo!!: Meritev in Olof Petrus Hjorter · Poglej več »

Onesnaženje Tržaškega zaliva

Onesnaženje z živim srebrom je pereč problem po vsem svetu.Zato je spremljanje količin živega srebra v našem okolju nujna.Porečje Soče in Idrijce ter Tržaški zaliv so med najbolj kontaminiranimi področji v Evropi.Ker je v Tržaškem zalivu razmeroma malo vode,manj kot v kakšnem velikem jezeru je izjemno občutljiv na ekološke spremembe.Zaradi izpiranja rudniških odpadkov iz zaprtega rudnika v Idriji, se preko Idrijce in Soče vsako leto v njega nateče okrog tono in pol živega srebra.Po nekaterih ocenah je v zalivu že okrog 35 do 40 tisoč ton živega srebra.

Novo!!: Meritev in Onesnaženje Tržaškega zaliva · Poglej več »

Optično vlakno

Šop optičnih vlaken Optično vlakno je zelo tanko vlakno optično čiste snovi, po katerem lahko potuje svetloba.

Novo!!: Meritev in Optično vlakno · Poglej več »

Paradoks sevanja nabitih delcev v gravitacijskem polju

Paradóks sévanja nabítih délcev v gravitácijskem pólju (ali paradóks nabója v gravitácijskem polju) je navidezni fizikalni paradoks v kontekstu splošne teorije relativnosti.

Novo!!: Meritev in Paradoks sevanja nabitih delcev v gravitacijskem polju · Poglej več »

Parsek

Pársek (oznaka pc) je dolžinska enota, ki se največ uporablja v astronomiji in astrofiziki.

Novo!!: Meritev in Parsek · Poglej več »

Pavel Karlovič Šternberg

Pavel Karlovič Šternberg, ruski astronom, revolucionar, boljševik in državnik, * 2. april 1865, Orjol, Ruski imperij (danes Rusija), † 1. februar 1920, Moskva, Sovjetska zveza (danes Rusija).

Novo!!: Meritev in Pavel Karlovič Šternberg · Poglej več »

Pavla Ranzinger

Pavla Ranzinger, slovenska astronomka, * 1933.

Novo!!: Meritev in Pavla Ranzinger · Poglej več »

Peta sila

Pêta síla je v fiziki domnevna sila, ki naj bi obstajala poleg znanih štirih osnovnih sil.

Novo!!: Meritev in Peta sila · Poglej več »

Philippe de La Hire

Philippe de La Hire (ali Lahire), francoski matematik, astronom, fizik, prirodoslovec in slikar, * 18. marec 1640, Pariz, Francija, † 21. april 1718, Pariz.

Novo!!: Meritev in Philippe de La Hire · Poglej več »

Pierre Charles Le Monnier

Pierre Charles Le Monnier (včasih tudi Lemonnier), francoski astronom, * 23. november 1715, Pariz, Francija, † 2. april 1799, Héril pri Bayeuxu, Francija.

Novo!!: Meritev in Pierre Charles Le Monnier · Poglej več »

Pierre-François-André Méchain

Pierre-François-André Méchain, francoski astronom, * 16. avgust 1744, Laon, Francija, † 20. september 1804, Castillion de la Plana, Španija.

Novo!!: Meritev in Pierre-François-André Méchain · Poglej več »

Piknometer

alt.

Novo!!: Meritev in Piknometer · Poglej več »

Pitot-Prandtlova cev

Pitot-Prandtlova cev v merilni napravi za letalo Airbus A380 Pitot-Prandtlova cev na helikopterju Kamov Ka-26 Pitot-Prandtlova cev (tudi Pitotova cev ali Prandtlova cev) je priprava za merjenje hitrosti plina z znano gostoto.

Novo!!: Meritev in Pitot-Prandtlova cev · Poglej več »

Planckov zakon

črnega telesa Planckov zákon (starejše redkeje tudi Wien-Planckov zakon) je v fiziki zakon, ki podaja spektralno gostoto elektromagnetnega valovanja pri vseh valovnih dolžinah idealnega črnega telesa pri absolutni temperaturi T. Kot funkcija frekvence \nu je Planckov zakon zapisan kot: V odvisnosti od valovne dolžine \lambda je Planckov zakon: Tu so h Planckova konstanta, c hitrost svetlobe v vakuumu, k_ Boltzmannova konstanta in e osnova naravnih logaritmov.

Novo!!: Meritev in Planckov zakon · Poglej več »

Pojav Jarkovskega

'''Pojav Jarkovskega:''' Sila na asteroid nastane zaradi izsevanih fotonov. Na sliki je prikazana sila za progradno se gibajoči asteroid. V tem primeru komponenta sile deluje v smeri gibanja asteroida. Asteroid se v spirali oddaljuje od Sonca Pojáv Jarkovskega se kaže kot izredno majhna (netežnostna) sila, ki je posledica anizotropnega (ali odvisnega od smeri) sevanja termičnih fotonov s površine nebesnih teles.

Novo!!: Meritev in Pojav Jarkovskega · Poglej več »

Pojav JORP

naklon tirnice. Pojàv JORP ali pojav Jarkovski-O’Keefe-Radzijevski-Paddack je v nebesni mehaniki pojav, ki se kaže kot spreminjaje hitrosti vrtenja nebesnega telesa ali spreminjanja nagiba vrtilne osi zaradi anizotropnega (ali odvisnega od smeri) sevanja termičnih fotonov s površine nebesnih teles.

