Hitreje kot brskalnik!
87 odnosi: Abd al-Malik ibn Marvan, Abdulah ibn al-Zubejr, Abu Bakr, Abu Hanifa, Akabski zaliv, Al Hakam II., Al-'Ula, Al-Mahdi, Al-Valid I., Ali (kalif), Arabska kava, Arabski polotok, Asad ibn al-Furat, Šeriat, Damask, Džida, Dracunculus medinensis, Grad Montreal, Grad Tabuk, Hadž, Hafsidi, Hala Sultan Tekke, Hedžaška železnica, Hedžas, Hidžra (islam), Ibn Batuta, Ibn Saud, Islamska arhitektura, Jemen, Kairouan, Karamanidi, Karavana, Kasbah, Kultna podoba, Mada'in Saleh, Madhab, Mahmud II., Marvan I., Medresa, Meka, Merv, Mesta starodavnega Bližnjega vzhoda, Minaret, Mošeja, Mošeja Omajadov, Mohamed, Muavija I., Muavija II., Nadžaf, Nizva, ..., Oblegovalni grad, Omajadski kalifat, Omar (kalif), Omar Hajam, Osama bin Laden, Osmansko cesarstvo, Pristanišče Akaba, Province Saudove Arabije, Prva svetovna vojna, Puščavski gradovi, Qaitbayjeva citadela, Qasr Al-Hallabat, Radaniti, Richard Francis Burton, Rodbina Saud, Saladin, Saudova Arabija, Selimova mošeja, Nikozija, Seznam islamskih izrazov, Seznam naselij na Madžarskem (M), Seznam sultanov Osmanskega cesarstva, Sousse, Sulejman I., Tabuk, Teheran, Tihama, Tozeur, Tunis, Verski turizem, Vojna na Bližnjem vzhodu, 1. september, 1182, 1256, 16. julij, 17. junij, 627, 628. Razširi indeks (37 več) »
Abd al-Malik ibn Marvan
Abd al-Malik ibn Marvan, (arabsko: عبد الملك بن مروان), peti kalif Omajadskega kalifata, * 646, Meka, † 705, al-Sinabra.
Novo!!: Medina in Abd al-Malik ibn Marvan · Poglej več »
Abdulah ibn al-Zubejr
Abdulah Ibn al-Zubejr (arabsko: عبد الله بن الزبير, Abd Allah al-Zubayr), arabski ashab in samozvani kalif islama, * 624, † 692.
Novo!!: Medina in Abdulah ibn al-Zubejr · Poglej več »
Abu Bakr
Abu Bakr, islamski kalif, * 573 Meka, † 634 Medina.
Novo!!: Medina in Abu Bakr · Poglej več »
Abu Hanifa
Abū Ḥanīfah, s polnim imenom Abū Ḥanīfah al-Nuʿmān ibn Thābit, perzijski sunitsko-muslimanski teolog in porotnik * 699, Kufa, Irak, † 767, Bagdad.
Novo!!: Medina in Abu Hanifa · Poglej več »
Akabski zaliv
Akabski zaliv ali Eilatski zaliv je velik zaliv na severnem robu Rdečega morja, vzhodno od Sinajskega polotoka in zahodno od Arabskeha polotoka.
Novo!!: Medina in Akabski zaliv · Poglej več »
Al Hakam II.
Al Hakam II. (arabsko الحكمالثاني ابن عبد الرحمن, DIN al-Ḥakam II ibn Abd al-Raḥmān III, špansko Alhakén II) je bil drugi kalif arabskega kalifata Al Andaluz na Iberskem polotoku v sedanji Španiji, ki je vladal od leta 961 do 976, * 13.
Novo!!: Medina in Al Hakam II. · Poglej več »
Al-'Ula
Al-'Ula (ٱلْعُلَا), je starodavno arabsko oazno mesto v provinci Medina v severozahodni Saudovi Arabiji.
