Kazalo
29 odnosi: Ašdod, Aleksander Veliki, Antioh VII. Sidet, Ardašir II., Demetrij I. Soter, Fraat V., Gutijci, Hirkanija, Iransko višavje, Kir I., Kjaksar, Kosroj II., Kraljevska cesta, Kserks II., Lucij Ver, Nakš-e Rostam, Partija (satrapija), Sargon II., Satagidija, Satrap, Selevk IV. Filopator, Semiramida, Seznam nemških imen krajev v Sloveniji, Seznam perzijskih kraljev, Sogdijan, Starodavni Bližnji vzhod, Tiglat-Pileser III., Uzun Hasan, Vologas III..
Ašdod
Ašdod (hebrejsko אַשְׁדּוֹד, arabsko أَشْدُود Ašdud ali إِسْدُود Išdud) je šesto največje mesto in največje pristanišče v Izraelu.
Poglej Medija in Ašdod
Aleksander Veliki
Aleksander III.
Poglej Medija in Aleksander Veliki
Antioh VII. Sidet
Antioh VII.
Poglej Medija in Antioh VII. Sidet
Ardašir II.
Ardašir II. (srednjeperzijsko 𐭠𐭥𐭲𐭧𐭱𐭲𐭥, novoperzijsko اردشیر نیکوکار, Ardašir) je bil enajsti kralj (šah) iranskega Sasanidskega cesarstva, ki je vladal med letoma 379 in 383, * 309/310, † 383.
Poglej Medija in Ardašir II.
Demetrij I. Soter
Demetrij I. (grško, Demétrios I) z vzdevkom Soter (grško, Sotér, slovensko Rešitelj) je bil od septembra/oktobra 161 do junija 150 pr.
Poglej Medija in Demetrij I. Soter
Fraat V.
Fraat V. Partski (perzijsko فرهاد پنجم), poznan tudi kot Fraatek – Mali Fraat (antično grško Φραατάκης, Fraatákes), veliki kralj Partskega cesarstva, ki je skupaj s svojo materjo Muzo Partsko vladal od leta 2 pr.
Poglej Medija in Fraat V.
Gutijci
Gutijci, tudi Gutejci, Guti, Kuti, Kurti in Kurdi, so bili ljudstvo s severnega in osrednjega dela gorovja Zagros, ki so po propadu Akadskega cesarstva okoli leta 2154 pr.
Poglej Medija in Gutijci
Hirkanija
Hirkanija je bila zgodovinska pokrajina in satrapija v sedanjih iranskih pokrajinah Golestan, Mazandaran in Gilan in delu Turkmenistana.
Poglej Medija in Hirkanija
Iransko višavje
Tektonska karta - Iransko višavje je južno obrobje Evrazijske plošče; med Arabsko in Indijsko ploščo Iransko višavje (znano tudi kot Perzijsko višavje) je prostrana geološka oblika v jugozahodni Aziji.
Poglej Medija in Iransko višavje
Kir I.
Kir I. (staroperzijsko Kuruš, sodobno perzijsko کوروش, Kurosh, grško, Kȳros), Kir I. Anšanski ali Kir I. Perzijski je bil od približno 600 pr.
Poglej Medija in Kir I.
Kjaksar
Hvakšatra ali Kjaksar (tudi Siaksar), medijski kralj, vladal od 625 pr.
Poglej Medija in Kjaksar
Kosroj II.
Kosroj II.
Poglej Medija in Kosroj II.
Kraljevska cesta
Zemljevid Ahemenidskega cesarstva in odsekov Kraljeve ceste po Herodotu Kraljevska cesta (tudi Perzijska kraljevska cesta) je bila antična prometnica, ki jo je v 5.
Poglej Medija in Kraljevska cesta
Kserks II.
Kserks II. (perzijsko خشايارشا دوم, Ksšayāršā) je bil perzijski kralj in sin in naslednik Artakserksa I., * 5.
Poglej Medija in Kserks II.
Lucij Ver
Lucij Ver (latinsko) je bil leta 161 do svoje smrti leta 169 skupaj z Markom Avrelijem cesar rimskega cesarstva, * 15. december 130, Rim, † januar 169, Altinum, Rimsko cesarstvo.
Poglej Medija in Lucij Ver
Nakš-e Rostam
Nakš-e Rostam (dobesedno Rostamov relief, perzijsko نقش رستم) je starodavno arheološko najdišče in nekropola 12 km severozahodno od Perzepolisa v Provinci Fars, Iran.