Novo!!: Meritev in Pojav JORP · Poglej več »

Položajna temeljna geodetska mreža Slovenije

Položajna temeljna geodetska mreža Slovenije je v geodeziji sistem, ki omogoča izmero in uporabo geodetskih podatkov v Sloveniji.

Novo!!: Meritev in Položajna temeljna geodetska mreža Slovenije · Poglej več »

Ponovljivost

Ponovljívost ali repetitívnost je značilnost kakovosti meritev, ki jih je izvedel posameznik ali merilna priprava na istem merjencu in pod enakimi pogoji.

Novo!!: Meritev in Ponovljivost · Poglej več »

Popolni odboj

Popólni odbòj ali totálni odbòj je optični pojav, pri katerem se vpadni žarek na meji med optično gostejšim in optično redkejšim sredstvom v celoti odbije, če je vpadni kot večji od mejnega kota.

Novo!!: Meritev in Popolni odboj · Poglej več »

Poskus

Poskus (tudi poizkus in preskus) ali eksperiment je korak v znanstveni metodi, ki dá najprimernejšega med modeli ali domnevami.

Novo!!: Meritev in Poskus · Poglej več »

Pot

Pót v fiziki označuje razdaljo, ki jo telo prepotuje med gibanjem iz ene lege v drugo.

Novo!!: Meritev in Pot · Poglej več »

Potisk

F-15 Eagle normalno deluje. Največji potisk je 79 kN brez dodatnega izgorevanja, drugače pa 129,7 kN. Potísk je reakcijska sila, ki nastane, ko sistem izvrže ali pospeši maso v eni smeri.

Novo!!: Meritev in Potisk · Poglej več »

Povlek prostora

Povlek prostora (tudi vrtinčenje prostora) je pojav, ki po Einsteinovi splošni teoriji relativnosti spreminja prostor in čas ob pospešeno gibajočem ali vrtečem se telesu.

Novo!!: Meritev in Povlek prostora · Poglej več »

Površinska napetost

Površinska napetost milnice v mreži kocke Cvet se zaradi površinske napetosti ne potopi Površínska napétost je pojav, da se gladina kapljevine obnaša kot prožna plošča.

Novo!!: Meritev in Površinska napetost · Poglej več »

Prasevanje

Prásévanje (ali kózmično mikrovalóvno sévanje ozádja) je v fizikalni kozmologiji vrsta elektromagnetnega valovanja, ki zapolnjuje Vesolje, in izvira iz časa, ko je Vesolje postalo prozorno, bilo staro približno 379.000 let in imelo temperaturo približno 3000 K. Izraz prasevanje, oziroma relíktno sévanje, ki se večinoma rabi v astrofiziki, je predlagal Šklovski.

Novo!!: Meritev in Prasevanje · Poglej več »

Precesija enakonočij

hohe_2013 Precesíja enakonóčij ali precesíja Zêmljine vrtílne osí je precesija Zemljine vrtilne osi.

Novo!!: Meritev in Precesija enakonočij · Poglej več »

Prehod Venere

Prehod Venere prek Sončeve ploskve 8. junija 2004 Prehôd Vénere je astronomski pojav, do katerega pride takrat, ko so na isti premici poravnani Sonce, Venera in Zemlja tako, da je Venera med Soncem in Zemljo.

Novo!!: Meritev in Prehod Venere · Poglej več »

Premogovnik Velenje

Jašek Preloge 1958 Premogovnik Velenje je bil odprt 11.

Novo!!: Meritev in Premogovnik Velenje · Poglej več »

Problem obzorja

kavzalnosti ne sekata. WMAP. Problém obzórja (včasih tudi próblem homogénosti) je problem s standardnim kozmološkim modelom prapoka, ki ga je v glavnem identificiral v poznih 1960-ih Charles William Misner.

Novo!!: Meritev in Problem obzorja · Poglej več »

Projektivna geometrija

Projektivna geometrija je posplošena geometrija, ki poleg običajnih točk kot povsem enakovredne obravnava še točke v neskončnosti.

Novo!!: Meritev in Projektivna geometrija · Poglej več »

Prostorski kot

'''Prostorski kot''' je razmerje med površino projekcije telesa (rdeče) na kroglo in kvadrata polmera krogle. Na sliki je objekt, ki mu določamo pripadajoči prostorski kot, prikazan kot modra površina. Prostorski kot (oznaka \Omega ali \omega) je v matematiki in fiziki del prostora, ki je omejen s smermi od dane točke do vseh točk zaprte krivulje na izbrani površini (običajno je to krogla s središčem v dani točki).

Novo!!: Meritev in Prostorski kot · Poglej več »

Quinckejeva cev

Shematični prikaz Quinckejeve cevi Quinckejeva cév je cev za merjenje valovne dolžine zvoka.

Novo!!: Meritev in Quinckejeva cev · Poglej več »

Radialna hitrost

lege in hitrosti zvezde Radiálna hitróst je hitrost telesa v smeri opazovanja, oziroma njegova hitrost v smeri proti ali stran od opazovalca.

Novo!!: Meritev in Radialna hitrost · Poglej več »

Radioluminiscenca

Ci) v podolgovatih stekleničkah, katerih notranja stena je prevlečena s fosforjem. uri. Radioluminiscenca je pojav, pri katerem snov oddaja svetlobo zaradi vpliva ionizirajočega sevanja.