Novo!!: Medina in Al-'Ula · Poglej več »
Al-Mahdi
Abu Abd Alah Mohamed ibn Abd Alah al-Mansur (arabsko أبو عبد الله محمد بن عبد الله المنصور), bolj znan po svojem vladarskem imenu al-Mahdi (arabsko المهدي, "On, ki ga vodi bog"), je bil od leta 775 so svoje smrti tretji kalif Abasidskega kalifata, * 744 ali 745, Humeima, Bilad al-Šam, † 785, Izeh, Huzistan, Iran.
Novo!!: Medina in Al-Mahdi · Poglej več »
Al-Valid I.
Al-Valid ibn Abd al-Malik ibn Marvan (arabsko الوليد بن عبد الملك بن مروان, al-Walīd ibn ʿAbd al-Malik ibn Marwān), znan kot al-Valid I. (arabsko الوليد الأول), je bil šesti kalif Omajadskega kalifata, ki je vladal od oktobra 705 do svoje smrti, * okoli 674, † 23. februar 715.
Novo!!: Medina in Al-Valid I. · Poglej več »
Ali (kalif)
Notranjost mošeje imama Alija v Nadžafu, Irak, pred obnovitvijo leta 2008 Ali ibn Abi Talib ali krajše Ali (arabsko علي بن أبي طالب: ʿAlī bin Abī Ṭālib) je bil bratranec in zet islamskega preroka Mohameda in v letih 656 do 661 kalif islamskega kalifata, Ṭabarī.
Novo!!: Medina in Ali (kalif) · Poglej več »
Arabska kava
Arabska kava je različica kuhane kave iz zrn arabskega kavovca (Coffea arabica).
Novo!!: Medina in Arabska kava · Poglej več »
Arabski polotok
Satelitski posnetek Arabskega polotoka Arabski polotok (arabsko شِبْهُ الْجَزِيرَةِ الْعَرَبِيَّة, šibhu l-džazīrati l-ʿarabija, ali جَزِيرَةُ الْعَرَب, džazīratu l-ʿarab) ali Arabija, je polotok v zahodni Aziji, ki leži severovzhodno od Afrike na Arabski plošči.
Novo!!: Medina in Arabski polotok · Poglej več »
Asad ibn al-Furat
Asad ibn al-Furat (arabsko: أسد بن الفرات), arabski pravnik in teolog, * 759, † 828.
Novo!!: Medina in Asad ibn al-Furat · Poglej več »
Šeriat
Šeriat kot pravna norma je zbirka vseh predpisov s področja verskega in posvetnega prava in služi kot osnova za urejanje odnosov v islamski skupnosti.
Novo!!: Medina in Šeriat · Poglej več »
Damask
Damásk (arabsko دمشق الشام, Dimašk aš-Šam) je glavno mesto Sirije in eno najstarejših mest na svetu.
Novo!!: Medina in Damask · Poglej več »
Džida
Džida, Jidda, Jedda, Jiddah, je pristaniško mesto v regiji Hedžas v zahodni Saudovi Arabiji in trgovsko središče države.
Novo!!: Medina in Džida · Poglej več »
Dracunculus medinensis
Dracunculus medinensis (tudi »mali zmaj iz Medine«) nitasti zajedavski helmint iz naddružine Dracunculoidea, ki povzroča drakunkulozo oz.
Novo!!: Medina in Dracunculus medinensis · Poglej več »
Grad Montreal
Grad Montréal (arabsko: مونتريال; latinsko: Mons Regalis) je križarski grad na vzhodni strani Arabah, postavljen ob strani skalnate, stožčaste gore, ki gleda čez sadno drevje spodaj.
Novo!!: Medina in Grad Montreal · Poglej več »
Grad Tabuk
Grad Tabuk (قلعة تبوك, qalʿat tabūk) je starodavni grad v Tabuku, glavnem mestu province Tabuk v severozahodni Saudovi Arabiji, ki sega v leto 1559.
Novo!!: Medina in Grad Tabuk · Poglej več »
Hadž
Hadž ali tradicionalno romanje v Meko je peti od petih stebrov sunitske veje Islama ter ena od desetih vej šiitskega islama.
