Kazalo
39 odnosi: Alge, Apomiksa, Žafran, Barbara McClintock, Botanični slovar, Briofiti, Caenorhabditis elegans, Celična delitev, Deoksiribonukleinska kislina, Downov sindrom, Dvojna oploditev, Evolucija, Gametofit, Gametogeneza, Genetsko vtisnjenje, Glive, Haploidija, Interfaza, Ivan Kreft, Klinefelterjev sindrom, Kromosom, Metageneza, Modo, Mutacija, Nespolno razmnoževanje, Oogeneza, Patauov sindrom, Poliploidija, Praprotnice, Rogovnjaki, Semenčica, Spermatogeneza, Spolno razmnoževanje, Sporofit, Transformacija (genetika), Vektor (genetika), Vrsta (biologija), Vrtnica, Zgodovina biologije.
Alge
Alge (znanstveno ime Algae) so steljčnice, saj se pri njih ne razvijejo organi, kot so korenine, steblo, list; steljka je telo alg.
Poglej Mejoza in Alge
Apomiksa
Apomiksa ali apomiksis je proces nespolnega razmnoževanja, značilen za rastline, pri katerem embrio (kalček) nastane, ne da bi prišlo do oploditve.
Poglej Mejoza in Apomiksa
Žafran
Žafran (/ˈsæfrən, -rɒn/) je začimba, pridobljena iz cvetov Crocus sativus.
Poglej Mejoza in Žafran
Barbara McClintock
Barbara McClintock, ameriška genetičarka, prejemnica Nobelove nagrade, * 16. junij 1902, Hartford, Connecticut, Združene države Amerike, † 2. september 1992, Huntington, New York.
Poglej Mejoza in Barbara McClintock
Botanični slovar
Botanični slovar je seznam različnih strokovnih izrazov, ki se uporabljajo v botaniki.
Poglej Mejoza in Botanični slovar
Briofiti
240x240_pik Briofiti (pogosto imenovani kar mahovi) ali necevnice so neformalna skupina, ki jo sestavljajo tri debla kopenskih rastlin (embriofitov) brez prevajalnih tkiv: jetrenjaki (Marchantiophyta), rogačarji (Anthocerotophyta) in mahovi (Bryophyta) v ožjem pomenu besede.
Poglej Mejoza in Briofiti
Caenorhabditis elegans
Caenorhabditis elegans (običajno okrajšana kot C. elegans) je vrsta gliste iz družine ogorčic (Rhabditidae), ki živi v prsti v zmernem podnebnem pasu in se prehranjuje z bakterijami, ki rastejo na razpadajočem rastlinskem materialu (torej ni zajedavska).
Poglej Mejoza in Caenorhabditis elegans
Celična delitev
Shema treh tipov celične delitve Celična delitev je biološki proces, del celičnega cikla, pri katerem iz matične celice nastaneta dve ali več hčerinskih celic.
Poglej Mejoza in Celična delitev
Deoksiribonukleinska kislina
Struktura DNK Deoksiribonukleinska kislina (DNK oziroma DNA) je molekula, ki je nosilka genetske informacije v vseh živih organizmih.
Poglej Mejoza in Deoksiribonukleinska kislina
Downov sindrom
Downov sindrom ali trisomija 21 je kromosomska motnja, ki jo povzroči dodatni 21.
Poglej Mejoza in Downov sindrom
Dvojna oploditev
Dvojna oploditev je posebni tip oploditve rastlin, ki se pojavlja pri kritosemenkah.
Poglej Mejoza in Dvojna oploditev
Evolucija
Evolúcija je biološki proces pri katerem se genski zapis populacij organizmov spreminja iz generacije v generacijo.
Poglej Mejoza in Evolucija
Gametofit
Gametofit je pomembna faza v življenju rastlin, v okviru katere nastajajo gamete ali spolne celice, ki se združijo in tvorijo zigoto, ta pa je osnova za nastanek novega sporofitskega osebka.. Gametofit je haploidni mnogocelični rastlinski osebek, katerega prva faza je haploidna spora (tros), preko mitotske delitve pa proizvede gamete (spolne celice), ki se spojijo in tvorijo zigoto.
Poglej Mejoza in Gametofit
Gametogeneza
Gametogenéza je proces nastajanja in dozorevanje gamet - haploidnih spolnih celic.
Poglej Mejoza in Gametogeneza
Genetsko vtisnjenje
Ilustracija molekule DNA, ki je metilirana na dveh osrednjih citozinih; metilacija DNA je ključna pri genetskem vtisnjenju in s tem za uravnavanje razvoja organizma. Genetsko vtisnjenje ali genomsko vtisnjenje je kompleksno dogajanje genskega uravnavanja oz.
Poglej Mejoza in Genetsko vtisnjenje
Glive
Glive (znanstveno ime Fungi) spadajo v domeno Evkarije in so eno izmed kraljestev živih bitij.
Poglej Mejoza in Glive
Haploidija
Zgoraj: haploidna celica z enojno garnituro vseh kromosomov (n), spodaj: diplodna celica z dvema homolognima kopijama vsakega kromosoma (2n). Haploidija ali haploidnost je lastnost celic in organizmov, katerih genski zapis sestavlja enojni komplet kromosomov (enojno garnituro avtosomov in en spolni kromosom).