Novo!!: Meritev in Radioluminiscenca · Poglej več »

Rankinova temperaturna lestvica

Rankinova temperatúrna léstvica je lestvica za merjenje temperatur, ki jo je leta 1859 predlagal škotski inženir in fizik William John Macquorn Rankine.

Novo!!: Meritev in Rankinova temperaturna lestvica · Poglej več »

Razsežnostna analiza

Razsežnostna analiza (tudi dimenzijska analiza) je orodje s katerim se v fiziki, kemiji, tehniki in delno v ekonomiji pomaga razumeti značilnosti in obliko fizikalnih količin.

Novo!!: Meritev in Razsežnostna analiza · Poglej več »

Réaumurjeva temperaturna lestvica

Réaumurjeva temperatúrna léstvica je lestvica za merjenje temperatur, ki jo je leta 1730 predlagal francoski naravoslovec René-Antoine Ferchault de Réaumur.

Novo!!: Meritev in Réaumurjeva temperaturna lestvica · Poglej več »

Realnost

Realnost ali stvarnost je vsota ali skupek vsega, kar je v okviru sistema resnično ali obstaja, v nasprotju z vsem, kar je le namišljeno.

Novo!!: Meritev in Realnost · Poglej več »

Refraktometer

ročni refraktometer Abbejev refraktometer Refraktométer je fizikalna merilna priprava za merjenje lomnega količnika.

Novo!!: Meritev in Refraktometer · Poglej več »

Regnier Gemma Frisius

Regnier Gemma Frisius (rojen Jemme Reinerszoon), flamski matematik, kozmograf, kartograf, zdravnik in astronom, * 9. december 1508, Dokkum, Frizija, Nizozemska, † 25. maj 1555, Louvain, Brabant, sedaj Belgija.

Novo!!: Meritev in Regnier Gemma Frisius · Poglej več »

Rimska cesta (galaksija)

Doline smrti, 2007. Panoramska slika osvetlitvi v času nočnega neba Spitzerjevega vesoljskega daljnogleda so pokazale dva prevladujoča kraka in prečko Nasinega umetnika Williama Herschla iz leta 1785 na podlagi štetja zvezd. Osončje naj bi ležalo blizu središča SST Rímska césta (izposojeno iz drugih sodobnih jezikov pogosto tudi Mléčna césta; prevod latinskega poimenovanja Via Lactea, ki izvira iz starogrškega: Galaksías - gala, galactos - mleko; včasih imenovana preprosto Galaksíja) je spiralna galaksija s prečko v Krajevni skupini Krajevne nadjate (Nadjata Devica) skupaj z Andromedino galaksijo, M33 in dvema ducatoma majhnih galaksij.

Novo!!: Meritev in Rimska cesta (galaksija) · Poglej več »

Robert Blinc

Robert Blinc, slovenski fizik, * 31. oktober 1933, Ljubljana, † 26. september 2011, Ljubljana.

Novo!!: Meritev in Robert Blinc · Poglej več »

Robert Julius Trumpler

Robert Julius Trumpler, švicarsko-ameriški astronom, * 2. oktober 1886, Zürich, Švica, † 10. september 1956, Berkeley, Kalifornija, ZDA.

Novo!!: Meritev in Robert Julius Trumpler · Poglej več »

Robert Wilhelm Bunsen

Robert Wilhelm Eberhard Bunsen, nemški kemik in fizik, * 31. marec 1811, Göttingen, Vestfalija, Nemčija, † 16. avgust 1899, Heidelberg, Baden.

Novo!!: Meritev in Robert Wilhelm Bunsen · Poglej več »

Rotameter

Skica delovanja rotametra Rotaméter je merilna priprava za merjenje (trenutnega) pretoka kapljevin in plinov.

Novo!!: Meritev in Rotameter · Poglej več »

Russell Alan Hulse

Russell Alan Hulse, ameriški fizik, * 28. november 1950, New York, New York, ZDA.

Novo!!: Meritev in Russell Alan Hulse · Poglej več »

Sachs-Wolfejev pojav

Sachs-Wolfejev pojav je značilnost prasevanja, da je spekter fotonov, ki izvirjo iz njega, premaknjen proti rdečem delu zaradi gravitacije, kar povzroča, da je izmerjeni spekter prasevanja neenakomeren.

Novo!!: Meritev in Sachs-Wolfejev pojav · Poglej več »

Samuel Pierpont Langley

Samuel Pierpont Langley, ameriški astronom, fizik, izumitelj in letalski inženir, * 22. avgust 1834, Roxbury pri Bostonu, Massachusetts, ZDA, † 27. februar 1906, Aiken, Okrožje Aiken, Južna Karolina, ZDA.

Novo!!: Meritev in Samuel Pierpont Langley · Poglej več »

Seth Barnes Nicholson

Seth Barnes Nicholson, ameriški astronom, * 12. november 1891, Springfield, Illinois, ZDA, † 2. julij 1963, Los Angeles, Kalifornija.

Novo!!: Meritev in Seth Barnes Nicholson · Poglej več »

Seth Neddermeyer

Seth Henry Neddermeyer, ameriški fizik, * 16. september 1907, Richmond, Michigan, ZDA, † 29. januar 1988, Seattle, Washington, ZDA.