Novo!!: Medina in Hadž · Poglej več »
Hafsidi
Hafsidi (arabsko الحفصيون) so bili sunitska muslimanska dinastija berberskega porekla, ki je vladala v Ifrikiji (zahodna Libija, Tunizija in vzhodna Alžirija) od leta 1229 do 1574.
Novo!!: Medina in Hafsidi · Poglej več »
Hala Sultan Tekke
Hala Sultan Tekke ali mošeja Umm Haram (grško Τεκές Χαλά Σουλτάνας Tekés Chalá Soultánas; turško Hala Sultan Tekkesi) je mošeja in tekija na zahodnem bregu Larnaškega slanega jezera v Larnaki na Cipru.
Novo!!: Medina in Hala Sultan Tekke · Poglej več »
Hedžaška železnica
Hedžaška železnica (turško: Hicaz Demiryolu) je bila 1308 km dolga ozkotirna železniška proga (tirna širina je 1050 mm), ki je povezovala Damask prek ozemlja današnje Jordanije z Medino v Saudovi Arabiji, z odcepom do Haife na Sredozemskem morju.
Novo!!: Medina in Hedžaška železnica · Poglej več »
Hedžas
Hedžas (/hiːˈdʒæz, hɪˈ-/, lit, hedžaska izgovorjava) je regija, ki vključuje večino zahodne Saudove Arabije, z mesti Meka, Medina, Džida, Tabuk, Džanbu, Taif in Baldžuraši.
Novo!!: Medina in Hedžas · Poglej več »
Hidžra (islam)
Hidžra (tudi hedžra; pomeni »beg« oz. »umik«) je selitev Mohameda in njegovih privžencev v Medino leta 622.
Novo!!: Medina in Hidžra (islam) · Poglej več »
Ibn Batuta
Abu 'abd Alah Mohamed Ibn 'abd Alah Al-lavati At-tanji Ibn Batuta (arabsko أبو عبد الله محمد بن عبد الله اللواتي الطنجي بن بطوطة: ʾAbū ʿAbd al-Lāh Muḥammad ibn ʿAbd al-Lāh l-Lawātī ṭ-Ṭanǧī ibn Baṭūṭah) ali krajše Ibn Batuta (ابن بطوطة), srednjeveški berberski popotnik in učenjak, * 24. februar 1304, Tanger, Maroko, † 1377, Maroko.
Novo!!: Medina in Ibn Batuta · Poglej več »
Ibn Saud
Abdulaziz bin Abdul Rahman Al Saud (ʿAbd al ʿAzīz bin ʿAbd ar Raḥman Āl Suʿūd; 15. januar 1875Ibn Saudova letnica rojstva je bila vir razprav. Na splošno velja za leto 1875, čeprav ga nekaj virov navaja kot leto 1880. Glede na knjigo britanskega avtorja Roberta Laceyja Kraljestvo je vodilni savdski zgodovinar našel zapise, ki kažejo, da je Ibn Saud leta 1891 pozdravil pomembna plemenska delegacija. Zgodovinar je menil, da bi bil 10 ali 11-letni otrok (glede na datum rojstva 1880) premlad, da bi smel pozdraviti takšno delegacijo, medtem ko bi bil mladostnik, star 15 ali 16 let (glede na datum 1875).) bi bilo verjetno dovoljeno.
Novo!!: Medina in Ibn Saud · Poglej več »
Islamska arhitektura
Velike mošeje v Córdobi (Španija) Petkova mošeja v Isfahanu (Iran) Selimijeve mošeje v (Odrinu, Turčija Islamska arhitektura obsega arhitekturne sloge stavb, povezanih z islamom.
Novo!!: Medina in Islamska arhitektura · Poglej več »
Jemen
Republika Jemen (kratko jemensko: Al Yaman) je islamska predsedniška republika, ki leži na jugozahodu Arabskega polotoka.