Poglej Medija in Nakš-e Rostam
Partija (satrapija)
Partija (staroperzijsko: Parthava) je bila satrapija (provinca) Perzijskega (Ahemenidskega) cesarstva, kasneje del samostojnega Partskega cesarstva.
Poglej Medija in Partija (satrapija)
Sargon II.
Sargon II. (asirsko Šarru-ukīn (LUGAL-GI.NA 𒈗𒄀𒈾), aramejsko סרגן, je bil asirski kralj, ki je vladal 722-705 pr. n. št., * okoli 765 pr. n. št., † 705 pr. n. št. Bil je sin kralja Tiglat-Pileserja III. Na oblast je prišel relativno pozno in je morda uzurpiral prestol svojega starejšega brata Šalmaneserja V.
Poglej Medija in Sargon II.
Satagidija
Satagidija (staroperzijsko: Thataguš, »dežela stotih krav«) je bila satrapija perzijskega Ahemenidskega cesarstva, domnevno v gorah sodobnega Irana in Pakistana.
Poglej Medija in Satagidija
Satrap
Satrap (staroperzijsko: ساتراپ, grško: σατράπης, satrápēs iz staroperzijskega (medijskega) khšatrapāvā – »varuh kraljestva« ali »varuh province«) je bil naziv guvernerja satrapije (province) v Medijskem in Perzijskem cesarstvu, vključno z Ahemenidskim cesarstvom in v cesarstvih Sasanidov in Helenov, ki so nastala kasneje.
Poglej Medija in Satrap
Selevk IV. Filopator
Selevk IV.
Poglej Medija in Selevk IV. Filopator
Semiramida
''Semiramida, babilonska kraljica'', 1905, Cesare Saccaggi iz Tortone. Semiramida, znana tudi kot Semiramis ali Samuramat, asirska princesa, * okoli 800 pr. n. št., † ? Slavna je bila predvsem po zaslugi starogrških zgodovinarjev in okoli nje so se spletle številne legende.
Poglej Medija in Semiramida
Seznam nemških imen krajev v Sloveniji
Nemška imena (eksonimi) krajev v (današnji) Sloveniji.
Poglej Medija in Seznam nemških imen krajev v Sloveniji
Seznam perzijskih kraljev
Seznam vsebuje vladarje Perzije (Irana) od ustanovitve Medijskega cesarstva okoli leta 705 pr.
Poglej Medija in Seznam perzijskih kraljev
Sogdijan
Sogdijan (perzijsko سغدیانو, Sogdijan) je bil kralj perzijskega Ahemenidskega cesarstva, ki je vladal od leta 424 do 423 pr.
Poglej Medija in Sogdijan
Starodavni Bližnji vzhod
Starodavni Bližnji vzhod je bil sedež zgodnjih civilizacij v regiji in v grobem ustreza sodobnemu Bližnjemu vzhodu: Mezopotamija (sodobno Irak, jugovzhod Turčije, jugozahod Irana, severovzhod Sirije in Kuvajt), Stari Egipt, starodavni Iran (Elam, Medija, Partija in Perzija), Anatolija / Mala Azija in armensko visokogorje (Turška vzhodna Anatolija, Armenija, severozahod Irana, južna Gruzija in zahodni Azerbajdžan), Levant (sodobna Sirija, Libanon, Palestina, Izrael in Jordanija), Ciper in Arabski polotok.
Poglej Medija in Starodavni Bližnji vzhod
Tiglat-Pileser III.
Tiglat-Pileser III. (klinopisno 𒆪𒋾𒀀𒂍𒊹𒊏 TUKUL.TI.A.É.ŠÁR.RA, akadsko Tukultī-apil-Ešarra, poslovenjeno moje zaupanje je v Eššarjevem sinu, hebrejsko תִּגְלַת פִּלְאֶסֶר Tiglat Pil’eser) je bil slaven kralj Asirije, ki je vladal od leta 745 do 727 pr.
Poglej Medija in Tiglat-Pileser III.
Uzun Hasan
Uzun Hasan (azerbajdžansko اوزون حسن, Uzun Həsən, turško Uzun Hasan (Uzun pomeni Visoki), perzijsko اوزون حسن) je bil deveti šahanšah oguške turške dinastije Ak Kojunlu, znane tudi kot Turkmeni bele ovce, * 1423, † 6. januar 1478.
Poglej Medija in Uzun Hasan
Vologas III.
Kovanec Vologasa III.; na reverzu je sedeč lokostrelec, okoli katerega je brezizrazen napis z grškim črkam podobnimi znaki Vologas III.
Poglej Medija in Vologas III.