Novo!!: Meritev in Seth Neddermeyer · Poglej več »

Sevalni tlak

Seválni tlák je v fiziki tlak, ki deluje na kakšno površino, izpostavljeno elektromagnetnemu valovanju.

Novo!!: Meritev in Sevalni tlak · Poglej več »

Sevalni tok

Sevalni tok (ali moč sevanja) je v radiometriji merilo za skupno moč elektromagnetnega valovanja, ki ga seva telo ali za sevanje, ki je vpadlo na določeno površino.

Novo!!: Meritev in Sevalni tok · Poglej več »

Seznam fizikalnih vsebin

Seznam fizikalnih vsebin poskuša podati večino člankov, ki se v Wikipediji nanašajo na fiziko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.

Novo!!: Meritev in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Sferna astronomija

Sfêrna astronomíja ali pozicíjska astronomíja (tudi pozícijska ~) je ena izmed najstarejših vej astronomije, ki se ukvarja z določanjem leg nebesnih teles na nebesni krogli.

Novo!!: Meritev in Sferna astronomija · Poglej več »

Sfigmomanometer

Mehanični sfigmomanometer Sfígmomanometer (grško sphigmus - pulz + manometer) je merilna priprava za merjenje arterijskega krvnega tlaka.

Novo!!: Meritev in Sfigmomanometer · Poglej več »

Siderski čas

Primerjava zvezdnega in Sončevega dneva. V zgornjem delu so prikazane lege Zemlje in Sonca ter smeri proti zelo oddaljeni zvezdi. V spodnjem delu (pravokotniki) pa vidimo lege zvezde (rdeči krog) in Sonca (rumeni krog) na nebu. Levi pravokotnik prikazuje Sonce in zvezdo v istočasni kulminaciji, v srednjem pravokotniku je v kulminaciji samo oddaljena zvezda (srednji zvezdni čas), Zemlja se mora še malo zavrteti, da pride Sonce v kulminacijo in dobimo desno sliko, kjer se konča Sončev dan. Sidérski čàs ali zvézdni čàs je čas s katerim merimo lego Zemlje pri njenem vrtenju okrog svoje osi glede na oddaljene zvezde.

Novo!!: Meritev in Siderski čas · Poglej več »

Simon Newcomb

Simon Newcomb, kanadsko-ameriški, astronom, ekonomist in rezervni admiral, * 12. marec 1835, Wallace, Nova Škotska, Kanada, † 11. julij 1909, Washington, ZDA.

Novo!!: Meritev in Simon Newcomb · Poglej več »

Sončeva masa

Sónčeva mása (oznaka m☉) je v astronomiji in astrofiziki enota za maso, ki se uporablja za izražanje in računanje mase galaksij, zvezd, planetov in drugih velikih nebesnih teles.

Novo!!: Meritev in Sončeva masa · Poglej več »

Sončna ura

podeželski hiši Houghton Hall v Norfolku sta zgled navpične sončne ure, ki je velikokrat v uporabi Vodoravna sončna ura v Taganrogu (1833) Sončna ura v Belgiji (natančnost.

Novo!!: Meritev in Sončna ura · Poglej več »

Specifična teža

Specífična téža (oznaka \sigma\!\, ali \gamma\!\) je fizikalna količina za merjenje razmerja med težo F_\!\, in prostornino telesa V: kjer je.

Novo!!: Meritev in Specifična teža · Poglej več »

Specifična toplota

vodikove atome Specífična toplôta (redkeje tudi svójska toplôta ali specífična toplôtna kapacitéta) je v fiziki toplota, potrebna, da en kilogram snovi segrejemo za en kelvin.

Novo!!: Meritev in Specifična toplota · Poglej več »

Splošna plinska konstanta

Splôšna plínska konstánta (označbe R\,, R_\, in R_\,, redkeje R_\,, R_\,, R^ ali R^\) je v fiziki konstanta, ki nastopa v splošni plinski enačbi (enačbi stanja za idealni plin): pa tudi v drugih enačbah, na primer v enačbi za Nernstov potencial.

Novo!!: Meritev in Splošna plinska konstanta · Poglej več »

Splošna teorija relativnosti

Splôšna teoríja rêlativnosti in ~ relatívnosti (ali skrajšano STR, angleško GR) je fizikalna teorija gravitacije, ki jo je leta 1915 razvil in leta 1916 objavil Albert Einstein.

Novo!!: Meritev in Splošna teorija relativnosti · Poglej več »

Spremenljivka

Spremenljívka je v matematiki in računalništvu simbol, ki označuje količino ali simbolno predstavitev.

Novo!!: Meritev in Spremenljivka · Poglej več »

Standardni odklon

Stándardni odklòn (tudi stándardna deviácija) (σ, sigma) je statistični kazalec, največkrat uporabljen za merjenje statistične razpršenosti enot.

Novo!!: Meritev in Standardni odklon · Poglej več »

Statcoulomb

Statcoulomb (oznaka statC) je enota za merjenje naboja v CGS sistemu enot (elektrostatska enota naboja ESU).

Novo!!: Meritev in Statcoulomb · Poglej več »

Stefanova konstanta

Stefanova konstánta (tudi Stefan-Boltzmannova konstanta, oznaka σ (in \sigma_ \!\)) je fizikalna konstanta, sorazmernostni faktor med celotno energijo, ki jo izseva enota površine črnega telesa v enoti časa in četrto potenco absolutne temperature v Stefan-Boltzmannovem zakonu.