Novo!!: Medina in Jemen · Poglej več »
Kairouan
Kairouan (tudi Al Kairouan, arabsko القيروان, Al Qayrawan) je mesto in guvernat v osrednji severni Tuniziji.
Novo!!: Medina in Kairouan · Poglej več »
Karamanidi
Karamanidi ali Karamanidska dinastija (turško Karamanoğulları, Karamanoğulları Beyliği), znani tudi kot Karamanska kneževina ali Karamanski bejlik (turško Karaman Beyliği), so bili eden od islamskih anatolskih bejlikov s središčem v južni centralni Anatoliji v okolici sedanje turške province Karaman.
Novo!!: Medina in Karamanidi · Poglej več »
Karavana
Trgovska karavana prečka otok Graia v Akabske zalivu, Arabia Petraea, 1839 lithografija, Louis Haghe iz originala slikarja David Robertsa Kamelja karavana v Somaliji Karavana (perz.: kārvān.
Novo!!: Medina in Karavana · Poglej več »
Kasbah
Kasbah je posebna vrsta medine - tradicionalne arabske mestne četrti - v severni Afriki.
Novo!!: Medina in Kasbah · Poglej več »
Kultna podoba
V čaščenju vere je kultna podoba od človeka narejen predmet, ki je čaščen ali oboževan kot božanstvo, duh ali demon, ki ga uteleša ali predstavlja.
Novo!!: Medina in Kultna podoba · Poglej več »
Mada'in Saleh
Mada'in Saleh (arabsko مدائن صالح, madā'in Ṣāliḥ) imenovano tudi Al-Hijr ali Hegra, je predislamsko arheološko najdišče v Al-`Ula, znotraj regije Al Madinah, v Saudovi Arabiji.
Novo!!: Medina in Mada'in Saleh · Poglej več »
Madhab
V nekaterih regijah madhab prevladuje ali je celo uraden, drugod pa ga priznavajo kot eno od šol Madhab (arabsko مذهب, maḏhab, mn. مذاهب, madhāhib) je arabski izraz, ki se nanaša na islamsko versko šolo, pravno šolo ali šolo fikha – islamskega prava znotraj sunitskega islama.
Novo!!: Medina in Madhab · Poglej več »
Mahmud II.
Mahmud II. je bil 30.
Novo!!: Medina in Mahmud II. · Poglej več »
Marvan I.
Marvan I. ibn al-Hakam (arabsko: مروان بن الحكم), četrti kalif Umajadskega kalifata, ki je vladal leta 684 in 685, * 28. marec 623, † 7. maj 685.
Novo!!: Medina in Marvan I. · Poglej več »
Medresa
Portal medrese Kasımiye v Mardinu, Turčija Medresa (arabsko مدرسة, madrasa, mn. مدارس, madāris, slovensko šola) je arabski naziv vseh vrst šolskih ustanov, posvetnih ali verskih (vseh verstev), od osnovnih do visokih.
Novo!!: Medina in Medresa · Poglej več »
Meka
Proseč romar v mošeji Al-Masjid al-Haram Hadž Meka (arabsko مكة المكرمةi - Makkah al-Mukarramah) je glavno mesto pokrajine Hedžas v Saudovi Arabiji.
Novo!!: Medina in Meka · Poglej več »
Merv
Merv (turkmensko Merw, perzijsko مرو, Marv, kitajsko 木鹿, Mulu), nekdanja ahemenidska statrapija Margiana, kasneje Aleksandrija (grško) in Antiohija v Margiani (grško), je bila velika oaza-mesto na zgodovinski svilni cesti v bližini sedanjega Marija v Turkmenistanu. Za Merv se domneva, da je bil v 12. stoletju nekaj časa največje mesto na svetu.. Pridobljeno 7. oktobra 2014. Prostor starodavnega Merva je od leta 1999 na Unescovem seznamu svetovne kulturne dediščine.
Novo!!: Medina in Merv · Poglej več »
Mesta starodavnega Bližnjega vzhoda
Največja mesta starodavnega Bližnjega vzhoda v bronasti dobi štejemo v tisočih.