Poglej Mejoza in Haploidija
Interfaza
Prikaz interfaze; kromatin se še ni zgostil in v celici še vedno potekajo vse funkcije normalno. Prikaz celičnega jedra v interfazi (najverjetneje fazi G1). Interfaza je ena od faz celičnega ciklusa, v kateri se celica zadržuje večino časa.
Poglej Mejoza in Interfaza
Ivan Kreft
Ivan Kreft, slovenski agronom in genetik, * 23. november 1941, Novo mesto, Slovenija.
Poglej Mejoza in Ivan Kreft
Klinefelterjev sindrom
Klinefelterjev sindrom (KS), znan tudi kot 47, XXY ali XXY, je skupek simptomov, katerih vzrok je več kot en kromosom X pri moških.
Poglej Mejoza in Klinefelterjev sindrom
Kromosom
fazi S. (2) Centromera – stičišče obeh kromatid. (3) Krajša ročica. (4) Daljša ročica. Kromosom je nitasta struktura v celičnem jedru.
Poglej Mejoza in Kromosom
Metageneza
Metageneza ali menjava generacij (tudi prerod) je tip življenjskega cikla, ki se pojavlja pri rastlinah, algah (rdečih in zelenih) in nekaterih protistih, za katere sta značilni jasno opredeljeni haploidna spolna in diploidna nespolna faza.
Poglej Mejoza in Metageneza
Modo
Modo je moški spolni organ.
Poglej Mejoza in Modo
Mutacija
Mutacije so trajne dedne spremembe genoma, ki jih povzročijo različni dejavniki (mutageni), ki so lahko kemijski (vplivi spojin in elementov, npr. azbest), fizikalni (različna sevanja), biološki (virusi)...
Poglej Mejoza in Mutacija
Nespolno razmnoževanje
Nespolno razmnoževanje je način razmnoževanja, ki ne vključuje mejoze, zmanjšanja plodnosti ali oploditve.
Poglej Mejoza in Nespolno razmnoževanje
Oogeneza
Oogenéza je razvoj jajčnih celic (jajčec), torej ženskih spolnih celic.
Poglej Mejoza in Oogeneza
Patauov sindrom
Patauov sindrom ali sindrom trisomije 13 je sindrom, ki ga povzroči kromosomska nepravilnost, pri kateri nekatere ali vse telesne celice vsebujejo dodaten genetski material iz 13.
Poglej Mejoza in Patauov sindrom
Poliploidija
Poliploidija je pojav, ko ima organizem več kot dve garnituri kromosomov.
Poglej Mejoza in Poliploidija
Praprotnice
Praprotnice so deblo rastlin z okrog 20.000 vrstami.
Poglej Mejoza in Praprotnice
Rogovnjaki
Rogovnjaki ali rogačarji (znanstveno ime Anthocerotophyta ali Anthocerophyta) so deblo briofitov, v katerega sodi približno 100 vrst nižjih rastlin.
Poglej Mejoza in Rogovnjaki
Semenčica
Seménčica ali spêrmij, strokovno tudi spermatozój, je gibljiva moška spolna celica, gameta, ki se v procesu spolnega razmnoževanja združi z žensko gameto (jajčecem) in tvori zigoto.
Poglej Mejoza in Semenčica
Spermatogeneza
Spermatogenéza je proces zorenja semenčic oziroma spermijev - moških spolnih celic.
Poglej Mejoza in Spermatogeneza
Spolno razmnoževanje
T.i. »crossing-over«, eden od načinov homologne rekombinacije, pri katerem se izmenjata enakovredna dela homolognih kromosomov Spolno razmnoževanje je način razmnoževanja, pri katerem se kombinira genski zapis staršev ob nastanku potomcev.
Poglej Mejoza in Spolno razmnoževanje
Sporofit
Sporofit je pomembna faza v življenju rastlin, v okviru katere nastajajo razširjevalne enote, spore. Sporofit ali sporogon je diploidni mnogocelični rastlinski osebek, katerega prva faza je diploidna zigota, ob zrelosti pa preko mejotske delitve proizvede haploidne spore.
Poglej Mejoza in Sporofit
Transformacija (genetika)
V molekularni biologiji je transformacija genetska sprememba celice, do katere pride zaradi neposredne absorpcije in vključitve eksogenega genskega materiala iz njegove okolice skozi celično membrano.
Poglej Mejoza in Transformacija (genetika)
Vektor (genetika)
Vektor je v genskem inženirstvu prenašalni sistem za vnos tuje dednine (običajno določen odsek DNK) v gostiteljsko celico.
Poglej Mejoza in Vektor (genetika)
Vrsta (biologija)
Vŕsta (latinsko species) je v biologiji ena od osnovnih biodiverzitetnih kategorij.
Poglej Mejoza in Vrsta (biologija)
Vrtnica
Vŕtnica (Rosa), starinsko tudi gártroža, je rod grmičastih rastlin iz družine rožnic z več kot 100 vrstami, ki se naravno pojavljajo na severni polobli, večinoma v zmernem pasu Evrazije in manj v Severni Ameriki.
Poglej Mejoza in Vrtnica
Zgodovina biologije
Zgodovina biologije obravnava potek raziskovanja življenja, ki se je začel že ob začetkih človeške vrste in traja še danes, ko doživljamo razcvet bioloških panog.
Poglej Mejoza in Zgodovina biologije