Novo!!: Meritev in Stefanova konstanta · Poglej več »

Strojni vid

Zgodnja naprava za strojni vid na sejmu Strojni vid je proces uporabe različnih tehnologij in metod za nadzor nad procesi ter zagotavljanje avtomatskih pregledov, ki temeljijo na principu zajemanja slike.

Novo!!: Meritev in Strojni vid · Poglej več »

Superprevodnost

kapljevinskem dušiku prikazuje Meissnerjev pojav Súperprevódnost (tudi súpraprevódnost) je v fiziki pojav, da električna upornost snovi (t. i. superprevodnikov) pri določeni, za dano snov značilni zelo nizki temperaturi, skokovito pade na nič.

Novo!!: Meritev in Superprevodnost · Poglej več »

Superzemlja

rdeče pritlikavke Gliese 581 Superzemlja je zunajosončni planet, ki je po povprečni gostoti primerljiv z Zemljo.

Novo!!: Meritev in Superzemlja · Poglej več »

Svetilnost

Svetílnost (oznaka I) je fizikalna količina, definirana kot razmerje med svetlobnim tokom P, ki ga seva svetilo v dan prostorski kot Ω okrog izbrane smeri, ter tem prostorskim kotom: Svetilnost svetila, ki seva enakomerno v polni prostorski kot, je enaka kar svetlobnemu toku, deljenim s 4 π.

Novo!!: Meritev in Svetilnost · Poglej več »

Svetlobni izkoristek

vidne svetlobe (~380–750 nm) je prikazana s prekinjeno črto. Zunaj tega območja je svetlobni izkoristek zmanjšan. Svetlôbni izkorístek (oznaki \eta \, in \rho \) je merilo za učinkovitost sevanja svetlobnih naprav.

Novo!!: Meritev in Svetlobni izkoristek · Poglej več »

Talbot (fotometrija)

Talbot ali lumensekunda (oznaka T ali lms) je v sistemu SI enota za merjenje svetlobne energije.

Novo!!: Meritev in Talbot (fotometrija) · Poglej več »

Tališče

Talíšče (TT) (tudi strdíšče, posebej v zvezi s faznimi spremembami vode tudi ledíšče, zmrzíšče ali zmrzovalíšče) je temperatura, pri kateri lahko pri danem tlaku obenem obstajata trdna in kapljevinska faza snovi.

Novo!!: Meritev in Tališče · Poglej več »

Temna energija

language.

Novo!!: Meritev in Temna energija · Poglej več »

Teodolit

palčnega teodolita Troughton Caroline Hassler iz leta 1820 Teodolít je optično-mehanski ali elektro-optični instrument za natančno merjenje horizontalnih in vertikalnih kotov ali zenitnih razdalj.

Novo!!: Meritev in Teodolit · Poglej več »

Teorija grafov

povezavami in z zaporedjem povezav ''d''.

Novo!!: Meritev in Teorija grafov · Poglej več »

Termokemija

kemijske spremembe. Ti poskusi so postali temeljni kamen termokemije. Têrmokemíja v termodinamiki in fizikalni kemiji predstavlja študij energijskih sprememb pri kemijskih reakcijah in fizikalnih spremembah, kamor sodita npr.

Novo!!: Meritev in Termokemija · Poglej več »

Termometer

Medicinski živosrebrni termometer Bimetalni mehanski termometer Termométer ali toplomér je priprava za merjenje temperature.

Novo!!: Meritev in Termometer · Poglej več »

Thomas James Henderson

Thomas James Henderson, škotski astronom, * 28. december 1798, Dundee, Angus, Škotska, † 23. november 1844, Edinburgh.

Novo!!: Meritev in Thomas James Henderson · Poglej več »

Timoharis

Timoharis, starogrški astronom in filozof, * okoli 320 pr. n. št. (po vsej verjetnosti Aleksandrija), † okoli 260 pr. n. št.

Novo!!: Meritev in Timoharis · Poglej več »

Tlak

Tlák ali pritísk (oznaka p ali redkeje P) je kot fizikalna intenzivna količina razmerje med velikostjo ploskovno porazdeljene (normalne) sile Fn in površino ploskve S, na katero ta sila prijemlje.

Novo!!: Meritev in Tlak · Poglej več »

Točnost in natančnost

razdaljo rezultatov meritev glede na pravo referenčno vrednost. Natančnost je ponovljivost ali obnovljivost meritev. Tóčnost je na področju znanosti, tehnike, industrije in statistike stopnja ustreznosti merjene ali izračunane količine glede na njeno dejansko (resnično) referenčno vrednost.

Novo!!: Meritev in Točnost in natančnost · Poglej več »

Toplota

Toplota (Q) je energija, ki ob stiku dveh teles z različnima temperaturama spontano prehaja s telesa višje temperature na telo z nižjo temperaturo (drugi zakon termodinamike).

Novo!!: Meritev in Toplota · Poglej več »

Trdota po Brinellu

Trdota po Brinellu je ena od metod za merjenje trdote trdih snovi.

Novo!!: Meritev in Trdota po Brinellu · Poglej več »

Trdota po Rockwellu

Trdota po Rockwellu (po standardu SIST EN ISO 6508-1: 2000) je ena od metod za merjenje trdote trdih snovi.