Novo!!: Medina in Mesta starodavnega Bližnjega vzhoda · Poglej več »
Minaret
Minaret Velike mošeje v Kairouanu, ki je del svetovne kulturne dediščine Qutb Minar, najvišji minaret iz opeke in kamna, del svetovne kulturne dediščine Minaret Kocatepe Camii, Turčija Mali minaret iz srednjega veka v Bolgariju, Tatarstan Minarét (turško minare iz arabskega منارة ali pogosteje مئذنة, menāre - svetilnik) je visok vitek stolp islamske mošeje z enim ali več balkoni, s katerih mujezin poziva vernike k molitvi.
Novo!!: Medina in Minaret · Poglej več »
Mošeja
Mošéja (iz arabske besede »masdžid«) ali džamija (iz arabske besede »džami«) je muslimanski verski objekt, ki služi kot molilnica.
Novo!!: Medina in Mošeja · Poglej več »
Mošeja Omajadov
Dvorišče od vzhoda proti zahodu Obredna umivalnica Mošeja Omajadov, uradno sicer Velika damaščanska mošeja, je največja znamenitost Damaska in ena najpomembnejših mošej v islamskem svetu; najpomembnejše so mošeje Kaba v Meki, Prerokova mošeja (al-Masjid an-Nabawi) v Medini in mošeja Al Aksa (arabsko Al-Masjid al-Aqsa - 'najbolj oddaljena mošeja') ali Mošeja na skali v Jeruzalemu.
Novo!!: Medina in Mošeja Omajadov · Poglej več »
Mohamed
Abū al-kāsim Muḥamad ibn ʿAbd Alāh ibn ʿAbd al-Mutalib ibn Hāšim (ابو القاسممحمد ابن عبد الله ابن عبد المطلب ابن هاشم), transliterirano tudi kot Mohamed (محمد), je bil mož iz Meke, ki je z islamom dal Arabiji enotno versko podobo.
Novo!!: Medina in Mohamed · Poglej več »
Muavija I.
Muavija I. (arabsko معاوية بن أبي سفيان, Muavija ibn Abi Sufjan) je bil ustanovitelj in prvi kalif Omajadskega kalifata, * okoli 597, 602 ali 605, Meka, Arabija, † 26. april 680.
Novo!!: Medina in Muavija I. · Poglej več »
Muavija II.
Muavija II.
Novo!!: Medina in Muavija II. · Poglej več »
Nadžaf
Nadžaf (arabsko نجف, An Najaf) je mesto v Iraku, približno 160 km južno od Bagdada.
Novo!!: Medina in Nadžaf · Poglej več »
Nizva
Nizva je največje mesto v governoratu Dahilija v Omanu in je bila glavno mesto Omana.
Novo!!: Medina in Nizva · Poglej več »
Oblegovalni grad
Oblegovalni grad (nemško Trutzburg ali Trotzenburg, angleško Counter-castle) je grad, ki je bil zgrajen v srednjem veku kot protiutež moči sovražnega soseda.
Novo!!: Medina in Oblegovalni grad · Poglej več »
Omajadski kalifat
Omajadski kalifat je bil drugi od štirih velikih arabskih kalifatov, ki so bili ustanovljeni po smrti preroka Mohameda.
Novo!!: Medina in Omajadski kalifat · Poglej več »
Omar (kalif)
Omar, polno ime Omar ibn al-Hattab (arabsko), islamski kalif, * 585, Meka, † 3. november 644, Medina.
Novo!!: Medina in Omar (kalif) · Poglej več »
Omar Hajam
Gijat al-Din Abulfat Omar ibn Ibrahim an-Nišapuri Hajam, perzijski pesnik, astronom, matematik, pisatelj in filozof, * 31. maj 1048, Najšabur (Nišapur), ali neka vas blizu Najšaburja, provinca Korasan, (danes Iran), † 4. december 1131, Nišapur.