Novo!!: Meritev in Trdota po Rockwellu · Poglej več »

Trdota po Shoru

Trdota po Shoru je ena od metod za merjenje trdote trdnih snovi.

Novo!!: Meritev in Trdota po Shoru · Poglej več »

Trdota po Vickersu

Trdota po Vickersu je ena od metod za merjenje trdote trdih snovi.

Novo!!: Meritev in Trdota po Vickersu · Poglej več »

Trenje

Trênje je pojav, da deluje telo, po katerem drsi drugo telo, na slednjega deluje s silo trenja, ki ima nasprotno smer od smeri gibanja.

Novo!!: Meritev in Trenje · Poglej več »

Trojna točka

Trójna tóčka je termodinamsko stanje, opredeljeno s temperaturo in tlakom, pri kateri lahko vse tri faze (plinasta, kapljevinasta in trdna) soobstojajo v termodinamskem ravnovesju.

Novo!!: Meritev in Trojna točka · Poglej več »

Troposfera

letala Zgradba ozračja (NOAA) Troposfêra je najnižji del Zemljinega ozračja, ki se neposredno dotika zemeljskega površja.

Novo!!: Meritev in Troposfera · Poglej več »

Trzaj (fizika)

Trzáj je v fiziki stopnja spreminjanja pospeška.

Novo!!: Meritev in Trzaj (fizika) · Poglej več »

Tycho Brahe

Zidni kvadrant s premerom 3 m (Tycho de Brahe 1598) Tycho de Brahe, rojen Tyge Ottesen Brahe, danski astronom in astrolog, * 14. december 1546, Knudstrup na Schonenu, Skanija, južna Švedska (tedaj del Danske), † 24. oktober 1601, Praga, Češka.

Novo!!: Meritev in Tycho Brahe · Poglej več »

Ulug Beg

Mirza Mohamed Tarik Ibn Šahruh (čagatajsko میرزا محمد طارق بن شاہ رخ, perzijsko میرزا محمد تراغای بن شاہ رخ‎‎), bolj znan kot Ulug Beg, timuridski sultan, astronom, matematik in kaligraf, * 22. marec 1394, Sultanija, Timuridski Iran, † 27. oktober 1449, Samarkand na poti v Meko.

Novo!!: Meritev in Ulug Beg · Poglej več »

Upravljanje znanja

Upravljanje znanja (ang. knowledge management) je proces zajemanja, razvoja, izmenjave in učinkovite uporabe organizacijskega znanja.

Novo!!: Meritev in Upravljanje znanja · Poglej več »

Ura (razločitev)

Ura je lahko.

Novo!!: Meritev in Ura (razločitev) · Poglej več »

Uraniborg

Brahejev Uraniborg iz njegove knjige ''Astronomiae instauratae mechanica'' (1598) Glavna zgradba de Brahejevega Uraniborga iz Blaeujevega ''Velikega Atlasa'' (1663) Uraniborg je bil danski astronomski observatorij in alkimistični laboratorij, ki ga je ustanovil in vodil danski astronom, astrolog in alkimist Tycho de Brahe.

Novo!!: Meritev in Uraniborg · Poglej več »

Utežna funkcija

Utéžna fúnkcija (oznaka w(x) \) je matematični pripomoček, ki ga uporabljamo pri seštevanju, integriranju in računanju povprečij.

Novo!!: Meritev in Utežna funkcija · Poglej več »

Uvod v kvantno mehaniko

Kvántna mehánika je fizikalna znanost zelo majhnega.

Novo!!: Meritev in Uvod v kvantno mehaniko · Poglej več »

Vera Cooper Rubin

Vera Cooper Rubin, ameriška astronomka, * 23. julij 1928, Filadelfija, Pensilvanija, ZDA, † 25. december 2016, Princeton, New Jersey, ZDA.

Novo!!: Meritev in Vera Cooper Rubin · Poglej več »

Vesolje

Galaksije lesores, Pariz 1888, barve Heikenwaelder Hugo, Dunaj 1998 Vesólje ali vsemírje je pojem, s katerim so v prvi polovici 20.

Novo!!: Meritev in Vesolje · Poglej več »

Vesto Melvin Slipher

Vesto Melvin Slipher, ameriški astronom, * 11. november 1875, Mulberry, Indiana, ZDA, † 8. november 1969, Flagstaff, Arizona, ZDA.

Novo!!: Meritev in Vesto Melvin Slipher · Poglej več »

Višinomer

Barometrični letalski višinomer Kollsmanovega tipa, ki je v rabi v Severni Ameriki Višinomér ali altiméter je instrument, ki meri praviloma višino nad morsko gladino.

Novo!!: Meritev in Višinomer · Poglej več »

Vidni spekter

Vidni spekter (ali optični spekter) je del elektromagnetnega spektra, ki ga vidi človeško oko.

Novo!!: Meritev in Vidni spekter · Poglej več »

Vlažnost

Vlažnost podaja količino vodnih hlapov v zraku ali kakem drugem plinu ter jo definiramo kot koncentracijo vodne pare, ki je prisotna v zraku.

Novo!!: Meritev in Vlažnost · Poglej več »

Vladimir Borisovič Braginski

Vladimir Borisovič Braginski, ruski fizik, * 3. avgust 1931, Moskva, Sovjetska zveza (sedaj Rusija), † 29. marec 2016, Moskva.

Novo!!: Meritev in Vladimir Borisovič Braginski · Poglej več »

Volt

Volt (oznaka V) je izpeljana enota mednarodnega sistema enot za merjenje električnega potenciala in električne napetosti.

Novo!!: Meritev in Volt · Poglej več »

Voltmeter

Digitalni voltmeter Vóltméter je merilna priprava za merjenje električne napetosti.

Novo!!: Meritev in Voltmeter · Poglej več »

Von Neumannova entropija

Von Neumannova entropíja v kvantni statistični mehaniki predstavlja razširitev pojma klasične (termodinamične) entropije na področje kvantne mehanike.

Novo!!: Meritev in Von Neumannova entropija · Poglej več »

Voronojev diagram

spodaj) Thiessnovi mnogokotniki Fotografija nevronov (levo) in ustrezni Voronojev mozaik, zgrajen na podlagi njihovih centroidov (geometrijskih središč) Voronojev diagrám je v matematiki razdeljevanje ravnine na področja, ki so blizu vsakemu od dane množice objektov.

Novo!!: Meritev in Voronojev diagram · Poglej več »

Vrsta (matematika)

Vŕsta ali števílska vŕsta v matematiki pomeni vsoto zaporedja njenih členov.

Novo!!: Meritev in Vrsta (matematika) · Poglej več »

Vulkan (domnevni planet)

Vulkán je bil majhen domnevni planet, ki naj bi obstajal na tiru med Merkurjem in Soncem.

Novo!!: Meritev in Vulkan (domnevni planet) · Poglej več »

Vzmetna tehtnica

Vzmetna tehtnica Vzmetna tehtnica, tudi dinamometer ali silomer, je priprava za merjenje sil.

Novo!!: Meritev in Vzmetna tehtnica · Poglej več »

Werner Kolhörster

Werner Heinrich Gustav Kolhörster, nemški fizik, * 28. december 1887, Schwiebus, Nemško cesarstvo (danes Świebodzin, Poljska), † 5. avgust 1946, München, Nemčija.

Novo!!: Meritev in Werner Kolhörster · Poglej več »

Wienov zakon

temperature belo Wienov zákon (tudi Wienov zakon o premiku) je v fiziki zakon, po katerem je zmnožek valovne dolžine \lambda_ vrha spektralne gostote sevanja črnega telesa in njegove absolutne temperature T konstanten: Sorazmernostna fizikalna konstanta: je Wienova konstanta.

Novo!!: Meritev in Wienov zakon · Poglej več »

Wignerjev prijatelj

Wignerjev prijatelj (ali paradoks Wignerjevega prijatelja) je v fiziki miselni preskus ali paradoks, ki ga je predlagal fizik Eugene Paul Wigner leta 1961 in je razširitev preskusa s Schrödingerjevo mačko, ta pa je nastala zaradi problemov Berkeley-københavnske interpretacije nerelativistične kvantne mehanike (predvsem Bohr, Heisenberg, pa tudi Dirac, Pauli, von Neumann).

Novo!!: Meritev in Wignerjev prijatelj · Poglej več »

Wilhelm Eduard Weber

Wilhelm Eduard Weber, nemški fizik, * 24. oktober 1804, Wittenberg, Saška, (sedaj Nemčija), † 23. junij 1891, Göttingen, Nemčija.

Novo!!: Meritev in Wilhelm Eduard Weber · Poglej več »

William Herschel

Sir Frederick William Herschel, nemško-angleški glasbenik, skladatelj in astronom, * 15. november 1738, Hannover, Hanover, † 25. avgust 1822, Slough pri Windsorju, grofija Berkshire, Anglija.

Novo!!: Meritev in William Herschel · Poglej več »

William Huggins

Hugginsov spektroskop Sir William Huggins, PRS, angleški učenjak in ljubiteljski astronom, * 7. februar 1824, London, Anglija, † 12. maj 1910, London.

Novo!!: Meritev in William Huggins · Poglej več »

William Simms

William Simms, angleški optik in izdelovalec inštrumentov, * 7. december 1793, Birmingham, Anglija, † 21. junij 1860, Carshalton, grofija Surrey, Anglija.

Novo!!: Meritev in William Simms · Poglej več »

Woldemar Voigt

Woldemar Voigt, nemški fizik, * 2. september 1850, Leipzig, Nemčija, † 13. december 1919, Göttingen, Nemčija.

Novo!!: Meritev in Woldemar Voigt · Poglej več »

Wolfgang Ernst Pauli

Wolfgang Ernst Pauli, avstrijski fizik, * 25. april 1900, Dunaj, Avstro-Ogrska, † 15. december 1958, Zürich, Švica.

Novo!!: Meritev in Wolfgang Ernst Pauli · Poglej več »

Yrjö Väisälä

Yrjö Väisälä (včasih tudi Yrjo Vaisala, IPA: 'yrjø 'væisælæ), finski fizik in astronom, * 6. september 1891 (po gregorijanskem koledarju), Kontiolahti Finska, † 21. julij 1971 (po gregorijanskem koledarju), Rymättylä, Finska.

Novo!!: Meritev in Yrjö Väisälä · Poglej več »

Zajetje elektrona

Zajetje elektrona (tudi zajetje K) je v jedrski fiziki način razpada, pri katerem se v jedru absorbira eden od elektronov atoma, katerega jedro razpada.