Novo!!: Medina in Omar Hajam · Poglej več »
Osama bin Laden
Šejk Usamah bin Mohamed bin Avad bin Ladin (arabsko أسامة بن محمد بن عوض بن لادن, splošno znan kot Osama bin Laden), savdski plemič, poslovnež, fundamentalist in terorist, * 10.
Novo!!: Medina in Osama bin Laden · Poglej več »
Osmansko cesarstvo
Ósmansko cesárstvo ali Otománsko cesárstvo (Devlet-i ʿAliyye-yi ʿOsmâniyye - Vzvišena osmanska država, sodobno turško: عپمانلى دولتى, Osmanlı Devleti - Osmanska država ali Osmanlı Imparatorluğu - Osmansko cesarstvo), je bila večetnična država, ki je obstajala od 27.
Novo!!: Medina in Osmansko cesarstvo · Poglej več »
Pristanišče Akaba
Pristanišče Akaba je edino pristanišče v Jordaniji in je v lasti Aqaba Development Corporation (ADC).
Novo!!: Medina in Pristanišče Akaba · Poglej več »
Province Saudove Arabije
Province Saudove Arabije, znane tudi kot regije, in uradno Emirati provinc Kraljevine Saudove Arabije, je 13 upravnih enot prve stopnje Kraljevine Saudove Arabije.
Novo!!: Medina in Province Saudove Arabije · Poglej več »
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Novo!!: Medina in Prva svetovna vojna · Poglej več »
Puščavski gradovi
Omajadski puščavski gradovi, od katerih so jordanski gradovi imenitnejši del, so utrjene palače ali gradovi oziroma trdnjave v takratni omajadski provinci Bilad ash-Sham.
Novo!!: Medina in Puščavski gradovi · Poglej več »
Qaitbayjeva citadela
Qaitbayjeva citadela (Qaitbayjeva trdnjava) (arabsko قلعة قايتباي) je obrambna utrdba iz 15.
Novo!!: Medina in Qaitbayjeva citadela · Poglej več »
Qasr Al-Hallabat
Qasr al Hallabat je mesto v guvernoratu Zarka v severozahodni Jordaniji, severovzhodno od glavnega mesta Aman.
Novo!!: Medina in Qasr Al-Hallabat · Poglej več »
Radaniti
Karta Evrazije z mrežo radanitskih trgovskih poti (modra barva) okrog leta 870 kot jih opisal ibn Hordabeh v ''Knjigi poti in kraljestev''; druge trgovske poti so označene s škrlatno barvo Radaniti (hebrejsko: edn. רדהני, mn. רדהנים; arabsko: الرذنية) so bili srednjeveški judovski trgovci.
Novo!!: Medina in Radaniti · Poglej več »
Richard Francis Burton
Sir Richard Francis Burton, britanski raziskovalec, častnik, prevajalec, kartograf, pisatelj in filozof, * 19. marec 1821, Torquay, Anglija, Združeno kraljestvo, † 20. oktober 1890, Trst, Avstro-Ogrska.
Novo!!: Medina in Richard Francis Burton · Poglej več »
Rodbina Saud
Rodbina Saud (ʾĀl Suʿūd) je vladajoča kraljeva družina Saudove Arabije.
Novo!!: Medina in Rodbina Saud · Poglej več »
Saladin
Saladin (arabsko - Salah ad-Din Jusuf ibn Ajub), muslimanski vojskovodja in sultan kurdskega rodu, * 1137 ali 1138, Tikrit (današnji Irak), † 3. marec 1193, Damask (današnja Sirija).
Novo!!: Medina in Saladin · Poglej več »
Saudova Arabija
Kraljevina Saudova Arabija (krajše Saudova Arabija, manj ustrezno tudi Saudska oz. po še veljavnem Slovenskem pravopisu Savdska Arabija) je obmorska država na Arabskem polotoku.