Novo!!: Meritev in Zajetje elektrona · Poglej več »

Zaokrožanje

Zaokróžanje je matematični postopek, pri katerem dano realno število nadomestimo s približkom.

Novo!!: Meritev in Zaokrožanje · Poglej več »

Zaslon na dotik

Informacijski terminal z zaslonom na dotik v muzeju Zaslon na dotik oz.

Novo!!: Meritev in Zaslon na dotik · Poglej več »

Zastojni tlak

Zastojni tlak je tlak, ki nastane zaradi ovire v toku tekočine, pred katero se hitrost tekočine zmanjša praktično na nič.

Novo!!: Meritev in Zastojni tlak · Poglej več »

Zemeljski čas

Zémeljski čas ali teréstrični čas (oznaka TT iz angleškega izraza Terrestrial Time) je idealiziran čas, ki se ga uporablja za praktično določanje časa na površini Zemlje.

Novo!!: Meritev in Zemeljski čas · Poglej več »

Zenitna razdalja

Zenitna razdalja na nebesni krogli (označena rdeče) Zenitna razdalja oziroma zenitni kot (oznaka z ali θ) (ali v sfernem koordinatnem sistemu tudi polarni kot, inklinacija ali kolatituda) je v astronomiji kot med smerjo proti zenitu in smerjo proti nebesnemu telesu.

Novo!!: Meritev in Zenitna razdalja · Poglej več »

Zgodovina letalstva

Ikar in Dedal, Charles Paul Landon, olje na platnu, 1799. Razstavljeno letalo v Tehničnem muzeju v Pragi, ki je imelo namesto koles za pristajanje smuči Zgodovina letalstva obravnava razvoj mehanskih naprav za letenje, od zgodnjih jadralnih letal in zmajev do zrakoplovov težjih od zraka z lastnim pogonom, letal z nadzvočno hitrostjo in vesoljskih plovil.

Novo!!: Meritev in Zgodovina letalstva · Poglej več »

Zgodovina merjenja

Nekatere enote merjenja povzete po človeškem telesu V razvoju človeštva imajo merjenje in meritve zelo pomembno vlogo.

Novo!!: Meritev in Zgodovina merjenja · Poglej več »

Znanstvena metoda

Znánstvena metóda je skupno ime za tehnike preučevanja pojavov, pridobivanja novega znanja ali popravljanja in povezovanja že pridobljenega znanja.

Novo!!: Meritev in Znanstvena metoda · Poglej več »

256 (število)

256 je število, ki je enako številu 2 na 8.

Novo!!: Meritev in 256 (število) · Poglej več »

433 Eros

Animacija vrtenja Erosa 433 Eros (mednarodno ime je tudi 433 Eros, starogrško: Éros) je prvi odkriti blizuzemeljski asteroid.

Novo!!: Meritev in 433 Eros · Poglej več »

44 Nisa

44 Nisa (mednarodno ime 44 Nysa, starogrško: Nísa) je asteroid v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Meritev in 44 Nisa · Poglej več »

78 Diana

78 Diana (mednarodno ime je tudi 78 Diana) je velik in temen asteroid tipa C v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Meritev in 78 Diana · Poglej več »

93 Minerva

93 Minerva (mednarodno ime je tudi 93 Minerva) je asteroid v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Meritev in 93 Minerva · Poglej več »

Preusmerja sem:

Meritve, Merjenje.

Unijapedija je koncept, zemljevid ali semantično mrežo, organizirano kot enciklopedije - slovar. To je na kratko opredelitev vsakega koncepta in njegovih odnosov.

To je velikanski spletni mentalni zemljevid, ki služi kot osnova za koncept diagramov. To je prost za uporabo in vsak članek ali dokument, ki se lahko prenese. To je orodje, vir ali predlog za študije, raziskave, izobraževanje, učenje in poučevanje, ki jih učitelji, vzgojitelji, dijaki ali študenti lahko uporablja; Za akademskega sveta: za šolo, primarno, sekundarno, gimnazije, srednje tehnične stopnje, šole, univerze, dodiplomski, magistrski ali doktorski stopinj; za papir, poročil, projektov, idej, dokumentacije, raziskav, povzetkov, ali teze. Tu je definicija, razlaga, opis ali pomen vsakega pomembno, na kateri želite informacije in seznam njihovih povezanih konceptov kot pojmovnika. Na voljo v Slovenski, Angleščina, Španski, Portugalski, Japonski, Kitajski, Francosko, Nemški, Italijansko, Poljski, Nizozemski, Rusko, Arabsko, Hindi, Švedski, Ukrajinski, Madžarski, Katalonščina, Češka, Hebrejščina, Danski, Finski, Indonezijski, Norveški, Romunščina, Turški, Vietnamščina, Korejščina, Thai, Grški, Bolgarski, Hrvaški, Slovak, Litvanski, Filipino, Latvijski in Estonski Več jezikov kmalu.

Vse informacije, ki je bila vzeta iz Wikipedija, in je na voljo pod licenco Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 3.0.

Fundacija Wikimedia ne podpira in ni povezana z Unijapedija.

Google Play, Android in logotip Googla Play sta blagovni znamki podjetja Google Inc.

Pravilnik o zasebnosti

OdhodniDohodne