Novo!!: Medina in Saudova Arabija · Poglej več »
Selimova mošeja, Nikozija
Selimova mošeja (grško: Τέμενος Σελιμιγιέ Témenos Selimigié; turško Selimiye Camii), v preteklosti znana kot stolnica svete Sofije ali mošeja Ayasofya (turško Ayasofya Camii), je nekdanja krščanska stolnica, preurejena v mošejo, ki stoji v Severni Nikoziji.
Novo!!: Medina in Selimova mošeja, Nikozija · Poglej več »
Seznam islamskih izrazov
Seznam islamskih izrazov obsega izraze, ki so uporabljeni v islamski veri.
Novo!!: Medina in Seznam islamskih izrazov · Poglej več »
Seznam naselij na Madžarskem (M)
Seznam naselij na Madžarskem (M).
Novo!!: Medina in Seznam naselij na Madžarskem (M) · Poglej več »
Seznam sultanov Osmanskega cesarstva
Grb Osmanskega cesarstva Zastava Osmanskega cesarstva Sultani iz Osmanove dinastije so od leta 1299 do leta 1922 vladali obsežnemu Osmanskemu cesarstvu, ki se je na višku moči raztezalo od Madžarske na severu in Somalije na jugu in od Alžirije na zahodu do Iraka na vzhodu.
Novo!!: Medina in Seznam sultanov Osmanskega cesarstva · Poglej več »
Sousse
Sousse (arabsko Susa, سوسة) je mesto in governorat v Tuniziji, ki se nahaja ob vzhodni tunizijski obali 140 km južno od Tunisa.
Novo!!: Medina in Sousse · Poglej več »
Sulejman I.
Sulejman I. (najpogosteje Kanuni Sultan Süleyman), deseti sultan Osmanskega cesarstva, * 6. november 1494, † 5./6. september 1566.
Novo!!: Medina in Sulejman I. · Poglej več »
Tabuk
Tabuk (تَبُوْك), napisano tudi Tabouk, je glavno mesto province Tabuk v severozahodni Saudovi Arabiji.
Novo!!: Medina in Tabuk · Poglej več »
Teheran
Teheran (perzijsko: تهران Tehrān) je glavno mesto in največje mesto Irana ter administrativno središče Teheranske pokrajine.
Novo!!: Medina in Teheran · Poglej več »
Tihama
Tihāma (تِهَامَةُ) se nanaša na obalno nižino Arabskega polotoka ob Rdečem morju od Akabskega zaliva do Bab el Mandeba.
Novo!!: Medina in Tihama · Poglej več »
Tozeur
Obiranje dateljev v nasadu palm v Tozeuru Tozeur (arabsko Tozer) je mesto in oaza v osrednji Tuniziji.
Novo!!: Medina in Tozeur · Poglej več »
Tunis
Tunis (staro ime Tunes) je pristaniško glavno mesto Tunizije, ki se nahaja ob jezeru Tunis v severovzhodni Tuniziji.
Novo!!: Medina in Tunis · Poglej več »
Verski turizem
Verski turizem je oblika turizma, pri kateri turisti obiskujejo verske znamenitosti, ki imajo kulturni, zgodovinski in verski pomen.
Novo!!: Medina in Verski turizem · Poglej več »
Vojna na Bližnjem vzhodu
Vojna na Bližnjem vzhodu zajema spopade, v katere je bilo med prvo svetovno vojno vpleteno Osmansko cesarstvo.
Novo!!: Medina in Vojna na Bližnjem vzhodu · Poglej več »
1. september
1.
Novo!!: Medina in 1. september · Poglej več »
1182
1182 (MCLXXXII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Novo!!: Medina in 1182 · Poglej več »
1256
1256 (MCCLVI) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Novo!!: Medina in 1256 · Poglej več »
16. julij
16.
Novo!!: Medina in 16. julij · Poglej več »
17. junij
17.
Novo!!: Medina in 17. junij · Poglej več »
627
627 (DCXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Novo!!: Medina in 627 · Poglej več »
628
628 (DCXXVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Novo!!: Medina in 628 · Poglej več »
